10. redna seja

Državni zbor

9. 7. 2019

Transkript seje

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 10. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Violeta Tomić, Monika Gregorčič od 15. ure dalje, Zvonko Černač in Iva Dimic.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 17. točki dnevnega reda, kandidatko in kandidata za poslanko in poslanca Tadejo Šuštar in mag. Dušana Verbiča ter direktorja Državne volilne komisije Dušana Vučka k 18. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Še enkrat vsem prisotnim lep pozdrav!

S tem spoštovane poslanke, spoštovani poslanci prehajamo na določitev dnevnega reda 10. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 2. julija 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda, o katerih bi zbor odločal, oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

S tem, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Hvala.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 79.

(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 10. seje Državnega zbora določen.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA – MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Prehajamo na obravnavo Potrditve mandata poslancema, ki nadomestita poslanca, ki jima je prenehal mandat. Ker je dr. Milanu Brglezu in gospe Ljudmili Novak z dnem potrditve mandata poslanca oziroma poslanke v Evropskem parlamentu prenehal mandat poslanca oziroma poslanke Državnega zbora, je Državna volilna komisija zboru posredovala ugotovitvena sklepa, iz katerih izhaja, da mandat poslanca dr. Milana Brgleza pride na mag. Dušana Verbiča in mandat poslanke gospe Ljudmile Novak na gospo Tadejo Šuštar.

Ugotovitve Državne volilne komisije je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročala in mu predložila predlog sklepa. Prijavljenih k razpravi ni, zato prehajamo na glasovanje.

Na podlagi tretjega odstavka 82. člena Ustave Republike Slovenije, 7. člena Zakona o poslancih, 13. člena, v povezavi s 17. Členom, ter 112. člena Poslovnika Državnega zbora glasujemo o naslednjem predlogu sklepa: Potrdita se poslanska mandata gospe Tadeji Šuštar, rojeni 14. 9. 1990, stanujoči Miklošičeva ulica 2.d, Domžale, in mag. Dušanu Verbiču, rojenemu 13. 9. 1952, stanujočemu Dolenjska cesta 149.a, Ljubljana.

Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 80.

(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Poslanska kolega. Mag. Dušana Verbiča in gospo Tadejo Šuštar vabim, da se nam pridružita in zasedeta svoji poslanski mesti.

/ aplavz./

Gospo poslanko in gospoda poslanca prisrčno pozdravljam in mislim, da lahko rečem v imenu vseh nas poslank in poslancev, da se veselimo dela z vami.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali jutri, 10. julija 2019, v okviru glasovanj.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 45 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije, na vprašanje poslanca Poslanske skupine Levica ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute.

Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanja v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni.

Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: minister za finance dr. Andrej Bertoncelj, ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, minister, pristojen za razvoj strateške projekte in kohezijo, dr. Iztok Purić pa bo odsoten do 17. ure.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

S tem spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec.

Poslansko vprašanje mu bo prvi postavil gospa Jani Ivanuša.

Gospod Jani Ivanuša, izvolite.

Gospod predsednik, dobro, da ste popravili. Gospa še nisem, mogoče kdaj bom / smeh/, ampak dokler sem v Slovenski nacionalni stranki ne bom menjal spola / smeh/.

Lep pozdrav, posebej še ministrskemu zboru, gospodu predsedniku Vlade pa vsem ostalim prisotnim!

Spoštovani predsednik Vlade! Kot verjetno veste, je bilo enako vprašanje že postavljeno ministrici za infrastrukturo. Ampak ker ni nobenega učinka, moram vprašati še vas. Pa ne zato, da bi vi karkoli rešili. Gre za to, da od svojih ministrov in ministric zahtevate, da delajo. Prepričan sem, da jih tudi znate dobro motivirati. Pred seboj imam dokument z dne 15. februarja 2018, pod katerim je podpisana gospa Bratušek kot ministrica za infrastrukturo. Vemo, da je bil februarja 2018 minister za infrastrukturo še nekdo drug. To napako še nekako oprostim. Zamerim pa ji, da se na projektu glavne ceste Hajdina–Ormož nič ne premakne. Ministrica je črno na belem zapisala, da glavna cesta Hajdina–Ormož predstavlja zelo pomembno prometno povezavo, ki jo kot takšno obravnavajo tudi strateški dokumenti države. Ponavljam, strateški dokumenti države. Ministrica je na moje poslansko vprašanje dejala: »Dejstvo je, da so postopki, preden pridemo do gradbenega dovoljenja, v naši državi kar dolgotrajni.«

Spoštovani predsednik:

Kateri minister lahko gospe Bratušek pomaga, da se bodo skrajšali postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja? Ali ji lahko vi?

Ministrica še pravi, da Dars kot investitor na odseku od Ormoža do Markovcev dokončuje izdelavo manjkajoče projektne dokumentacije, pridobiva manjkajoča zemljišča, gradi viadukt Sejanca.

Ali je kaj od tega že narejeno?

Ali je Dars že pridobil presojo vplivov na okolje in ali obstaja kakšen datum?

Ali je Dars že pridobil okoljevarstveno dovoljenje?

Ministrica je februarja obljubila, da bo od Darsa to zahtevala. Ključno vprašanje pa je:

Kdaj se bo začela gradnja ceste Hajdina– Ormož?

Ali takoj ali po zaključku viadukta Sejanca ali pa nikoli?

Kot sami veste, je bilo kar nekaj cestnih zapor, lokalno prebivalstvo se je pri Spuhlji in Cvetkovcih odločilo, da bo omejilo promet, ker razmere so nevzdržne.

Še nekaj tudi v zvezi z infrastrukturo. V petek, 5. 7., so ustanovili istrski parlament. Na ustanovitvi so bili poslanci Državnega zbora, državni javno voljeni funkcionarji in direktorji javnih zavodov.

Glede na to, da je država zaprla v Mariboru Andreja Šiška, ki je govoril o štajerski deželi in štajerskem parlamentu, vas sprašujem:

Kaj boste storili s temi poslanci in funkcionarji, saj gre v primeru razglasitve istrskega parlamenta za protidržavno delovanje in razbijanje države Republike Slovenije?

Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec, za vaše vprašanje. Še enkrat, sprejmite opravičilo.

Sem sprejel.

Hvala. Gospod predsednik, izvolite.

Marjan Šarec

Hvala lepa za vprašanje.

Kot ste uvodoma sami dejali, gre za identično vprašanje, ki ste ga postavili tudi ministrici in gre za konkreten infrastrukturni projekt, zato bom tudi sam povzel večino tega, kar je že ministrica povedala, ker se od 18. junija do danes še ni veliko spremenilo.

Aktivnosti, ki se pa trenutno izvajajo, so naslednje, se pravi, gradnja viadukta Sejanca, priprave na gradnjo odseka Ormož–Markovci, prostorsko umeščanje odseka Ptuj–Markovci.

Glede ostalih postopkov in predvidenih terminov pa ne bi vsega našteval, naj zgolj povzamem, da je do konca tega meseca predvidena pridobitev dopolnitve smernic nosilcev urejanja prostora, oktobra 2021 pa dopolnitev študije variant oziroma predinvesticijske zasnove in okoljskega poročila po opravljenih javni razgrnitvi. Skratka, veliko bo še preteklo časa do takrat, ko se bo dejansko začelo dogajati. Ni pa enostavno zaradi takšnih in drugačnih razlogov. V naši državi namreč parcialni interesi velikokrat ohromijo izvajanje mnogih investicij, žal pa nobenega mnenja ne moremo izključiti, saj bom spet ponovil znano mantro o drugem tiru pa še čem. Prav je, da tudi prebivalstvo izrazi svoje stališče. Dejstvo pa je, da zaradi protestov in nasprotovanj ne bo nobena stvar nič prej narejena. V tem primeru gre za nesoglasja med lokalnim prebivalstvom in avtoprevozniki. Prisluhniti je vedno treba vsem, je pa težko vsem ugotoviti, zagotovo.

Ko gre za dolgotrajne postopke pridobivanja dovoljenj in razne študije, ki ovirajo realizacijo določenih infrastrukturnih projektov, pa naj vnovič spomnim, da resnično želimo priti do stanja v tej družbi, ko bo dejansko stanje na terenu izkazovalo učinkovitost in transparentnost postopkov. Vse aktivnosti Darsa, nekatere ste tudi našteli, so trenutno v izvajanju, tako da čisto splošna pavšalna ocena, da se nič ne dela, ne drži. Je pa res, da kdaj se bo konkretno gradnja začela, ni odvisno od mene, tako ste že sami ugotovili, in vam v tem trenutku ne morem dati nobenega časovnega zagotovila ali pa česa podobnega. Kot je že znano, je Agencija Republike Slovenije za okolje, tako imenovani Arso, na kateri se lomijo kopija o marsikateri zadevi in kjer marsikaj tudi obstane – o tem se strinjava – zaključila s predhodnim postopkom po 51.a členu Zakona o varstvu okolja in ugotovila, da gre za projekt s pomembnimi vplivi na okolje, zato je treba izdelati presojo vplivov na okolje in skupaj z ostalo dokumentacijo predložiti v postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kadar so pa presoje o vplivu na okolje, pa vemo, da se zadeve še dodatno zavlečejo. Kdorkoli je kakšen projekt delal v tej državi, to seveda ve. Glavne aktivnosti načrtovane v naslednjih časovnih obdobjih: pridobitev dopolnitve smernic nosilcev urejanja prostora v juliju 2019, priprava nabora variant za vrednotenje, to je načrtovanje nove variante in optimizacija obstoječih predstavitev in usklajevanje nabora variant znotraj medresorske delovne skupine ter izvedba delavnic, priprava končnega nabora variant za vrednotenje – ta faza naj bi bila zaključena predvidoma do aprila 2020; izdelava študije variant oziroma predinvesticijske zasnove in okoljskega poročila z vsemi potrebnimi strokovnimi podlagami – to naj bi se zgodilo do decembra 2020; javna razgrnitev do junija 2021; dopolnitev študije variant predinvesticijske zasnove in okoljskega poročila po javni razgrnitvi v oktobru 2021. Tako nekako je ta zadeva načrtovana. Hvala.

Hvala, gospod predsednik, za vaš odgovor.

Ali imate zahtevo za dopolnitev odgovora?

Izvolite, gospod poslanec.

Hvala lepa.

Saj sem vedel približno, kakšni bodo odgovori, ampak vseeno. Naj še enkrat povem, da je ta cesta za nas strateškega pomena. Razdeljena je v tri etape, pri čemer naj bi se prva in druga etapa gradili 38 mesecev, veste, kaj to pomeni, kajne. Prva etapa pa ima gradbeno dovoljenje. 10-kilometrska ravnina je tam in ne morem verjeti, da se ta gradnja ne more začeti, češ, da ne bo izvoza na gradbišče. To so štosi za narod, za mene ne. Ta cesta je bila že leta 1997 umeščena v ta prostor. Se pravi, da to traja že 22 let. Kar nekaj let se je delalo na tem, da se je to umestilo, od leta 1997, se pravi, dokumentacija traja že 30 let, in to je vse skupaj že malo predolgo. Vi pravite, da Slovenija potrebuje skladen regionalni razvoj, ampak to je daleč od tega. Mi tega skladnega razvoja v Ormožu, Svetem Tomažu, Gorišnici, Markovcih in Središču ob Dravi ne občutimo. Tudi investitorjev ni na račun tega. Žal jih ni, ker enostavno ne prihajajo, ker smo odrezani, smo v nekem začaranem žepu. Če bo še tako dolgo ta izgradnja trajala, se bojim, da ne bo prišlo do nobenega razvojnega preboja. Tudi mladi nam odhajajo, investitorjev ni, ni otrok, ni družin, se pravi, ni plač in tako dalje. Gre za ciklus, ki pomeni potem manj otrok v vrtcih, šolah, gimnazijah in tako dalje, kar je splošno znano. Zato sem zelo razočaran, da se tu enostavno ne more pohiteti. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec.

Gospod predsednik Vlade, izvolite.

Marjan Šarec

Hvala lepa.

Saj se z vami lahko strinjam. Ni stvar v tem, da bi mi rekli, da te ceste ne potrebujemo. Zagotovo je to prioriteta, ne samo vaša, ampak je vsaka cesta prioriteta za vse. Če smo v zgodovini samostojne Slovenije ali pa še kaj dlje nazaj lahko zgradili samo tir do Hodoša, in to je vsa nova infrastruktura, kar smo železniške zgradili, cestne nekaj več, pa vendar še premalo, potem nam je jasno, da v naši državi vse poteka prepočasi. Potem smo tudi ogromno območje dali v Naturo 2000, in so težave takšne in drugačne. Zato se z vami strinjam in tudi razumem, da niste zadovoljni, saj ne nazadnje ni nobeden zadovoljen. Ali bomo spremenili zakonodajo v to smer, da ne bomo več gledali na varovanje okolja, ali bomo poenostavili zadeve, je neko drugo vprašanje, ki ni na tem mestu. Ampak po obstoječi zakonodaji postopki trajajo toliko časa, kot trajajo. Se pa strinjam, da je to absolutno predolgo in da to ovira vsakršen razvoj in napredek. Saj vidimo, da tudi veliki infrastrukturni projekti, kot so Karavanke, kot je drugi tir, kot je tretja razvojna os, ne vem, to se vleče že zdaj dolgo in revizija na revizija in ob obstoječi zakonodaji je situacija takšna, kot je.

Zato vam lahko dam to zagotovilo, da bom bdel nad tem projektov, tako kot tudi nad vsakim, in v okviru možnosti gledal na to, da se bo kaj začelo premikati. Tudi na tretji razvojni osi se je vendarle začelo nekaj premikati. Ne pravim, da je to dobro, ampak stanje imamo takšno, kot imamo, in je tudi posledica dolgih let. Hvala.