20. redna seja

Kolegij predsednika Državnega zbora

7. 12. 2018
podatki objavljeni: 7. 12. 2018 v pregledu

Transkript

Lepo pozdravljeni, spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 20. sejo Kolegija predsednika Državnega zbora. Pozdravljam vse prisotne! Obveščam vas, da ste bili včeraj z dopisoma predsednika mag. Dejana Židana in podpredsednika Branka Simonoviča obveščeni, da bosta na dnevni red uvrščeni tudi naslednji točki: A1 - dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora in B1 - predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem postopku. Hkrati vas obveščam, da je bilo včeraj dvakrat posredovano novo gradivo k 1. točki dnevnega reda.  Obveščam vas, da gospoda Danijela Krivca nadomešča gospa Alenka Jeraj in Franca Juršo nadomešča Ivan Hršak.  Prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA.   Gradivo oziroma zahtevo za sklic izredne seje ste prejeli včeraj z obvestilom o širitvi dnevnega reda seje.  V zvezi s sklicem 17. izredne seje Državnega zbora predlagam sledeče. Predlog dnevnega reda je določen z zahtevo in se glasi takole: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019, nujni postopek; Predlog zakona o spremembah Zakona o minimalni plači, druga obravnava; Predlog zakona o spremembi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, prva obravnava. Datum seje je četrtek, 13. december 2018, ob 12. uri do zaključka seje.  Še glede najave časa za razpravo: za poslanske skupine, ena točka po tretjem odstavku 67. člena Poslovnika Državnega zbora, do pet minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja predlogov zakonov, do 5 minut za predstavitev mnenja Vlade, do 30 minut za razpravo predlagatelja predlogov zakonov in do 30 minut za razpravo Vlade.  Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.  Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Poslanske skupina k eni točki dnevnega reda 17. izredne seje Državnega zbora najavijo čas v skladu s tretjim odstavkom 67. člena Poslovnika Državnega zbora. Glasujemo. Kdo je za? (SD, SNS, Desus, LMŠ, SMC, SAB, Levica, NSi in SDS.)  Ugotavljam, da je sklep soglasno sprejet. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Za uvodno obrazložitev imata predlagatelj in Vlada za predstavitev mnenja na voljo do 5 minut, za razpravo pa oba do 30 minut, in sicer pri vseh treh točkah dnevnega reda. Glasujemo. Kdo je za? (Vsi.) Ugotavljam, da je sklep soglasno sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na B1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO NUJNEM POSTOPKU.  Kolegij v okviru te točke razpravlja in glasuje o predlogu Vlade, da Državni zbor Predlog zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah obravnava po nujnem postopku.  Ali želi besedo predstavnik Vlade, generalni sekretar Stojan Tramte? Izvolite.
Stojan Tramte
Hvala lepa, predsedujoča. Lep pozdrav vsem skupaj! Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Predlog za nujni postopek utemeljujemo z dejstvom, da je Evropska komisija 12. marca 2018 na sodišču EU vložila tožbo v zadevi C-188/18 zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov za prenos direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb v pravni red Republike Slovenije z rokom za prenos 18. april 2016. Zaradi navedene odločitve Evropske komisije o vložitvi tožbe lahko v državi nastanejo težko popravljive finančne posledice, saj namerava Evropska komisija sodišču EU predlagati, da Republiki Sloveniji naloži dnevno denarno kazen v višini 8992,32 evrov na dan, šteto od dneva razglasitve sodbe do izpolnitve obveznosti ter zahtevati, da sodišče Evropske unije Republiki Sloveniji naloži plačila stroškov postopka. Ministrstvo za finance je novembra 2017 ponovno pristopilo k pospešeni pripravi ločenega zakona Zakona o postopkih za podeljevanje koncesij, ki je bil skupaj s predlogom novega zakona o javno-zasebnem partnerstvu posredovano v vladno obravnavo, kjer sta bila na seji Vlade Republike Slovenije dne 21. decembra 2017 potrjena in poslana v obravnavo Državnemu zboru. obravnava predlogov zakonov na matičnem delovnem telesu Državnega zbora, to je odbora za finance in monetarno politiko je bila predvidena za marčevsko sejo 6 marca 2018, vendar so se vodje koalicijskih poslanskih skupin naknadno dogovorili, da se predlogov obeh zakonov ne uvrsti na ta sklic seje odbora. Ob upoštevanju predvidenega trajanja zakonodajnega postopka ter bližajočih se državnozborskih volitev, ki so bile izvedene 3. junija 2018 ni bilo mogoče z gotovostjo pričakovati, da bo vladni predlog Zakona o postopkih za podeljevanje koncesij sprejet pred potekom roka za odgovor na predmetno tožbo, to je 24 maj 2018. Zaradi navedenega je Republika Slovenije 25. aprila 2018 izvedla delno notifikacijo, in sicer z vnosom ustreznih podatkov iz veljavnega pravnega reda Republike Slovenije v elektronsko notifikacijsko zbirko Evropske komisije. Ne glede na to se postopek na sodišču Evropske unije nadaljuje, zato je nujno čim hitrejše sprejetje predlaganega zakona, ki v celoti prinaša predmetno direktivo. Hvala.
Hvala tudi vam. Sedaj odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Najprej gospod Horvat. Izvolite.
Hvala lepa, gospa podpredsednica. Vsem prav lep pozdrav! Predstavnik Vlade je korektno obrazložil za kaj gre. Jaz ne bom problematiziral, ne bom nasprotoval temu nujnemu postopku, lepo pa prosim Vlado, če lahko Državni zbor obvesti koliko takšnih nujnih postopkov nas še čaka, da bomo vedeli pri kom smo. Praktično na vsakem Kolegiju, na vsaki seji obravnavamo zahtevo in čutimo blazne pritiske s strani Vlade na poslance "ej, grdi poslanci, če ne boste tega zdaj takoj sprejeli bo pa 8 tisoč kazen na dan". Ni problem, jaz takoj napišem UPN, univerzalni plačilni nalog, ker glavni junaki plačniki so znani, ste jih povedali. Ampak tukaj bom naredil piko. Res lepo prosim, da nam poveste koliko je še teh direktive evropskih, ki še niso implementirane, pa bi morda morale biti že davno in zdaj mi tukaj doživljamo presijo, pritiske, da niti nimamo časa preštudirati kaj bomo sprejemali, ampak bomo sprejeli in potrdili s tipko takšno in drugačno nek zakon samo, da ne bi 8 tisoč evrov spet šlo iz državnega proračuna. Glejte to je nezaslišano. Hvala lepa.
Hvala. Želi še kdo besedo? Gospa Jeraj, izvolite.
Jaz podobno kot kolega. Glejte, povedali ste, da koalicijske stranke SMC, SD, DeSUS v prejšnjem mandatu niso sprejele predloga, da gre to na marčevsko sejo. Mogoče bi morali kar koalicijske stranke, ki so tudi danes koalicijske stranke plačati 8 tisoč evrov na dan, pa se bi potem malo drugače obnašali. Jaz sem bila zadnjič na Kolegiju in je bil podoben primer, ko se nekaj ni naredilo in seveda ko smo mi v opoziciji kritični do zdajšnje vlade, ki je nadaljevanje prejšnje vlade, se nas obtožuje, da lažemo, si izmišljujemo in tako naprej. Ampak vidimo, da se neke stvari niso naredile, ki bi se morale, tako da seveda bomo sprejeli, ker kaj drugega ne moremo, če nočemo še več kazni plačevati, ampak se strinjam s kolegom, da nam poveste koliko je še takih stvari in tudi kdo je kriv za to, da imamo take zaostanke. Mi imamo uradništva vsak mesec več pa vsakič večje zaostanke.
Naslednji se je prijavil gospod Hršak, izvolite.
Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.  Moram na to odgovoriti, reči da kolegice ni bilo v prejšnjem mandatu, ni bila poslanka, ampak da smo imeli takrat februarja, marca, celo kopico poslanskih zakonov, ki so imele ogromne posledice, bi imele posledice za to Vlado in takrat, da smo to pravzaprav, da se je takrat preprečilo ta sprejem, kar bi imelo ogromne finančne posledice, kot sem rekel, se je te seje obstruiralo, da niso bili sprejeti. In to je tudi SDS, je obstruiral isto kot Nova Slovenija.  Skratka, to moramo pošteno povedati in moram reči, da je to bilo pametno, ker drugače bi se ta Vlada zdaj s tistimi neskončnimi finančnimi obremenitvami, bi imele velike probleme kako sploh spraviti proračun skozi.  Toliko mislim, da je bilo potrebno povedati. Hvala.
Hvala, ponovno se je prijavil gospod Horvat. Izvolite.
Hvala lepa, gospa podpredsednica.  Res je, bilo je veliko poslanskih zakonov, ki so imeli velike posledice za proračun. Eden je bil tudi od Desusa, največ jih je pa bilo od katere stranke? Od SMC.  Vprašanje spoštovanega kolega Matjaža Hana, spomnim se njegove kritične drže, ki sem jo tudi sam zagovarjal in ga podpiral.
Hvala. Naslednji se je prijavil k besedi gospod Zorčič. Izvolite.
Ja, kolega Horvat, veliko jih je bilo od SMC in dobri zakoni so bili pa žal niso končali svoje poti v parlamentarnem postopku. Zdaj glede na to, da je ta debata, mislim da je šla malo iz tirnice, bi jaz opozoril na eno določeno zadevo pa mogoče tudi predstavnika Vlade.  Jaz sem se pozanimal kaj je bilo v prejšnjem mandatu, zakaj ta zakon ni doživel svojega epiloga in eden od razlogov, verjetno je tudi to botrovalo k temu, da so se takratni vodje poslanskih skupin odločili, da se postopek ustavi, je mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je dejansko za zakon oziroma takratni vložen, skritizirala. Iz tistega mnenja, ki je bilo podano na zakon je izhajalo, da ga ni bilo mogoče popraviti niti z amandmaji, tako da je ta usoda tega zakona bila povsem samoumevna in jaz zdaj v tem trenutku, ko imamo ponovno zakon na naših mizah apeliram tudi na Vlado pa tudi na vse ostale, da bomo pozorni na to, kaj bo Zakonodajno-pravna služba ponovno povedala o tem zakonu.  Jaz upam, da to ne bo nekaj takega, da bomo pod silo, pod prisilo nekega časa in groženj o neki kazni sprejemali oziroma implementirali zakonodajo, ki je v nasprotju z našim pravnim redom. Tako, da bo zanimivo videti, kakšno bo mnenje zakonodajno pravne službe o tem zakonu in kako se bomo potem odločali. Hvala lepa.
Hvala. Ja, gospa Alenka Jeraj, izvolite.
Jaz se opravičujem no, ampak zdaj bo že Zakonodajno-pravna služba kriva, da zakon ni bil sprejet.  Glejte, vi ste vedeli od leta 2016, da morate zakon popraviti. Dev leti, ne. Potem pa v zadnjem mesecu hočete vse urediti, to ne gre, za to imate mandat 4-letni, a ne?  In kaj ste dve leti delali, da je potem to bilo na dnevne redu marca 2018? Dve leti prej ste pa že vedeli, da morate urediti.
Gospod Zorčič, izvolite.
Kolegica Jerajeva, vi niste razumela tega, kar je Vlada povedala.  Vlada je želela izpostaviti, da so vodje takratnih poslanskih skupin to umaknili iz dnevnega reda, da je sicer bilo v Državnem zboru pa so umaknili.  Odprla se je tako koalicija, odprla se je debata, zakaj se je to zgodilo, jaz sem pa to pojasnil, zakaj se je zgodilo, ker sem si pridobil informacije, zaradi mnenja ZPS. In zdaj bo tudi v tem postopku zanimivo, kakšno bo to mnenje.  Hvala lepa.
Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod Tanko, izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Sedaj tisti, ki smo bili v prejšnjem mandatu in smo o tem odločali… Glejte, jaz mislim, da bi pravzaprav Državni zbor bi moral biti mesečno informiran o tem, v kakšnem stanju ali pa v kateri fazi so prenosi kakšnih evropskih aktov v našo nacionalno zakonodajo. Takega poročila na mesečni ravni Državni zbor nima in tudi ne more kontrolirati ali dela ali ne dela na tem področju. Po moje bi bilo pametno, da vodje poslanskih skupin ali kdorkoli pač tako kot je Horvat predlagal ne koliko jih je še, ampak tekoče, da se to poroča kje so in kje bodo zaostanki s temi vsemi predvidenimi roki. Žal nekateri, ki so na ravni Vlade v prejšnjem mandatu sodelovali v tisti Vladi danes ponovno pomembne funkcije v tej koaliciji pa so povzročili prejšnjih 8 tisoč pa sedaj 8 tisoč pa so še kar - ja, na dan, dnevni odškodnin - ministri. So vaši ministri od SMC, so od SD tudi predsednik Državnega zbora je bil aktivist v tisti Vladi. Tukaj je treba tudi vprašati se po kakšni odgovornosti. Vaša Vlada, gospod Zorčič, je na koncu mandata izdala eno tako debelo knjigo v špehu. Ja, ampak zakaj niste dali še eno tako debelo knjigo tistega, kar niste naredili. / medsebojno pogovarjanje/ Saj je vseeno knjigo… Dobro, SMC, ampak manjka to, finančni minister je bil iz SMC na kakšnem drugem področju kakšne druge, ampak tiste knjige neuspehov ali pa zamud ni nikjer. Meni je tudi žal, da se, potem v časovni stiski kot je bila takrat pride z nekim zakonom pod klavzulo neuskladitve s pravnim redom Evropske unije in grožnjo kazni vmes pa 300 drugih sprememb. Problem je v tem, da se, potem predlaga zraven še nekatere druge stvari, ki so v interesu raznih lobističnih skupin. Pa ne gre samo za ta zakon gre tudi na drugih področjih. Tukaj bi tudi predlagal, da takrat, kadar se kakšne stvari prenašajo, da so te zadeve čiste. To je prenos direktiv in to naredimo, če so potrebne kakšne druge stvari jih pa noveliramo, najbolje je posebej toliko, da vemo kaj je evropski del in kaj je ostalo. Sedaj se pod krinko evropskega dela ali pa prenosa aktov skrije vse drugo in sami problemi. Tisti stroški včasih, ki se zraven prilimajo so večje od dnevne odškodnine tudi če zamudiš je cenejše. Te stvari je treba na neki način urediti, vzpostaviti neki režim nadzora in pregleda in pač na osnovi tega dela in zahtevati od Vladi. Najprej ste vodja koalicije koalicijskih poslanskih skupin, da ta red vzpostavite tista malenkost, ki je še v opoziciji ostalo pač pa to nadzirala tako kot vedno do sedaj.  Hvala lepa.
Hvala lepa. K besedi se je naprej prijavil gospod Hršak, potem pa še gospod Han.
Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.  Bom nekaj povedal, čeprav sem iz Desusa, ko pravijo, da imamo slab spomin imam jaz za razliko od drugih dobrega. Jaz sem tukaj od 2011 v tisti prvi Vladi, ki jo je vodila SDS so tudi bili vloženi zakoni po nujnem, skrajšanem postopku in smo razumeli, da v nekaterih primerih je bilo to opravičeno, saj je tudi bilo obrazloženo. To se dogaja v vseh vladah in v načelu se strinjam, jaz sem že pred časom, v prejšnjem mandatu tudi rekel, ko smo se že s takimi problemi srečevali, da smo bili tik pred zdajci pa kazni, da mora Vlada prej odreagirati. To sedaj ni kritika tej Vlade velja za vse tudi za v bodoče, ko ne vem kdo jo bo vodil. Skratka, da mora pravočasno res pripraviti in da gre v Državni zbor ne, da smo, potem poslanci pod pritiskom in da moramo to spraviti. Skratka, opozicija na to opozarja sedaj, ampak je tudi v tisti Vladi, ki so jo vodili iste zadeve so se dogajale. Skratka, res, da tega bi bilo čim manj, ampak če je nujno bomo poslanci te zadeve podprli in tudi v tem primeru jo bomo.  Hvala.
Hvala.  Še gospod Han, potem se mi pa zdi, da bomo zaključili.
Saj ste vsi vse povedali, ampak ključno je to, kar je rekel Jože Tanko. Ne glede na to ali sem v koaliciji ali sem s to stranko v koaliciji ali opoziciji ključno je, da kadar implementiramo direktive in je potrebno   /nerazumljivo/ uredniški del na Vladi in Vlade zmeraj bom rekel odprejo skoraj sistemsko zakon in potem so problemi, ker trčimo in v Zakonodajno-pravno službo in v razne lobije in v razne inštitucije in tako naprej. Če bi mi samo implementirali direktivno, dva člena, tri člene, ni da ne bi imeli nobenih zaostankov, ampak Vlada se skrije pod direktivo – katerakoli in hoče zakone spreminjati in tu je največji problem in tukaj je bilo isto pri tej stvari. Tako da je treba to povedati tudi Vladi, novemu generalnemu sekretarju, da ne bo samo s prstom kazal, kaj so prejšnje vodje poslanskih naredili. Mi smo naredili zato, ker so hoteli – prejšnja Vlada, tudi moja Vlada bom rekel pod šifro direktivo, spremeniti kompleten zakon. Saj to je problem v zadnjem mesecu, ne gre. Če bomo samo implementirali direktive, bomo bistveno lažje kakšno stvar na hitro sprejeli in nobenih problemov ne bo s kakšnimi kaznimi.
Hvala. Ugotavljam, da ni več razpravljavcev, zato dajem na glasovanje naslednji predlog, sklep: Predlog zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah se obravnava po nujnem postopku.  Kdo je za? (SD, SNS, Desus, LMŠ, SMC, SAB) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 1. TOČKO – DOGOVOR O PRIPRAVI SKLICA 3. SEJE DRŽAVNEGA ZBORA, KI SE BO PRIČELA V PETEK, 14. DECEMBRA. Drugo novo gradivo k tej točki ste prejeli včeraj, 6. decembra in naj poudarim, da sta za uvrstitev na sklic dnevnega reda 3. seje zbora, ki se bo začela 14. decembra, predvidena tudi dva akta o odreditvi parlamentarne preiskave, saj sta bila glede na določbo 2. odstavka, 3. člena Poslovnika v parlamentarni preiskavi pravočasno vložena. Akta o odreditvi parlamentarne preiskave pa bodo poslanke in poslanci prejeli kasneje. Odpiram sedaj razpravo, če želi kdo besedo. Če ne, zaključujemo razpravo in v skladu z dogovorom bom pripravila sklic 3. seje Državnega zbora. S tem zaključujemo tudi to točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO – PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU. Predlog ste prejeli včeraj s sklicem seje kolegija. Razpravljali in odločali bomo o predlogu Vlade, da se po skrajšanem postopku obravnava predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Želi besedo predstavnik Vlade, gospod Tramte? Izvolite.
Stojan Tramte
Hvala lepa. Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne uskladitve zakona s pravom Evropske unije. Temeljni cilj sprememb in dopolnitve zakona je implementacija direktive Evropskega parlamenta in sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair.  Rok za implementacijo navedene direktive je bil 23. maj 2018. Navedena direktiva med drugim razveljavlja direktivo sveta o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanov tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja, ki je bila v pravni red Republike Slovenije že prenesena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Glede na navedeno, je v pravni red Republike Slovenije vsebinsko potrebno prenesti vse, kar prenovljena direktiva ureja na novo oziroma drugače, glede na prejšnjo direktivo sveta. Hvala.
Hvala generalni sekretar. Želi kdo besedo od predstavnikov poslanskih skupin? Ne, potem zaključujemo razpravo in dajem na glasovanje predlog sklepa: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti se obravnava po skrajšanem postopku. Glasujemo. Kdo je za? Soglasno. Sklep je sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO – RAZNO.  Želi besedo gospod Jelinčič? Izvolite.
Hvala lepa. Jaz bi se obrnil na eno birokratsko varianto, ki jo ima Državni zbor in sicer, če hoče človek zaposliti nekoga po 12. členu, ko gre za denar, ki je tako ali tako namenjen in rezerviran za poslanske skupine, mora predložiti vlogo za zaposlitev, življenjepis, zaposlitveni vprašalnik in klavzulo, kopijo dokazilo o zahtevani izobrazbi na delovnem mestu oziroma zaključeni izobrazbi, dokazilo o izpolnjevanju dodatnih pogojev za zasedbo delovnega mesta, dokazilo o delovnih izkušnjah, kopijo zadnjega zdravniškega spričevala, izjavo za uveljavljanje pravice do poročila stroškov prevoza na delo in z dela, izjavo za uveljavljanje olajšav pri izračunu davka na plačo za vzdrževane družinske člane, dokazilo o delovni dobi, podatke o višini izplačanih plač in številu opravljenih ur za preteklo in tekoče koledarsko leto vse do dneva sklenitve delovnega razmerja v Državnem zboru, izjava o seznanitvi z načrtom integritete Državnega zbora, izjava o seznanjenosti z izjavo o varnosti z oceno tveganja Državnega zbora, soglasje za objavo fotografije v internem telefonskem imeniku Državnega zbora, za obvezno fotografiranje, za izdelavo identifikacijske kartice, potrdilo o številu dni izrabljenega in preostalega letnega dopusta, potrdila o neizplačanem regresu, potrdilo v kateri premijski razred KDPZ ste bili uvrščeni, letne ocene delovne uspešnosti in delno oceno za tekoče leto, potrdilo o zadnjem napredovanju, potrdilo o uvrstitvi delovnega mesta, ki ste ga zasedali in na katerem ste nazadnje napredovali v tarifni razred, kopijo potrdila o udeležbi na usposabljanju zavarovanje tajnih podatkov, kopijo za dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, potrdilo o opravljenem usposabljanju za imenovanje v naziv in kopijo zadnje odločbe o imenovanju v naziv. Takšen birokratski postopek je potreben za neko zaposlitev in mislim, da je, dajmo to nekaj narediti. Mislim, da smo v eni dobi računalnikov, da bi se te zadeve dale drugače narediti. Tega v bivši Jugoslaviji ni bilo toliko. Takrat je bilo približno sedemkrat manj papirjev, kolikor jih je danes potrebnih. Lepo prosim. Mislim, ker, vse skupaj je smešno.
Gospod Jelinčič, hvala za vaš predlog, bom zagotovo predala predsedniku naprej. Morda še kdo? Gospod Horvat, izvolite.
Hvala lepa, gospa podpredsednica. Najprej opravičilo, nekako je zelo hitro šla naprej točka dnevnega reda, ko smo govorili in odločali o 3. seji Državnega zbora. Jaz bi samo lepo prosil, da bi časovnica bila narejena tako, da bo čim več ministrov prisotnih, da lahko odgovarjajo na poslanska vprašanja. Na prejšnji, torej na 2. seji, je po moji oceni preveč ministrov manjkalo. Takrat so prvič odgovarjali in začetek ni bil dober. To je zdaj možno popraviti. Pa še nekaj, gospa podpredsednica, jaz se na vas obračam, da vi, seveda tudi predsednik Državnega zbora, na nek način zavarujete poslance. Kaj hočem reči? Če poslanec sprašuje predsednika vlade ali pa ministra, mora dobiti resen, relevanten odgovor. Malo poglejmo, kako te zadeve funkcionirajo v drugih parlamentih, v starih demokracijah. Mi bomo kmalu tudi ali pa jaz trdim, da smo že resna demokracija. Glejte, ne more biti odgovor predsednika vlade na poslansko vprašanje opozicijskega ali pa opozicijskih poslancev, nek »stand-up« nastop. To so zelo resne zadeve. To je ključno orodje, pravzaprav, predvsem opozicije in tukaj bomo zahtevali in pričakujemo zelo resne, relevantne odgovore. Gre za vprašanja, ki so relevantna in izjemnega pomena za celotno našo, slovensko družbo. Lepo prosim, da nas tukaj zavarujete in da se bo zadeva na 3. seji Državnega zbora že postavila v prave, resne tirnice. Hvala lepa.
Hvala, gospod Horvat. Naj vas obvestim, da bo čas za poslanska vprašanja na seji, v ponedeljek, 17. decembra ob 12. uri, verjetno je pa pri dojemanju oziroma pri razumevanju odgovorov posameznih ministrov in predsednika Vlade odvisno od osebne percepcije ali gre za vsebinski govor ali pa za kaj podobnega kar ste vi omenil.  Morda še kakšen predlog za razno? / oglašanje iz ozadja/ Gospod Tanko, izvolite.
Hvala lepa.  Zdajle, ko se načrtuje seja Državnega zbora in ko se da tudi najave časa, smo pravzaprav priča, da Vlada praktično pri vsaki točki najavi maksimalni čas, tako kot je dogovorjen, potem pa telo sejo, celo točko dnevnega reda ne govori nihče. Razprava je namenjena razpravi, ne sedenju pa poslušanju. In zdaj, če Vlada pri kakšni točki nima kaj za povedati, naj pač ne najavi časa. To je eno.  Drugič pa, mi smo praktično brez izjeme pri točkah dnevnega reda priča, da ministrov ni na sejo kadar se obravnavajo njihove točke, pridejo nižji uradniki ali pa nižji funkcionarji. Celo pri zakonih kjer imamo splošno razpravo, ki je prvič obravnavana, ni ministra, pa gre za dohodninske zakone, pokojninske zakonske, ne vem kakšne zakone. Zdaj, primarno, primarna naloga ministra je sodelovanje tudi pri seji Državnega zbora ne pa nižjih uradnikov. Poslovniško so to alternative, primarne pa ministri in predsednik Vlade. In jaz bi predlagal, da zagotovite ustrezno udeležbo pri obravnavah točk dnevnega reda. prvič, da pride minister takrat kadar obravnavamo, vsaj na splošno razpravo ali pa na odbor Državnega zbora, ne pa državni sekretar ali direktorji direktoratov. In drugič, da se racionalno najavi čas, in da se v okviru časa opravi tudi razprava, tekoča, sprotno, ne na koncu »ex katedra« potem se odpredava tisti zadnji del in se pač počutiš kot da si tam nekje v neki predavalnici na neki fakulteti. Razprava je namenjena pač soočenju mnenj, pojasnilom, itn., ne pa potem tisto zaključno predavanje, itn. Tako, da bi predlagal, da na te stvari opozorite tudi generalnega sekretarja Vlade, ker Državni zbor potem ni več tisto mesto kjer se soočijo najvišji predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti. To ni več potem to. In naloga ministra je, da izpolnjuje obveznosti do Državnega zbora, ne do, ne vem česarkoli drugega. To se je povsem zvodenelo. Te določbe Poslovnika so povsem zvodenele in je tudi z vidika vtisa v javnosti, itn., je to slabo. Status politike, nezakonodajne, neizvršne ne moreš držati, če nekoga ni in ni soočenja. In potem se vsi izgovarjajo, saj ni minister rekel, je nekdo drug. Nič, tja mora priti povedati, skleniti je treba te stvari, itn. Tako, da predlagam, da se ustrezno opozori Vlado na te zadeve in tudi na primarno vlogo, ki jo imajo v zakonodajnem postopku ministri, ne pa alternative.
Hvala gospod Tanko. Tudi vaš predlog je bil zabeležen oziroma ga je slišal generalni sekretar.  Morda še kakšen predlog oziroma… (Ne.) Če ne, potem s tem zaključujemo to točko in 20. sejo Kolegija.  Lep pozdrav!