Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 22. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Milan Brglez od 18. ure dalje, Jani Möderndorfer, Gregor Perič do 16. ure, Janja Sluga od 16.30 dalje, mag. Branislav Rajić, Violeta Tomič, Miha Kordiš, Nataša Sukič, Tina Heferle od 18. ure dalje, Iva Dimic, Aleksander Reberšek od 18. ure dalje, dr. Franc Trček od 16. ure dalje, Zmago Jelinčič Plemeniti, Felice Žiža od 12.15 do 14. ure ter od 16.30 dalje, Ferenc Horváth od 12.15 do 14. ure, Soniboj Knežak od 16. ure dalje in dr. Matej Tašner Vatovec od 14.30 dalje.

Na sejo sem, kakor vidite, vabil tudi predstavnike Vlade.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda 22. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 10. maja 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem. S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 70 in 1 proti.

(Za je glasovalo 71 .) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je dnevni red 22. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. in 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN IN PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN.

Po dogovoru na seji Kolegija predsednika Državnega zbora bomo v okviru 2. in 3. točke dnevnega reda opravili skupne uvodne predstavitve in predstavitve stališč poslanskih skupin. Predlog zakonov je v obravnavo zboru predložila Vlada.

Zato najprej dajem besedo državni sekretarki Ministrstva za finance Nataliji Kovač Jereb za dopolnilno obrazložitev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Gospa državna sekretarka, izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

V besedilu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin Vlada predlaga zamik izvajanja množičnega vrednotena nepremičnin za osem mesecev. V skladu s tem predlogom bo do pripisa novih posplošenih vrednosti nepremičnin namesto prvega avgusta 2019 prišlo 1. aprila 2020. Množično vrednotenje nepremičnin se v Sloveniji izvaja že od leta 2006, vrednosti nepremičnin pa so na voljo že od leta 2012. Z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je začel veljati v začetku leta 2018, je bilo množično vrednotenje zgolj zakonsko nadgrajeno s ciljem, da se bo tako ugotovljena vrednost nepremičnin lahko uporabila tudi za davčne namene. Za davčne namene se namreč sedaj po odločitvi Ustavnega sodišča te vrednosti ne smejo uporabljati, se pa vrednosti danes dnevno uporabljajo pri ugotavljanju upravičenosti prosilcev za socialne transferje ter za številne druge namene.

Vlada želi zaradi preteklih negativnih izkušenj tokrat cikel množičnega vrednotenja izvesti tako, da se vrednosti nepremičninam zagotovi čim večja splošna družbena sprejemljivost. Ob pripravi novih modelov vrednotenja se je precej časa namenilo prav daljšemu usklajevanju s strokovno javnostjo ter tudi z občinami. V jesenskem času letošnjega leta pa se bo izvedla dalj časa trajajoča poskusna razgrnitev novih vrednosti lastnikom nepremičnin. Zaradi vseh teh aktivnosti in tehnične priprave na izvedbo končnega pripisa vrednosti Vlada predlaga zamik roka za pripis novih vrednosti. Vlada ocenjuje, da je osem mesecev v tem primeru zadosten in primeren rok za izvedbo vseh potrebnih aktivnosti. V tem času pa nameravajo pristojni resorji izkoristiti tudi za izboljšanje kakovosti podatkov o nepremičninah, ki bistveno vplivajo na ustrezno pripisane tržne vrednosti. Zaradi potrebe po stalnem zagotavljanju podatkov o vrednosti nepremičnin se predlaga tudi podaljšanje izvajanja starega sistema množičnega vrednotenja vse do trenutka, ko bodo pripravljene nove posodobljene posplošene vrednosti nepremičnin.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, Vlada meni, da je zamik rokov izvajanja množičnega vrednotenja nepremičnin nujno potreben za zagotavljanje učinkovitega izvajanja nalog države, zato predlaga, da se navedeni zakon podpre. Hvala lepa.

Hvala, gospa državna sekretarka.

Besedo dajem še državnemu sekretarju Ministrstva za okolje in prostor gospodu Alešu Prijonu za dopolnilno obrazložitev Predloga zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin.

Gospod državni sekretar, izvolite.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!

S Predlogom zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin se predlaga noveliranje prehodnih določb 30. člena in drugega odstavka 31. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN-A). Rok začetka uporabe spremenjenega 23. člena, ki določa novo vsebino in drugačen način vrednotenja podatkov o dejanski rabi zemljišč, se namesto do 1. junija 2019 podaljša do 31. marca 2020. Predlagane spremembe prehodnih določb ZEN-A so vsebinsko povezane s predlaganimi spremembami Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1). Ker se v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin načrtuje zamik rok uveljavitve novih modelov vrednotenja na nov datum 31. marec 2020 in do istega datuma tudi zamik uporabe starih modelov vrednotenja, je treba s spremembami prehodnih določb ZEN-A zagotoviti, da bodo podatki o dejanski rabi zemljišč kot v zemljiškem katastru vodeni na dosedanji način, na tak način vodeni še do 31. marca 2020, da jih bo lahko množično vrednotenje nepremičnin uporabilo do izvedbe vseh aktivnosti določitve modelov vrednotenja in prvega pripisa posplošenih vrednosti nepremičninam na podlagi ZMVN-1. Roka prehodnih določb 30. člena in drugega odstavka 31. člena ZEN-A sta določena kot dokončna datuma, zato je treba zagotoviti, da so predlagane spremembe ZEN-A uveljavljene najkasneje do 1. junija 2019. Zagotovitev ustreznih pravnih podlag je nujna, saj bi nezmožnost uporabe teh podatkov za potrebe množičnega vrednotenja nepremičnin pomenila, da bi sistemski in drugi uporabniki informacijo o posplošenih tržnih vrednostih, ki jo potrebujejo za izvajanje svojih nalog, izgubili.

Zaradi navedenega poslanke in poslance naprošam za podporo k predlogu zakona. Hvala lepa.

Hvala, gospod državni sekretar.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance.

Besedo dajem predsedniku, gospodu Robertu Polnarju.

Izvolite.

Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, gospe poslanke, gospodje poslanci!

Odbor za finance je na 12. nujni seji 8. maja letos kot matično delovno telo obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predloženi zakon preučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajnotehničnega vidika in nanj ni imela pripomb. Odbor je bil seznanjen tudi z mnenjem Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Državnega sveta, ki predlog zakona podpira. K predloženemu zakonu kvalificirani vlagatelji niso vložili amandmajev. Seji odbora so prisostvovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Državnega sveta, Geodetske uprave Republike Slovenije ter Zakonodajno-pravne službe.

V uvodni dopolnilni obrazložitvi členov je državna sekretarka podala podrobnejšo predstavitev namena zakona in predlaganih rešitev. Povedala je, da se s predlogom zakona predlaga zamik roka za izvajanje množičnega vrednotenja nepremičnin za 8 mesecev, saj se bo s tem povečala preglednost in izboljšala kakovost pridobljenih podatkov, na podlagi katerih vrednotijo nepremičnine. Predstavnik Državnega sveta je predstavil pisno mnenje ter povedal, da Državni svet predlog zakona podpira ter ob tem predstavil dva sklepa, ki ju je Komisija Državnega sveta ob obravnavi predloga zakona sprejela.

V razpravi so poslanci in poslanke izpostavili problematiko glede vprašanj, vezanih na rok zamika, na modele vrednotenja nepremičnin, na kriterije obdavčitve in na cilj obdavčitve nepremičnin. Poslanke in poslance je predvsem zanimalo, ali bo s predlaganim časovnim zamikom dovolj časa, da se izvede vrednotenje nepremičnin ter kdo je odgovoren za nastalo situacijo. Zanimalo jih je tudi, ali bodo zato stroški vrednotenja nepremičnin večji in kolikšni so bili stroški do sedaj. V dodatni razpravi sta državna sekretarka in direktor Geodetske uprave Republike Slovenije odgovorila na zastavljena vprašanja.

Po koncu razprave je odbor v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. K predlogu zakona niso bili vloženi amandmaji, zato Odbor za finance Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin sprejme v predloženem besedilu. Hvala.

Hvala, gospod predsednik, za predstavitev stališča.

Predlog zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o evidentiranju nepremičnin je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Dajem besedo predsedniku Edvardu Pauliču.

Izvolite.

Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 9. nujni seji dne 8. 5. 2019 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada. Na seji odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Zakonodajno-pravne službe. V poslovniškem roku k predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi.

Predstavnik predlagatelja je uvodoma poudaril, da predlog zakona predvideva noveliranje prehodnih določb 30. člena in drugega odstavka 31. člena, s katerim se rok začetka uporabe spremenjenega 23. člena, ki določa novo vsebino in drugačen način vodenja podatkov o dejanski rabi zemljišč, s 1. junija 2019 podaljša na 31. marec 2020. Poleg tega se do istega dne podaljša uporaba dosedanjega pravilnika, ki podrobneje ureja evidentiranje podatkov o dejanski rabi zemljišč v zemljiškem katastru. Izpostavil je, da so predlagane spremembe prehodnih določb vsebinsko povezane s spremembami v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. S tem predlogom se načrtuje zamik roka uveljavitve novih modelov vrednotenja na 31. marec 2020 in do istega datuma tudi zamik uporabe starih modelov vrednotenja. Z novelo zakona o evidentiranju nepremičnin se bodo zagotovili datumsko usklajeni roki za zagotavljanje podatkov o dejanskih rabah zemljišč, ki se potrebujejo za množično vrednotenje nepremičnin po starih modelih vrednotenja oziroma do izvedbe novega množičnega vrednotenja.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je izpostavila, da so predlog zakona preučili z vidika njegove skladnost z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika in nanj nimajo pripomb.

Predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je v predstavitvi mnenja dejal, da komisija predlog zakona podpira. Opozoril je na časovno nedorečeno uvedbo davka na nepremičnine, izpostavil pa je tudi, da komisija predlaga predložitev zakona, ki bo urejal davek na nepremičnine, v javno razpravo še v letošnjem letu in se na ta način prisluhne opozorilom združenj občin po čimprejšnji uvedbi davka na nepremičnine.

Brez razprave je odbor v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel.

Hvala, gospod predsednik, za predstavitev vašega stališča.

S tem prehajamo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Prvi imate besedo gospod Jani Prednik, Poslanska skupina Socialnih demokratov. Izvolite.

Spoštovani predsednik, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!

Ker gre pri tej točki dnevnega reda za predloge zakonskih rešitev, ki so medsebojno tesno povezane z naslednjo točko dnevnega reda, bomo v namen bolj učinkovite razprave sočasno predstavili stališče poslanske skupine do obeh zakonskih predlogov.

Danes namreč razpravljamo o podaljšanju roka za izvedbo drugega sistemskega vrednotenja, ki bi skladno z zakonom, sprejetim v letu 2017, moralo biti izvedeno do konca julija letos. Spomnimo. Veljavni zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin je bil sprejet v preteklem mandatu kot odziv na odločbo Ustavnega sodišča, ki je zaradi ustavne neskladnosti razveljavilo dobršen del še predhodno sprejete zakonodaje, s katero se je poskušal neuspešno uvesti davek na nepremičnine. Ob prenovi zakonodaje je bila zato v preteklem mandatu sprejeta usmeritev in sprejete zakonske podlage, da se najprej uredi področje množičnega vrednotenja nepremičnin pred kakršnimikoli koraki v smer morebitne obdavčitve.

V prehodnem obdobju do drugega vrednotenja nepremičnin pa so začasno v uporabi stari modeli vrednotenja, ki jih je predpisoval še izvorni zakon o vrednotenju nepremičnin. Konec njihove začasne uporabe bi nastopil prav z iztekom prehodnega obdobja za drugo vrednotenje.

V zadnjem letu se je izkazalo, da vsa opravila, ki so nujno potrebna za ustrezne evidence, še niso zaključena. Spremembe zakonov so tako potrebne zato, da se podaljša veljavnost začasnih modelov vrednotenja, dokler ne bodo pripravljeni novi. Množično vrednotenje in evidenca nepremičnin namreč v praksi služita tudi drugim ciljem ne le obdavčevanju. Med drugim se posplošene vrednosti nepremičnin uporabljajo tudi za določitev upravičenosti do socialnih transferjev in pri izračunavanju njihove višine. Če ne bi podaljšali možnosti uporabe starih vrednotenj, bi pristojni organi izgubili edino orodje, s katerim lahko ob presojanju upravičenosti do socialnih transferjev upoštevajo tudi premoženje posameznika oziroma vrednost nepremičnin. Brez podaljšanja torej ne bi več mogli upoštevati načela, da se pri presoji upravičenosti do socialnih pomoči upošteva tudi premoženje in ne le dohodki posameznika.

Vlada kot predlagatelj zakona ocenjuje, da je podaljšanje prehodnega obdobja za pripravo novih modelov vrednotenja upravičeno, saj je potreben daljši čas za njihovo usklajevanje. Z enoletnim zamikov uveljavitve bosta omogočeni bolj kakovostna javna razgrnitev in poglobljena seznanitev javnosti z novimi modeli. Dodaten čas bo tudi v prid zainteresirani javnosti in lastnikom nepremičnin, ki bodo lažje in z manj časovnega pritiska sodelovali v javni obravnavi.

Vlada ocenjuje, da bo daljša in bolj poglobljena javna razprava zaradi pričakovano večjega vključevanja zainteresiranih v razpravo pomenila nekoliko več napora in časa pri usklajevanju predloga, vendar je pričakovati, da bo zaradi natančnejših podatkov manj potreb po naknadnem spreminjanju pripisanih vrednosti zaradi upoštevanja posebnih okoliščin. S to utemeljitvijo se strinjamo tudi Socialni demokrati. Predloga obeh zakonov tako dajeta pristojnim eno leto dodatnega časa za pripravo bolj natančnih podatkov, ki bodo uporabljeni za vrednotenje nepremičnin, javnosti in lastnikom nepremičnin pa več možnosti za poglobljeno seznanitev s posledicami, ki jih bo prinesla nova ureditev.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo podprli oba predloga sprememb in dopolnitev zakonov o evidenci nepremičnin ter o njihovem množičnem vrednotenju. Hvala.