Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 26. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: mag. Bojana Muršič, Jurij Lep, Felice Žiža od 14. ure dalje, Ferenc Horváth, Luka Mesec, dr. Franc Trček do 12. ure, Miha Kordiš, Jelka Godec, Jernej Vrtovec, Žan Mahnič od 10. do 12. ure ter od 14. ure dalje, Blaž Pavlin od 17. do 21. ure, Iva Dimic od 11.30 do 16. ure, mag. Matej Tonin odsoten od 16. ure dalje, prav tako pa sem tudi sam odsoten od 16.30 do predvidoma 21. ure.

Na sejo sem povabil predsednika Vlade Marjana Šarca in ministra za finance dr. Andreja Bertonclja k 1. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Še enkrat vse prisotne prijazno pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 26. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 4. oktobra 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

S tem spoštovani poslanke in poslanci, prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 62 poslank in poslancev, za je glasovalo 62, proti nihče.

(Za je glasovalo 62.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 26. izredne seje zbora določen.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBVESTILO PREDSEDNIKA VLADE, DA BO FUNKCIJO MINISTRA BREZ RESORJA, PRISTOJNEGA ZA RAZVOJ, STRATEŠKE PROJEKTE IN KOHEZIJO, NAMESTO DR. IZTOKA PURIČA ZAČASNO OPRAVLJALA MAG. ALENKA BRATUŠEK, MINISTRICA ZA INFRASTRUKTURO.

Predsednik Vlade gospod Marjan Šarec je 3. oktobra 2019 Državni zbor obvestil, da bo funkcijo ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, začasno poveril mag. Alenki Bratušek, ministrici za infrastrukturo.

V zvezi s tem se Državni zbor na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije ter v skladu s 112. in drugim odstavkom 234. člena Poslovnika Državnega zbora seznanja z naslednjim sklepom: Na podlagi obvestila predsednika Vlade gospoda Marjana Šarca in v skladu z drugim odstavkom 234. člena Poslovnika Državnega zbora bo funkcijo ministra brez resorja, pristojnega za razvoj strateške projekte in kohezijo, namesto dr. Iztoka Puriča, ki mu je funkcija ministra zaradi odstopa prenehala, začasno opravljala mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV PRORAČUNSKEGA MEMORANDUMA 2020–2021, PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021.

Prehajamo na prvi del obravnave in sprejemanje Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2021 v Državnem zboru.

Na podlagi tretjega odstavka 156. člena Poslovnika Državnega zbora bosta predsednik Vlade in minister za finance predstavila proračunski memorandum 2020–2021, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2021. O tej predstavitvi ni razprave.

S tem besedo predajam predsedniku Vlade gospodu Marjanu Šarcu, da predstavi navedene proračunske dokumente.

Izvolite.

Hvala za besedo! Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Proračuna Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 sta prva proračuna, ki ju je v celoti pripravila in sprejela ta vlada. Sta rekordna, to je njun najpogostejši opis in je dejstvo. Še nikoli doslej namreč država ni imela višjih prihodkov in prav zato so ob upoštevanju fiskalnega pravila lahko višji tudi izdatki. Obseg teh smo s prvotno potrjenih 10,45 milijarde sicer za odstotek znižali na 10,35 milijarde, a to še vedno pomeni za 190 milijonov višje izdatke kot letos. Ne le iskali, tudi našli smo primerno ravnotežje med razvojno in socialno naravnanostjo, ob tem pa sledili prioritetam vlade, in to so zdravstvo, znanost, gospodarstvo in obrambno-varnostni sistem. Pomembno je, da predlogi proračunskih dokumentov sledijo domačemu, sicer izrazito strogemu fiskalnemu pravilu ter ohranjajo javnofinančno vzdržnost in stabilnost. Od leta 2018 imamo proračunski presežek, ki bo prihodnje leto znašal 0,9 % BDP. Hkrati znižujemo javni dolg, še vedno se zvišuje število zaposlenih, tudi gospodarska rast ostaja ugodna – vsaj za zdaj. Imamo vse razloge za zadovoljstvo in optimizem, a z nekaj tako treznosti kot tudi opreznosti. Zaradi odvisnosti države od mednarodnega okolja namreč ni nikakršnih jamstev, da bo pri tem tudi ostalo. Gospodarstvo se ohlaja, in to ni več samo realnost velikih, denimo Nemčije, pač pa tudi nas. Prav zato je Umar svojo jesensko napoved gospodarske rasti prilagodil in vlada je temu sledila. To pa nikakor ne pomeni, da je čas za zlovešče scenarije, paniko ali pesimizem. Nikakor. Ne gre za varčevanje, gre le za nekolikšno znižanje predvidene porabe. Gre za razsodnost in preudarnost, ki sta kljub ugodnim kazalcem nujni. Pravočasne reakcije so namreč pomembne. Bolje biti nepotrebno previden, kot nespametno pogumen.

Javne finance, zlasti ko načrtujemo nacionalne politike in oblikujemo strukturne ukrepe, terjajo veliko potrpljenja, usklajevanj, včasih tudi vizionarskega razmišljanja. Predvideti je treba kam in kako bomo vodili Slovenijo v prihodnje. Dolžni smo razmišljati včasih neklasično, vedno in nujno pa dolgoročno in ne zgolj za mesece oziroma leta lastnega mandata. Še zlasti ko gre za proračunske dokumente, je treba ravnati trezno ter realno oceniti stanje in zmožnosti države. Le tako bodo cilji glede na nacionalne interese in politike ovrednoteni tako, da nam proračuna ne bo treba popravljati. Kot veste, ga bo ocenjeval tudi Bruselj.

Želim pa dodati še nekaj, kot si je ni rebalans, si tudi proračuna za prihodnji dve leti ne zaslužita zahteve za oceno ustavnosti. Čeprav številke kažejo dobro sliko, ni zadovoljstva. Želja po več in več megli pogled na realnost. Gospodarska rast pač napaja apetite. Več je denarja, več je tudi pričakovanj, a naj bom jasen. Čudi me pomanjkanje vedenja ali pa zavedanja tudi nekaterih v teh klopeh, da je približno 95 % proračuna že zasedenega z zakonskimi obveznostmi, glavnina s plačami. Spomnili me boste na sklenitev dogovora s sindikati javnega sektorja decembra lani. Odgovarjam vam, da smo stavkovno zapuščino predhodnice rešili z dialogom. Lahko je tudi ne bi, a zgodila bi se dvojna napredovanja in sprostila bi se redna delovna uspešnost, kar bi stalo enako kot današnji socialni mir. Poleg tega bi se stavke nadaljevale, pa me zanima, koliko časa bi zdržali s stališčem »naj stavkajo«. In cena bi na koncu bila še bistveno višja. Že pri manjših neprijetnih ukrepih se volja konča.

S plačnim dogovorom smo začeli mandat te vlade, nadaljevali smo ga z odpravljanjem varčevanja na plečih najšibkejših. Nekateri mi očitate, da nismo socialno čuteči in da proračuna nista socialna. Res? Naj govorijo številke tako za nazaj kot za naprej. Letos bo za socialne transferje porabljenih za približno 155 milijonov evrov več kot lani in za 190 milijonov več kot leta 2017. Zvišali smo minimalno plačo v dveh korakih. Prvi je bil storjen z letošnjim letom, drugi sledi z začetkom prihodnjega. Znašala bo 700 evrov. Izvzeti bodo vsi dodatki, minimalna plača bo višja od praga tveganja revščine. Ohranili smo za 30 % višji znesek denarne socialne pomoči. Z novim letom smo sprostili indeksacijo socialnih transferjev. Tako se porodniški dopust spet izplačuje v 100-odstotnem znesku, spet so do dodatka upravičene velike družine, sprostil se je celotni zadnji dohodkovni razred za pridobitev državne štipendije in upokojenci. Pokojnine so se letos redno uskladile za 2,7 %, decembra sledi še izredna uskladitev v višini 1,5 %, izplačan jim je bil tudi višji regres. Najvišjega so dobili upokojenci z najnižjimi pokojninami, enako bo tudi prihodnje leto. Za regres namenjamo 145 milijonov evrov. Prejeli ga bodo prav vsi upokojenci v petih različnih zneskih, ker je to preprosto bolj pravično kot pa tisto, kar predvideva sistemski zakon. Skupaj bo pokojninska blagajna prihodnje leto okrepljena za dodatnih 315 milijonov evrov. Po vsem slišanem res lahko rečete, da nismo socialni? Statistiki izrekate to oceno res pošteni? Prav ničesar nismo vzeli. Nasprotno. Želim pa ponoviti še enkrat. Sistem na žalost še vedno dopušča anomalije. Na eni strani ne gre spregledati rekordne zaposlenosti, na drugi pa dejstva, da se je število prejemnikov denarne socialne pomoči znatno povečalo. In tukaj je nekaj narobe. Razkorak med višino minimalne plače in minimalnega dohodka posameznika je še vedno premajhen. Ako želimo to urediti sistemsko, volja postane zelo plaha ptica. Želim verjeti, da ne tudi preračunljiva.

Poglejmo naprej. V Državnem zboru so že popravki pokojninskega zakona, s katerim postopno zvišujemo odmerni odstotek in urejamo dvojni status upokojencev. Zaradi staranja družbe so javne finance vse bolj obremenjene, zato so nujni dolgoročni ukrepi. Zaposlene moramo spodbujati k čim daljši delovni aktivnosti, mlade pa k čim prejšnjemu vstopu na trg dela. Snujemo demografski sklad, pripravljamo zakonsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe, trg oreh bo iskanje finančnih virov in prav pri tem bi si želel širokega družbenega soglasja. Na področju zdravstva smo najprej reševali zaplete, povezane s problematiko družinskih zdravnikov, ter sanacijo poslovanja bolnišnic. Krepimo zdravstveno blagajno, ki bo prihodnje leto imela 265 dodatnih milijonov. To pa omogoča nadaljnje skrajševanje čakalnih vrst. Pomemben izziv bo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pred nalogami si ne zatiskamo oči, težav ne zanikamo, a dejstvo je: slovensko zdravstvo je kakovostno in je javno. In tako bo tudi ostalo. Podobno kot pri sociali, kjer smo deležni pretežno očitkov, je pri davkih. So najpomembnejši vir, ki polni državno blagajno in omogoča tekoče izplačevanje socialnih transferjev, a hkrati so tudi največji kamen spotike. Včasih dobim občutek, da nečesa ne razumemo. Namreč, da so davki tisto, kar omogoča javne storitve. Po nedavni razbremenitvi regresa je pripravljen in že v tej hiši nov zakonski sveženj, s katerim želi Vlada na eni strani razbremeniti plače, predvsem srednjega sloja, na drugi strani pa nekoliko bolj obdavčiti kapital, a nujno je treba storiti oboje. Vsak ukrep namreč potrebuje protiukrep, torej na eni strani zviševanje neto prihodka zaposlenih, na drugi pa višja obdavčitev dobička. Res ga omenjam na koncu, a to ne pomeni, da je najmanj pomembno. Uspešno gospodarstvo temelji na primerni produktivnosti in na ustrezno visoki dodani vrednosti, zato mora država zagotoviti stabilno, predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje. V to ukrepi Vlade so in bodo usmerjeni. Povečujemo sredstva za znanost in spodbujanje inovativnosti, ki je osnova za dvigovanje dodane vrednosti. Zavedajoč se tega, smo letos prvič v zgodovini Slovenije za znanost in raziskovanje namenili več kot 200 milijonov evrov. Produktivnost morajo podjetja višati sama, naloga države pa je, da jih v največji meri razbremeni nepotrebnih administrativnih ovir. Naše vodilo, vsaj moje zagotovo je, delo za ljudi. To je tisto, kar nam daje moč in nas žene naprej. Tudi zato vedno omenim varnost ljudi. Zato krepimo javno zdravstvo, zato imamo socialni posluh, zaradi zaupanja ljudi smo se dolžni še toliko bolj truditi, ravnati odgovorno in v interesu Republike Slovenije in vseh njenih prebivalcev. Če se bomo tega zavedali vsi, nam bo uspelo, četudi je Vlada manjšinska. Zato je, če kdaj, sedaj čas tudi za razmislek, ali je, potem ko ste najprej zastopali vsak svoje resorje in bili neizprosni pogajalci, in prav je tako, res na mestu še medstrankarska bitka. Ampak to boste vedeli vi. Sam gledam na državo, ki proračuna za prihodnji dve leti nujno potrebuje. Hvala lepa.

Hvala, gospod predsednik Vlade za vašo predstavitev.

S tem dajem besedo ministru za finance dr. Andreju Bertonclju za dodatno predstavitev proračunskega memoranduma 2020–2021, Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2020 ter Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2021.

Izvolite, gospod minister.

Hvala. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovana poslanke, spoštovani poslanci!

Državni proračun je temelji akt, ki opredeljuje letno oziroma dveletno načrtovanje pomembnega dela javnih financ. Je dokument, ki določa politike odhodkov glede na prioritete ob upoštevanju zakonskih obveznosti in sprejetih zavez in je osnovni dokument Vlade. Zgornji meji najvišje dovoljenje porabe sta jasni. Državni proračun za leto 2020 načrtuje porabo 10,35 milijarde evrov, znižano za 100 milijonov evrov iz prvotnih 10,45 milijarde evrov, za leto 2021 pa je 10,455 milijarde evrov. Ocenjeni prihodki v obeh letih presegajo odhodke. Še enkrat poudarjam, prihodki presegajo odhodke in tako omogočajo nadaljevanje poti izboljševanja proračunskega salda tako nominalno kot v odstotku bruto domačega proizvoda. Kljub dobrim gospodarskim trendom nismo imeli lahkega dela. Skrbeti za razvojni in socialni proračun ter hkrati slediti strogemu fiskalnemu pravilu je ena najtežjih in najodgovornejših nalog. Pri pripravi proračuna za leti 2020 in 2021 so bila naša izhodišča: mislili smo na jutri in mislili smo na blaginjo in stabilnost, držali smo se zakona in fiskalnega pravila. Sledili smo tudi načelom previdnosti in gospodarnosti, saj so se razmere in obeti v domačem in tujem gospodarskem okolju začele postopno ohlajati. Naše prioritete pa so razvoj, sociala in izpolnjevanje dogovora glede plač. Smo pa ob tem prekomerni porabi rekli odločen ne. Predlog državnih proračunov je pripravljen ob upoštevanju aktualnih razmer v mednarodnem in gospodarskem okolju. V jesenski napovedi gospodarskih gibanj, objavljeni prejšnji mesec, je Umar poleg tekočih gibanj opozoril tudi na naraščajoče tveganje v mednarodnem okolju. Slovenija je namreč v letu 2018 dosegla gospodarsko rast v višini 4,1 %, kar je za 0,4 % manj kot v prvotni oceni, toliko o volatilnosti napovedovanja. Hkrati je Umar v jesenski napovedi oceno gospodarske rasti za 2019 znižal za 0,6 odstotne točke na 2,8 %. To pomeni, da bo obseg BDP, torej vsega, kar v Sloveniji ustvarimo, za dobre pol milijarde nižji, kot smo prvotno pričakovali. Ob umirjanju konjunkture v mednarodnem okolju se v letu 2020 pričakuje realna rast BDP v višini 3 %, v letu 2021 pa 2,7 %, kar je še vedno bistveno višje od rasti v evrskem območju. Umiritev gospodarske rasti je letos toliko opaznejša, kot je bilo predvideno v pomladanski napovedi. To je v veliki meri posledica negativnega prispevka salda menjave s tujino in nižje rasti bruto investicij. Oboje povezujemo z upočasnitvijo rasti tujega povpraševanja in povečano negotovostjo v mednarodnem okolju. K ohranjanju solidne rasti v napovednem obdobju bo pomembno prispevala domača potrošnja. Njeno rast bosta podpirala gibanje na trgu dela ter še vedno rast plač, še zlasti letos, nekoliko pa tudi v prihodnjih dveh letih, ki se krepi. Nanjo pa poleg omejitev pri ponudbi dela, vplivajo tudi dogovori s sindikati javnega sektorja in zakonodajne spremembe. Kljub temu se bosta rast zasebne in državne potrošnje postopoma upočasnjevala. Prispevek menjave s tujino v bruto domačem proizvodu bo zato zmanjšan. Inflacija se bo v obdobju napovedi postopno zviševala za 1,8 % leta na predvidenih 2,3 % v letu 2021.

Upočasnjena dinamika gospodarske rasti pomeni neposreden signal tudi za doseganje ciljev javnih financ. Počasnejša rast bo otežila doseganje sestavljenih ciljev za državni proračun kakor tudi doseganje javnofinančnih ciljev štirih blagajn javnega financiranja in sektorja država. Zato se je Vlada ob objavi jesenske napovedi nemudoma odzvala in odločila, da bo za leto 2020 načrtovala izdatke državnega proračuna v višini, ki je za 100 milijonov evrov nižja od najvišje dovoljene meje izdatkov, sprejete s fiskalnim okvirom. S tem je upoštevala približevanje določbam v zvezi s fiskalnimi pravili, kot jih določata Ustava Republike Slovenije in Zakon o fiskalnem pravilu.

Ključni element prihodkovne strani državnega proračuna so davčni prihodki, za katere v letih 2020 in 2021 načrtujemo 5,5 oziroma 5,4 -odstotno povečanje. Z davčno politiko zasledujemo načela, ki temeljijo na zagotavljanju predvidljivega, preprostega in stabilnega poslovnega okolja. Letos je bila sprejeta razbremenitev regresa za letni dopust, ki do višine povprečne bruto plače ni več vključen v osnovo za dohodnino. Ta ukrep je seveda trajen in se bo kot višji razpoložljivi dohodek poznal tudi v prihodnjih letih. Ukrepov v smeri razbremenitve plač ni mogoče uresničiti brez upoštevanja makro ekonomske situacije in enostransko, temveč je treba k temu pristopiti s prestrukturiranjem davčnih dajatev, torej s pripravo ukrepov za nadomestitev izpada prihodkov na čim bolj nevtralen način. Pri tem je pomemben tudi celovit pristop in smiselna povezava z ukrepi in spremembami na drugih povezanih področjih, na primer zdravstveni in pokojninski sistem.

V predlogu proračuna 2020 so sredstva, ki jih do konca leta 2020 pričakujemo iz proračuna Evropske unije, ocenjena v višini 1, 1 milijarde evrov, v letu 2021 pa 851 milijonov evrov. Nižji načrtovani prihodki iz EU so posledica postopnega zaključevanja projektov v obstoječi finančni perspektivi. V letu 2021 pa ta predstavlja tudi že začetek obdobja nove finančne perspektive 2021–2027, za katero ovojnice po državah še niso dogovorjene, se pa že izvajajo aktivnosti, povezane s pripravo operativnega programa. Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno s prioritetami, zakonskimi obveznostmi in omejitvami, ki jih narekuje spoštovanje fiskalnih pravil. Rast odhodkov tako zaostaja za rastjo prihodkov.

V ekonomski strukturi po namenih državni proračun v odhodkih 21-odstotni delež namenja tekočim transferom v javne zavode, 13 % gre za stroške dela. Vlada je pri pripravi predloga državnih proračunov predvidela višja izplačila zaradi uskladitve plačnih razredov, napredovanj in dviga minimalne plače. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je namenjenih 13 % državnega proračuna. Med temi dosegajo v letu 2020 največji delež družinski prejemki s starševskimi nadomestili, sledijo jim transferji za zagotavljanje socialne varnosti, drugi transferji posameznikom, transferji nezaposlenim, štipendije in tako naprej. Investicijski odhodki in transferji skupaj predstavljajo 11 % državnega proračuna. Govorimo torej o nekaj več kot milijardi evrov za investicije. Glede na vire so v letu 2020 razporejeni približno po tretjinah: integralna sredstva, namenska sredstva in sredstva EU s pripadajočo slovensko udeležbo. V letu 2021 pa naj bi se delež sredstev EU znižal do konca izvajanja trenutne finančne perspektive, to je do leta 2023. Po vsebini se več kot polovica investicij namenja področju prometa, od tega dve tretjini financiranju železnic in infrastrukture, preostalo tretjino pa za financiranje na področju cest.

Aktivno upravljanje javnega dolga je v zadnjih petih letih pomembno prispevalo k zniževanju bremena obrestnih izdatkov državnega proračuna, ki so se tako od leta 2014 znižali za skoraj 300 milijonov evrov in predstavljajo 7,3 % odhodkov državnega proračuna. V prihodnih letih načrtujemo nadaljnje zniževanje obrestnih izdatkov, in sicer 752 milijonov evrov v letu 2020 in 697 milijonov evrov v letu 2021. S tem bo državni proračun prispeval k zniževanju dolga sektorja država, ki je za leto 2021 ocenjen na 58,6 % BDP in se bo prvič po letu 2012 vrnil pod maastrichtsko določeno mejo 60 % BDP. S tem se Slovenija uvršča med tiste redke evropske države, ki hitro oziroma v našem primeru najhitreje znižuje javni dolg.

Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 predsedovala Svetu Evropske unije. To je velik izziv zaradi kompleksnosti operativnega vodenja in organizacijskih, kadrovskih ter finančnih dejavnikov ter terja ustrezno proračunsko načrtovanje. Na podlagi lastnih izkušenj, izkušenj primerljivih držav članic, ki so pred kratkim predsedovale Svetu Evropske unije, in opravljenih simulacij pričakujemo, da bodo stroški predsednikovanja znašali okoli 80 milijonov evrov. Od tega jih je v letu 2020 načrtovanih 20 milijonov evrov, v letu 2021 pa 48 milijonov evrov.

Vsebinski vidik državnega proračuna kaže programska struktura, ki je razdeljena v 24 politik, ki se delijo v programe in podprograme ter so organizirani tako, da omogočajo spremljanje ciljev in kazalnikov za posamezno raven. Ta struktura izdatkov pomaga odgovoriti na vprašanje, zakaj se porabljajo javna sredstva ter zakaj se izvaja posamezen proračunski program. Največ sredstev se nameni za politiko izobraževanja in športa, ki predstavlja 18 % proračunskih odhodkov. Največje povečanje v letu 2020 za 17 % beležimo na politiki Znanost in informacijska družba. Namen je dolgoročno povečevanje konkurenčnosti in dodane vrednosti gospodarstva. Sredstva bodo namenjena predvsem javnim raziskovalnim zavodom za usposabljanje in razvoj znanstvenih kadrov, za raziskovalno opremo, sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih infrastrukturah, za raziskovalne projekte ter znanstveno literaturo. Politika trga dela predstavlja 3 % izdatkov državnega proračuna, vendar preko prilagodljivosti politik lahko pomembno prispeva h gospodarskemu razvoju in kakovosti življenja. Na izziv demografskih sprememb in tudi na izziv poznega vstopa mladih na trg dela in zgodnjega ali pa, še bolje, prezgodnjega izstopa starejših s trga dela, odgovarja novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo je Vlada potrdila v četrtek. Z vidika razvoja je pomembno povečanje stopnje delovne aktivnosti v mlajših in starejših starostnih skupinah, k čemur bo pripomogla tudi hitrejša aktivacija brezposelnih preko predlagane spremembe pogoja za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelne.

Pomembni ukrepi na trgu dela so še ukrepi aktivne politike zaposlovanja in socialne aktivacije. Cilj slednjih je pomagati dolgotrajno brezposelnim in dolgotrajnim prejemnikom denarne socialne pomoči, da se znova aktivno vključijo v družbo, če je le mogoče, tudi v zaposlitev. Nadalje so pomembni ukrepi za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. To je prilagodljiv in skrajšan delovni čas, promocija zdravja na delovnem mestu, prilagoditve delovnega mesta starajoči se populaciji in vseživljenjsko učenje.

Slovenija prioritetno vlaga tudi v povečanje nacionalne varnosti in izvajanje nadzora nad državnim ozemljem za namene razvoja obrambnega sistema in zagotavljanja nacionalne odpornosti in sposobnosti za uresničevanje sprejetih mednarodnih zavez države Natu smo zato namenili dodatna sredstva za doseganje postopne nominalne rasti obrambnega proračuna oziroma za dvig obrambnih izdatkov v odstotku bruto domačega proizvoda. Tudi za področje zagotavljanja notranje varnosti, izvajanja nadzora nad državnim ozemljem ter za ukrepe migracijske politike tokov se v prihodnjih letih načrtuje več sredstev. Ta bodo usmerjena v nadgradnjo varovanja državne meje, skladno z evropskimi in nacionalnimi predpisi in standardi ter za ukrepe za izboljšanje varnosti prometa.

V računu finančnih terjatev in naložb so načrtovani izdatki zlasti na področju podjetništva in konkurenčnosti, lokalne samouprave, mednarodnega razvojnega sodelovanja in energetske učinkovitosti. V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanje, povezano s financiranjem preseganja izdatkov nad prejemki in s financiranjem odplačila dolgov. V letu 2020 je predvideno odplačilo dolga v višini 2,047 milijarde evrov, v tem bo za financiranje načrtovanega primanjkljaja izračuna finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga potrebna zadolžitev v višini 1,59 milijarde evrov. V letu 2021 je predvideno zadolževanje v višini 2,74 milijarde evrov in odplačilo dolgov v obsegu 3,18 milijarde evrov. Proračuna za leti 2020 in 2021 sta pripravljena ob zavedanju, da se gospodarska rast umirja in da je treba zaustaviti prekomerno porabo ter omejiti sistemske pritiske na dolgoročno vzdržnost javnih financ. Za doseganje tega nujno potrebujemo strukturne ukrepe, še bolje pa bi bile celovite strukturne reforme, ki bi upoštevale soodvisnost posameznih sistemov in optimizirale učinkovitost in fokus porabe javnega denarja.

Okrog predlogov proračunov za leti 2020 in 2021, ki ju bomo po dolgotrajnih usklajevanjih na strani Vlade danes pospremili na pot zainteresiranih delovnih teles v Državni zbor, je bilo prelitega že dosti črnila. V zraku so tudi že napovedi dopolnil, ki naj bi povečevala odhodkovno stran. Dovolite, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, da vas ob tem spomnim na našo skupno zavezo, ki jo predstavlja ustavno določilo uravnoteženih javnih financ. Fiskalno pravilo ne sme biti samo skrb finančnega ministra, ampak odgovornost izvršilne in zakonodajne veje oblasti. V končni fazi je proračun v pretežni meri ogledalo tega, kar se sprejme v tej dvorani. Kot veste, je proračunskega prostora za financiranje nezakonskih obveznosti in prioritet z vsakim novo sprejetim zakonom, ki ima finančne posledice, in takšnih je seveda večina, vse manj. Opozarjam na dejstvo, da se na eni strani izraža skrb za spoštovanje fiskalnega pravila in po drugi strani vlagajo predlogi zakonov, ki znižujejo prihodkovno in povečujejo odhodkovno stran Državnega proračuna. Oboje hkrati pa ne gre.

Proračuna, ki sta pred vami, sta proračuna, kjer so v obeh letih prihodki višji od odhodkov, kar pomeni, da bodo, kot se v času gospodarske rasti pričakuje, javne finance beležile presežek. Pogled v preteklost nam pokaže, da je takih proračunov, z izjemo letošnjega in lanskega, praktično ni bilo. Rezultat tega je 24 milijard javnega dolga kot posledica preteklih proračunskih primanjkljajev. To je dolg, ki ga lahko znižamo na dva načina: s prodajo državnega premoženja ali, še bolje, s preudarnim vodenjem javnih financ, ki v posameznem letu izkazujejo presežke. Naša vlada se je odločila, da bo v 7. in 8. letu gospodarske rasti, gledano v globalnem smislu, pa čeprav se dinamika rasti v zadnjem času upočasnjuje, pripravila proračuna s presežkom. Pri tem pa ne morem mimo tega, da vas opozorim še na en pomemben vidik javnih financ. Javnofinančni prihodki in s tem fiskalne možnosti so omejene. Nalaganje novih in novih obveznosti na pleča državnega proračuna ima zgornjo mejo – to smo bolj ali manj dosegli.

Zato, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, apeliram na vse vas, da se namesto zahtev, da določeni resor dobi več kot lani, vprašamo tudi, kakšna je učinkovitost porabe na posameznem področju, kakšen je cilj določenega ukrepa, ali dosega načrtovane cilje. Naša skupna naloga je, da zagotovimo učinkovito in transparentno porabo davkoplačevalskega denarja. Pred nami je še veliko dela. Vsi proračunski porabniki bi se morali zavedati, da bomo morali še veliko postoriti. Obnašati se moramo racionalno, gospodarno in predvsem odgovorno. Prepričan sem, da se tega zavedamo vsi. Naj končam. Tu smo, da delamo za blaginjo vseh generacij naših ljudi. Hvala.

Gospod minister, najlepša hvala. 26 minut niste izkoristili, pa kdaj drugič potem.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ugotavljam, da je predstavitev proračunskega memoranduma 2020–2021, Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2020 ter Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2021 končana.

Predsedniku Vlade gospodu Marjanu Šarcu in ministru za finance dr. Andreju Bertonclju se zahvaljujem za predstavitvi. Z današnjo predstavitvijo, spoštovane poslanke in poslanci, začne teči rok za vlaganje amandmajev k Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in k Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2021. Poslanke in poslanci poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in Vlada lahko amandmaje k predlogom proračunov za leti 2020 in 2021 vlagajo do vključno 17. oktobra 2019. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 25 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Danijelom Krivcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

S tem predajam besedo predstavnici Vlade ministrici mag. Alenki Bratušek.

Izvolite, gospa ministrica.

Najlepša hvala in najprej seveda lep pozdrav, spoštovane poslanke in poslanci!

Kot je povedal že predsednik, je pred vami Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona v cestnem prometu. Ne gre za ne vem kako obsežno spremembo, gre pa za nekaj ključnih stvari, ki bi jih želela danes poudariti. Prva stvar, zaradi katere smo bili prisiljeni v pripravo spremembe Zakona v cestnem prometu, je, da moramo do 2. 12. pravzaprav vzpostaviti pravno podlago v nacionalni zakonodaji za podaljšanje koncesijskih razmerjih za javni potniški promet v cestnem prometu. Zakaj razpis ni bil pravočasno narejen, lahko gledamo nazaj, ampak pravzaprav nič ne bomo spremenili, zato bomo s tem zakonom dali podlago, da se za dve leti lahko obstoječa koncesijska razmerja podaljšajo. V tem času pa moramo speljati nov razpis, ki bo dolgoročno rešil javni potniški promet v cestnem prometu.

Druga stvar, ki je urejena v tem zakonu, dajemo pravno podlago za uvedbo vseh produktov splošne imenske mesečne vozovnice. To pomeni, da ne bo tako, kot je danes, ampak da bo tudi na izkaznici razvidno ime, priimek in slika, skratka, da bo kontrola zlorabe v javnem potniškem prometu lažje izvedljiva. Potem sta tukaj še dve stvari, ki bi jih pa res rada posebej poudarila. Eno je, da dajemo pravno podlago za uvedbo brezplačnih prevozov za študente, ki so težko in težje gibalno ovirani. Težje in težko gibalno ovirani študentje imajo zagotovljen prevoz, ki ga izvaja Društvo študentov invalidov, ni pa ustrezne pravne podlage, ki bi to jasno določala. Na to nedorečenost v zakonu že več let opozarja Varuh človekovih pravic in s to spremembo zakona bomo to uredili in jaz mislim, da tukaj gre za zelo zelo pomembno stvar.

In še ena stvar za mlade. Pravno se ureja možnost, da bodo kategorizirani športniki, ki imajo status dijaka ali študenta, z eno subvencionirano vozovnico lahko opravili dve, vsaj dve progi, če lahko tako rečem, eno je od doma do šole in drugo je od doma do tam, kjer imajo treninge. Danes pač to ni mogoče. In še zadnja, pa mogoče ne najmanj pomembna stvar. S tem predlogom se v slovenski pravni red prenaša direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/59/ES o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov in Direktive 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih. Rok za implementacijo te direktive je april 2020, zato smo jo uvrstili tudi v to spremembo zakona. Dejstvo je, da bistveno ne spreminjamo koncepta pridobivanja temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja voznikov, dodane pa so stvari, ki so bile usklajene in tudi sprejete na nivoju Evropske unije.

In še zadnja stvar. Ker smo z letošnjim letom uvedli tako imenovano enotno vozovnico, s tem zakonom uvajamo tudi namensko postavko, ker sredstva, zbrana z enotno vozovnico, so prihodek, so javnofinančni prihodek, prihodek proračuna in se nazaj tudi porabijo in vračajo za javni potniški promet. Najlepša hvala.

Hvala, gospa ministrica, za vašo predstavitev.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Gospod Dušan Šiško, besedo imate v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

Izvolite, gospod poslanec.

Spoštovani vsi prisotni!

Vsak dan se vsi zaposleni srečujemo z vprašanjem, kakšen bo jutranji, popoldanski promet, s katerim prevoznim sredstvom priti do dela, kaj se nam najbolj splača, kje bomo najmanj imeli gneče in tako dalje. Dejstvo je, da bi ustavitev javnega prevoza povzročila pravi kaos. Zaradi izpuhov bi bilo okolje zelo ohromljeno, hrup in gneča osebnih avtomobilov bi se vila kot jara kača. Vozniki bi vsi živčni in napeti obstajali v zastojih. Skratka, bolje, da si tega niti ne predstavljamo.

Pred nami je obsežno gradivo, kjer se ureja področje javnega potniškega prometa, poleg tega pa v naš pravni red tudi prenašamo direktivo o spremembah direktive o temeljnih kvalifikacijah voznikov in direktivo o vozniških dovoljenjih. Vzpostavlja se pravna podlaga za imensko enotno vozovnico, s katero bo javni potniški promet postal bolj prilagojen in dostopnejši v začetku naslednjega leta. Novela zakona tudi ureja podlago za vodenje osebnih podatkov, navedene so tudi skupine uporabnikov, upoštevana je pa tudi zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov. Pomembno se mi zdi tudi, da je urejeno vodenje podatkov o uporabi vozovnic v primeru reševanja reklamacij in poravnave med prevozniki ter vodenje podatkov o voznikih, prodajnem osebju in kontrolorjih.

Na svoj račun brezplačnih prevozov bodo sedaj prišli tudi študentje, ki so težko in težje gibalno ovirani, na kar vseskozi opozarja tudi Varuh človekovih pravic. Hkrati se bo uredila tudi pravna podlaga za majhno skupino dijakov, ki so gibalno ovirani in se izobražujejo v posebnih zavodih. Apeliram na vas, tako kot Zveza paraplegikov Slovenije, da se tudi paraplegikom in tetraparaplegikom nudijo prilagojeni prevozi, kajti skrajni čas je, da Republika Slovenija izpolni zaveze, ki jih je sprejela s podpisom konvencije o pravicah invalidov. Idejo, da bodo kategorizirani športniki s statusom dijaka ali študenta pod enakimi pogoji dobili subvencionirano vozovnico od kraja bivanja do kraja vadbe, toplo pozdravljam, ker kot starš športnika menim, da jim bo slednje olajšalo športni razvoj. Pozivam pa vas, tako kot Olimpijski komite Slovenije, da se omogoči subvencionirani prevoz tudi registriranim športnikom, čeprav je slednjih več.

Kar se tiče sprememb, bistveno ne spreminjajo koncepta pridobivanja temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja voznikov. Nekatere izjeme so dodane, že obstoječe pa so jasno opredeljene. Sprememba direktive omogoča, da vozniki tretjih držav dokazujejo kvalifikacijo, če imajo kodo 95 vpisano v potrdilo za voznike nedržavljane EU v skladu z uredbo.

Strinjamo se s tem, da se predlaga črtanje pospešenega pridobivanja kvalifikacij, kajti takšen sistem je za voznike daljši in bolj zamuden ter smo za ohranitev sistema pridobili kvalifikacije z izpitom. Na področju navedb kategorij vozniškega dovoljenja in običajnega bivališča se pojmi usklajujejo z direktivami Evropske unije. Edino pravilno je, da se zaostrujejo tudi pogoji za pridobitev licence glede upravljavca prevozov, kajti slednji bo lahko nastopal kot upravljavec samo v enem podjetju in na ta način se bo vsaj delno omejila nelojalna konkurenca. Predlog zakona vzpostavlja tudi pravno podlago za javno podaljšanje koncesijskih razmerij za izvajanje gospodarske javne službe prevoza potnikov po 2. decembru, ko se iztečejo trenutno veljavne koncesije.

V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke bomo podprli predlog zakona, ker si ne želimo ustavitve izvajanja gospodarske javne službe, kajti slednje bi povzročilo velike težave dijakom, študentom, zaposlenim, ki se na dnevni bazi vozijo z avtobusi in vlaki.

Hvala, gospod poslanec za predstavitev stališča vaše poslanske skupine.

Gospod Bojan Podkrajšek v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske …

Gospod Zvonko Černač v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Izvolite.

Ja, hvala lepa, je prišlo do zamenjave. Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej ministrici!

V Slovenski demokratski stranki smo predlagali splošno razpravo glede te novele zakona. Ministrica je uvodoma dejala, da ne gre za ne vem kako obsežno spremembo. Po eni strani mogoče to drži, predvsem zaradi tega ker smo po dobrem letu dni te vlade pričakovali, da bomo v tej noveli Zakona o prevozih v cestnem prometu dobili en del uresničitve tistega, kar je bilo pred dobrim letom dni v koalicijski pogodbi Šarčeve vlade tudi zapisano. In tega žal ni. Treba pa je povedati, da v enem delu gredo te spremembe v pravo smer. Omenila jih je že ministrica, in sicer glede razširitve in odprave nekih formalnih pomanjkljivosti pri uporabi subvencioniranja vozovnice v javnem potniškem prometu za posamezne kategorije predvsem šolajoče populacije v tistem delu, kjer gre za nekatere formalne razbremenitve, ki so v temu zakonu bile zapisane preveč formalistično in po nepotrebnem. Vendar pa smo pričakovali vseeno boljše rešitve, več rešitev v korist uporabnika, predvsem pa nismo pričakovali ponovnega odlaganja prenove javnega potniškega prometa.

Ministrica je dejala, da s to novelo ustvarjamo pravne podlage za javni potniški promet. Nobenih pravnih podlag ne ustvarjamo za javni potniški promet, ampak samo podaljšujemo obstoječa koncesijska razmerja, za katera vemo že leta, da niso ustrezna in da bi jih bilo že zdavnaj treba postaviti na novih osnovah. In to je tudi eden izmed razlogov, glede katerega lahko že zdaj povem, da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke v nadaljevanju, ko bo danes, predvidevam, odločeno, da gre ta zakon naprej, te novele ne bomo podprli kljub nekaterim dobrim rešitvam, če se ta rok ne bo skrajšal. Ker je ta dveletni rok in dveletno odlaganje samo ponovno potuha temu, da se nič ne bo storilo še nadaljnjih pet ali pa deset let, ključne koristi od te neprenove sistema pa imajo posamezni javni prevozniki in ne država in ne posamezni uporabniki.

Ključne spremembe se nanašajo, kot je bilo že omenjeno, na temeljne kvalifikacije voznikov, na upravljavca prevoza v podjetju, na enotno vozovnico in na koncesije v javnem potniškem prometu. Glede temeljnih kvalifikacij pozdravljamo to formalno spremembo. Menimo, da bi se dalo narediti še korak naprej. Nikjer v evropski direktivi ni zapisanih 35 ur pri ponovnem petletnem usposabljanju. Te ure in te zahteve si izmišljamo sami, tako kot pri vozniškem izpitu. Jaz sem zadnjič povedal, da imamo recimo pri vozniškem izpitu tudi za nekoga, ki obvlada in ki bi lahko vozil samo pet ur, 20 ur minimalne vožnje, za nekoga, ki želi dobiti dovoljenje za čoln do 24 metrov, pa niti ene ure. Tako da nekaj je narobe s to regulativo in verjamem, da tudi tukaj bi se dalo narediti še en korak naprej. Ampak ne glede na to, ta, ki je bil narejen, je v pravo smer in ga pozdravljamo.

Ne pozdravljamo pa sprememb glede upravljavca prevozov v podjetju. Tukaj gre novela v bistveno bolj strogo zaostritev, kot to od nas zahteva evropska regulativa. Po veljavni uredbi Evropske unije je lahko oseba upravljavec prevozov v več podjetjih. Mislim, da v štirih, mi pa to zaostrujemo samo na eno podjetje in še tam bi morala bit ta oseba zaposlena celo za nedoločen čas, kar pomeni po našem mnenju neko oviranje, omejevanje svobodne gospodarske pobude. Predlagatelj pravi, da so to predlagala prevozniška združenja v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije. Ampak ne glede na to, da je to prišlo s te strani, mislim, da taka določba ne bi smela biti sprejeta, ker ovira opravljanje dejavnosti predvsem pri manjših in pomeni preprečevanje nekih aktivnosti na trgu, ki bi jih moral trg urejati sam. Na drugi strani gre pa tudi za nek nepotreben formalizem, ki ga niti v zakon ne bi smeli vnašati, če neka uredba ne bi tega določala, ampak ne določa tega. Pravi v največ štirih podjetjih in nič ne govori o zaposlitvi za nedoločen čas in tako naprej.

Omenjena je bila enotna vozovnica in te prenove na tem področju, ki so predvsem v tem, da se na nek formalen način ta sredstva določijo kot sredstva proračuna Republike Slovenije. Ministrica je dejala, da je bila uvedena letos. Enotna vozovnica je bila uvedena 1. junija 2016 za dijake in študente. Letos je bila razširjena na ostali del populacije. Žal brez kakšnega konkretnega učinka, ker so cene teh vozovnic previsoke. In tukaj efekta seveda ne bo in ga ni. Podatki lahko to povedo. V tem delu smo mi pričakovali, da se bo zgodilo to, kar pravi vaša koalicijska pogodba, in sicer prenova sistema subvencioniranje javnega potniškega prometa. Tega pa ni. Mi imamo sedaj sistem, kjer v enem delu ta javni potniški promet subvencionirajo občine, v drugem delu država. In potem imate avtobuse, ki vozijo na istih linijah v isti časovnici, mogoče z razmakom minute ali dveh. Obe liniji plača tako ali drugače država, občina in država, s to razliko, da na tisti tako imenovani šolski avtobus niti ostali občani ne smejo, tudi če pelje napol prazen ali pa če je na njem samo pet potnikov, sedežev pa 50. Skratka, na tem sistemu javnega prevoza in teh subvencij je ogromna rezerva. Ogromno denarja bi bilo mogoče uporabiti za boljšo dostopnost storitev tudi za ostalo populacijo in za razširitev porabe te enotne vozovnice, ki bi morala postati cenovno ugodna primerljivo sedanji dijaški in študentski na ostale uporabnike. Tukaj smo pričakovali predvsem – žal trenutno nobenega od Poslanske skupine Desus ni tukaj – razširitev na upokojensko populacijo. V enem delu zakona celo o tem govorite, v 2.3. Poglaviten rešitve, kjer so določeni kot novi upravičenci. V ostalih členih pa to ni razdelano. Ali se je to nekje v tem usklajevanju celo dogajalo ali kaj je, ni pomembno. Pomembno je, da bi bilo treba to enotno vozovnico razširiti na ostale uporabnike pod pogoji, ki bi bili za ostale uporabnike ugodni, ker drugače je ne bodo koristili. To nam kažejo sedaj te izkušnje razširitve te vozovnice, ki jo je uvedla ministrica junija letos, ker je cenovno predraga in ljudje po njej ne bodo posegali. Tega ni, bi pa pričakovali v tej noveli, da bi to bilo. Seveda pa je to povezano s tem členom, ki govori o tem, da se obstoječe koncesijske pogodbe v javnem potniškem prometu podaljšajo za dve leti do decembra 2021, kajti zgoditi bi se morala istočasno tudi prenova tega sistema in predvsem prenova voznih redov. Vi imate sedaj na neki relaciji v časovnem razmiku 15 minut dve možnosti, da greste z avtobusom, in eno z vlakom. Vse tri so subvencionirane s strani države, da ne bo pomote. Potem pa nimate dve uri niti ene možnosti. Podlage za to ne bo ustvaril zakon, ampak jih mora ustvariti ministrstvo. Tega ni. Več kot leto dni je že te vlade. Ta zadeva se vleče že zelo dolgo časa. Na pomanjkljivosti te ureditve je opozorilo tudi Računsko sodišče, mislim da, leta 2016. Skrajni čas je, da se k tej zadevi pristopi resno. Mi, če tukaj ne bo prišlo do spremembe, razumemo, da je treba te pogodbe podaljšati, kar je nemogoče sedaj v enem mesecu ali dveh to urediti, ampak ne za dve leti. Tega zakona, če ta člen ne bo spremenjen in še vsi ostali, ne bomo podprli.

Vi ste v koalicijski pogodbi tudi zapisali, citiram: »Ustanovili bomo neodvisnega upravljavca javnega potniškega prometa (DUJPP), s ciljem povečanja dostopnosti za uporabnike bomo uskladili vozne rede in prenovili sistem subvencioniranja javnega potniškega prometa.« Nič od tega ni v tej noveli. Nič. Je pa to nujno treba urediti če želimo okrepiti javni prevoz in če želimo ustaviti to spiralo padanja potnikov javnem potniškem prometu, ki se nam zadnja leta dogaja. Samo v enem obdobju je prihajalo do povečanja, in to je bilo obdobje 2012–2013, ko je bila uvedena subvencionirana vozovnica za dijake in študente, potem se je pa ta premica ponovno pomaknila navzdol.

Kot sem povedal, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nadaljnjemu postopku ne bomo nasprotovali. Vendar pa podpore tej noveli ne bo z naše strani, če v naslednjih fazah ne bodo spremenjeni členi, ki sem jih omenil, predvsem boljša dostopnost do storitev javnega prevoza, cenejša vozovnica za vse uporabnike in krajše obdobje, ko naj bi bili ti postopki prenovljeni. Toliko. Hvala lepa.