Spoštovani gostje, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi. Lepo pozdravljeni.

Začenjam 11. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da s pooblastili na tej seji sodelujejo gospod Janko Veber, namesto gospoda Jana Škoberneta, gospa Irena Kotnik, namesto gospe Urške Ban, dr. Franc Trček, namesto gospoda Luka Mesca in gospod Tomaž Lisec namesto gospoda Janeza Janše.

S tem v bistvu začenjam sejo Komisije za nadzor javnih financ. Prosim kolegico mag. Mirjam Bon Klanjšček, da tudi ona da uvodne besede k seji.

Hvala lepa. Tudi z moje strani lep pozdrav vsem prisotnim.

Pričenjam 17. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odborov. Imamo eno točko – Sporno izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost na ljubljanskih fakultetah. Ker v poslovniškem roku nisva prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen vrstni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletni strani Državnega zbora, in sicer zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic njune seje odbora in komisije z dne 29. 12. 2015, stališče sindikatov vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije glede obravnavane teme z dne 12. 1. 2016, izjavo pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja z dne 15. 1. 2016 in skupno izjavo konfederacije sindikatov Slovenije Pergam in visokošolskega sindikata Slovenije z dne 20. 1. 2016. K točki sva vabila vse, ki so navedeni na sklicu današnje seje, jih ne bom ponovno brala. Dodatno pa sva povabila še glavno inšpektorico Inšpektorata za javni sektor Lidijo Apohal Vučkovič, predstavnike generalne policijske uprave, nekdanjega ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča, nekdanjega ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigo Turka in nekdanjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Stanko Setnikar Cankar. Besedo dajem predlagateljem zahteve za sklic seje, predstavnici, predstavniku Slovenske demokratske stranke. Gospod Lisec izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo, spoštovani predsednik, spoštovana ministra, državni sekretarji, vsi ostali vabljeni, kolegi in kolegice lep pozdrav. To sejo smo v Poslanski skupini SDS pripravili že v predbožičnem času, torej v letu 2015, vložili 28. 12., torej ima zgodba že kar dolgo brado. Dejstvo pa je,da z vsakim dnem, ko podaljšujemo razpravo o tem kaj in kako, da povrnemo ugled slovenskega visokošolskega prostora, da z vsakim dnem dobimo eno bolj temno oziroma bolj črno piko na tem področju. Dejstvo je tudi, da v tem dobrem letu delovanja te vlade se problemi namesto, da bi se reševali, kar je bila ena izmed glavnih predvolilnih obljub, se problemi širijo. Pa imamo probleme na področju kršenja ustave, zakonov, očitno tudi določene malenkosti, kar lahko beremo v današnjih medijih in tako naprej. In ena izmed napak te vlade so tudi dvojna merila pri nastavljanju in odstavljanju ministrov. Očitno je to problem predvsem Stranka modernega centra, kajti dejstvo je, da se za temi novimi obrazi včasih skriva neka stara še neodkrita slika. Ampak toliko za uvod. Jaz resnično upam, da se bomo danes držali teme, da ne bomo govorili o celotnem področju financ, o vsem kaj je narobe ali pa kaj je narobe na področju visokega šolstva, ampak da danes vsi skupaj dobimo odgovore, ki jih od nas zahteva tako izvršilna veja oblasti kot posamezni organi, predvsem pa državnljani in državljanke.

Zelo na kratko, dejstvo je, da si je 11 fakultet med leti 2009 in 2014, očitno tudi v letu 2015 izplačalo okoli milijon evrov zneska. To so nepreverjeni podatki. Kajti, čakamo uradne dokumente s strani pristojnih. Kajti, samo za leto 2012 in do leta 2014 je Inšpektorat za javni sektor ugotovil, da je teh zneskov za 60.000(?) evrov. Inšpektorat je tudi ugotovil, da za razliko od 9 ostalih pregledanih fakultet sta si medicinska in veterinarska fakulteta dodatke izplačevala zakonito, torej v skladu z zakonom. In na podlagi te ugotovitve je minister te vlade, Boris Koprivnikar, fakultetam izdal sklep, da za odrejanje stalne pripravljenosti ne obstajajo niti formalni niti vsebinski razlogi, in da bodo morale fakultete ta denar vračati, kar je tako v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnih uslužbencih in pa seveda tudi v skladu z Zakonom o visokem šolstvu. Tudi eden izmed naših sklepov je, da je potrebno ugotoviti smiselnost in potrebnost takšnih določitev kot so v zakonu, predvsem z vidika vračila škode, ki so jo utrpeli davkoplačevalci zaradi nezakonitega izplačevanja previsokih plač in pa tudi z vidika večje odgovornosti javnih uslužbencev in predvsem funkcionarjev za kršenje zakonov in predpisov. Zanimivo je, da ta dodatek, ki so si ga očitno nekateri izmislili, nima zakonske podlage, kar je dejstvo, kot sem že rekel, v sklepu inšpektorata in v sklepu ministrstva. Točno vemo komu pripada dodatek za stalno pripravljenost. Ta stalna pripravljenost mora biti pisno odrejena, pomeni dosegljivost javnega uslužbenca zaradi potrebe prihoda na delo izven njegovega delovnega časa. Po našem mnenju profesorji na fakultetah ne opravljajo del, ki bi bila / nerazumljivo/ v smislu reševanja človeških življenj ali pa reševanju države in zato pri njih ni nikakršne potrebe za prihodnje delo izven delovnega časa, razen kot že rečeno, profesorjev in zaposlenih na medicinski, veterinarski fakulteti in zato se pojavlja veliko vprašanj. Ena izmed ključnih vprašanj danes bo, na podlagi katerih pravnih aktov, kriterijev, v kakšni višini in komu je bil ta dodatek izplačan. Pričakujemo tudi odgovore katere posledice bo afera imela tako politične, pravne, moralne, odškodninske in tudi disciplinske. Pa dovolite, da v uvodu še par dejstev navedem. V predvolilnem času je predvsem stranka Mira Cerarja, kot sedaj največja vladna stranka, govorila o dveh ključnih paradigmah, ki jih bo zagovarjala po tistem, če bodo ji volivci izkazali podporo. Eno je bila pravna država, druga pa je bila etična in moralna drža in poštenost. In očitno ravno ta afera z dodatki za stalno pripravljenost kaže, da je na vseh teh temeljnih postulatih te stranke in te Vlade ta zadeva padla. Še več, v posmeh državljanov in državljankam je ta Vlada 10. 12., torej malo pred tistim, ko smo izvedeli za to afero, Vlada sprejela etični kodeks funkcionarjev v Vladi Republike Slovenije in ministrstvih. Pa dovolite samo tri stavke, morda slovenski javnosti v seznanitev funkcionarjem te vlade pa v poduk. Funkcionar pri opravljanju funkcije in javnem nastopanju ravna družbeno odgovorno ter tako prispeva h krepitvi ogleda Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije, organ v katerem opravlja funkcijo ter drugih državnih institucij in organov. Funkcionar ravna in seveda tako, da prispeva h krepitvi zaupanja javnosti svoje delo in integriteto v delo integriteto Vlade ter organa v katerem opravlja funkcijo. Funkcionar ravna tako, da ohrani in krepi zaupanje javnosti v poštenost, nepristranskost in učinkovitost opravljanja javnih nalog. Ampak očitno je ta etični kodeks z vsako novo zgodbo novega vladnega funkcionarja vse bolj mrtva črka na papirju in še ena izmed paradigem te Vlade. Veliko besed, dejanja pa ali jih ni ali pa gredo v drugo smer kot zapisane besede. Na tem področju imamo kar nekaj ključnih igralcev. Treba je slovensko javnost spomniti, da eden izmed ključnih akterjev te zgodbe dr. Mramor, je bil dekan Ekonomske fakultete v letih 2009 in 2013. Še več, bil je predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani med leti 2007 in 2013. In zato nas sprašuje, in zato se sprašujemo predlagatelji glede na te ključni funkciji, ki jih je imel, kdo je izdal to pravno podlago, kje jo lahko vidimo, itn. Kajti vsaj glede na medijske članke in na določene besede določenih ostalih predstavnikov ostalih inštitucij se kaže, da si je očitno minister sam izmislil pravno podlago, potem pa se je tekom razgalitve te afere izgovarjal na kadrovske in pravno službe Ekonomske fakultete. Še več. Mesec dni se je minister malo oddaljeval od te teme, potem pa je pred enim vikendom rekel, ja, sindikati so nespodobni, ker me nagovarjajo k odstopu. Očitno je pa prišel nek vikend brainstorming ali pa brainwashing, ko pa je minister rekel, da očitno, da ne zadovoljuje več javnega zaupanja in ponudil odstop, ki ga pa na žalost ali na žalost upam, da bomo danes prišli kam dlje, predsednik Vlade ni sprejel. Skratka, očitno je minister za finance, minister za finance in ne minister z enega drugega področja in bi moral poznati predpise, predvsem tiste za katere očitno sam dal izdelati pravno podlago. Morda tudi pozabljamo, da je ministrica za izobraževanje bila prodekanja ekonomske fakultete, torej ne samo tista prejemnica dodatka, ampak tudi nekdo, ki je bil v vrhu tistih, ki so izplačevali in so si izplačevali dodatke. In tudi tukaj imamo neko zanimivo zgodbo. Nekaj časa zasledimo mediji, da ministrica ne bo vračala nič, potem ministrica reče, da bo vrnila zakonsko omejen dodatek, v zadnjih dveh dneh slišimo, da naj bi vrnila vse, ampak očitno, ker še vedno ima zaupanje predsednika Vlade drugih efektov te zgodbe ne bo.

Tretji problem so tudi, sta sedanji in bivši rektor Univerze v Ljubljani, ki skrivata podatke, kdo je prejemal in koliko je prejemal. Skrivata se za pojmom avtonomija univerze, kjer pa predvsem v zadnjem času ugotavljamo, da ta je ta avtonomija, univerza le neka fasada, kjer se dogajajo takšne in drugačen zgodbe in kljub temu, da naj bi vedela, da je potekalo nadaljevanje brez soglasij, do sedaj reakcij ni. In tudi v tej zgodbi sta se gospod Svetlik in gospod Pejovnik vsaj zaenkrat dokaj uspešno skrila. In zato mislimo, da je prav, da tudi ne samo slovenska javnost, ampak tudi študenti in sindikati dobijo z njune strani posamezne odgovore. Potem so to tudi sami dekani posameznih fakultet, ki so si oziroma ki so dodeljevali dodatke. Dekanja filozofske fakultete se je takoj opravičila. In naredila tisto, kar bi morali narediti vsi prej omenjeni. Tudi sedanja dekanja Ekonomske fakultete se je opravičila, čeprav tudi pri njej so posamezne zgodbe, ampak je imela vsaj na tem moralnem polju toliko, da se je opravičila in ker očitno tako minister za finance in minister za izobraževanje in tudi rektorja nista prevzela nobene odgovornosti, je sedaj vsa odgovornost, vsa odgovornost na predsedniku Vlade Republike Slovenije, ki se bo moral odločiti, kakšno politično odgovornost bo vzel, moralno je na žalost pa že vso izgubil. Glede na to, da se včasih, smo imeli občutek, ko je na novinarsko vprašanje odgovarjal glede teme, se je kao norčeval, ja, pa saj je šlo za manjšo napako, šlo je za nerodnost in tako naprej, ampak pred zakonom smo vsi enaki, naj bi veljalo. Ko mene ustavi policist, ker se prehitro peljem, vem, da sem prekršil zakon in plačam tisto, kar je v zakonu. V Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je točno napisano, kakšna je odgovornost za kršitev zakona, pa se v teh dobrih 30 dneh ni naredilo nič. Tudi predsednik Vlade, ki se skriva za pravno in moralno zgodbo, ne naredi nič. Še bolj je zgodba pomembna, ker ni prva negativna zgodba s področja visokega šolstva. Samo poglejmo leta 2015, afera z avtorskimi honorarji, afera s plagiati, ministri so odstopali na tem področju, zaradi teh razlogov. Afera zaradi diplomskih nalog. In potem se sprašujemo, ah, saj javnost nima pravega občutka, da elita na področju visokega šolstva dela kar hoče. Gre za neko zaprto elito iz katere pa javnost ne dobi nič, predvsem študentje ne dobijo nič. Skratka, afer v letu 2015 na področju visokega šolstva je bilo veliko. Dve ministrici sta odstopili. In kar je najbolj zanimivo, ena ministrica je odstopila kljub temu, da ni kršila zakona, ampak je sprejela moralno odgovornost in ker je govorila o varčevanju, sama pa si je izplačala avtorske honorarje, odstopila. Eden redkih dokazov te vlade, da nekdo še spoštuje besedo moralna in etična odgovornost funkcionarjev v tej vladi.

Še več, ker tako predsednik Vlade in pristojna ministra in rektorji niso odreagirali so si na drugo stran dobili srd tako sindikatov s področja šolstva, policije, vojske in zdravstva, kjer se resnično sprašujejo zakaj si visokošolska elita deli, za njih, ki jim po zakonu pripada, pa ne dobijo nič. Policisti pa se borijo tu in tam, če se bodo lahko kdaj uspešno preganjali s kriminalom z malo bolj varno opremo. Skratka, zakon je jasen. Kdor dobi dodatek, in profesorji niso zakonsko upravičeni.

Še več, minister je kriv tudi zato, ker sam ogromno govori o plačah v javnem sektorju in varčevanju. Sam pa očitno sam si pa zada nalogo, da si napiše pravno mnenje, da se vsaj očitno samo za sebe pridobi olajšanje zavesti, da pa vse dela dobro. To je še ena zgodba, ki se bo verjetno danes samo začela, pa verjetno kdaj drugič nadaljevala, pa upam tudi zaključila. Kako je s plačevanjem preko espejev v visokem šolstvu? Kajti, minister Mramor je sam rekel, da so skušali narediti nekaj takega, da se bodo izognili davkom. Minister za finance načrtno očitno pove, če mi oškodujemo državo in državni proračun nič zato, vsi pa vemo, če je državljan dolžan 2 evra kaj vse se mu lahko zgodi. Skratka, etični in moralni kodeks te vlade je mrtva črka na papirju, zato nas resnično danes zanima, da vidimo pravno podlago za ta dodatek in da vidimo to, kar smo predlagali v sklepih, da v roku tri dni od sprejetja tega sklepa, da Ministrstvo za izobraževanje in Ministrstvo za javno upravo seveda v sodelovanju z univerzo, ki mora imeti te podatke javno objavita osebe katere so nezakonit prejele dodatek za stalno pripravljenost in višino tega dodatka po posameznih osebah. Prav tako upamo,da bo sprejet sklep, da se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport nalaga, da proti odgovornim osebam, predvsem tistim, ki so odobrile nezakonito izplačevanje dodatka sproži ustrezne disciplinske in odškodninske postopke. Sam osebno bi pričakoval tudi politične postopke. In tretji sklep, da Ministrstvo za javno upravo v roku treh dni pripravi spremembo zakonodaje, v roku treh mesecev, se opravičujem, spremembo zakonodaje s katero se bo določilo vračilo vseh nezakonito izplačanih prejemkov javnim uslužbencem oziroma funkcionarjem, da se bo zagotovila večja odgovornost za kršitve zakonov in predpisov in da se bodo preprečile zlorabe v prihodnosti. V tej zgodbi bodo svoj delček očitno odigrali Komisija za preprečevanje korupcije, policija in Računsko sodišče. Upamo, da bomo danes predvsem na podlagi vabljenih dobili še več razjasnitev in upamo predvsem, spoštovani poslanci in poslanke, da boste sprejeli te sklepe, da preprečimo padanje avtonomije univerze v Sloveniji v bodoče. Toliko za začetek. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Preden nadaljujemo vas obveščam, da poslanka Anja Bah Žibert nadomešča poslanko Jelko Godec in poslanec mag. Andrej Šircelj nadomešča poslanca Žana Mahniča na Odboru za izobraževanje. Hvala.

Jaz sem tukaj gospa predsednica.

Tako piše.

Me ne nadomešča, sem tukaj.

Potem strgam to? Dobro. Se opravičujem. Zdaj pa dajem besedo gospodu ministru za finance dr. Dušanu Mramorju.

Hvala lepa. Spoštovani ponovno poudarjam, da sem glede dodatka za stalno pripravljenost v dosedanjih izjavah navajajo dejanska dejstva. To predlagano rešitev sem sprejel v dobri veri, da je zakonita in žal mi je, da se vprašanje zakonitosti ni razčistilo na višji ravni, že leta 2008, ko se je dodatek začel izplačevati, temveč šele lansko leto, leta 2015. Še enkrat bi rad poudaril, da se opravičujem vsem, ki sem jih s svojim dejanjem kakor koli prizadel, zaradi tega kot veste sem predsedniku Vlade ponudil svoj odstop, vsa prejeta sredstva iz tega naslova pa sem do danes vrnil. To bi bila moja izjava, jaz se bom pa moral zdaj opravičiti, ker trenutno teče seja Vlade, istočasno. Jutri imamo srečanje z madžarsko vlado, migrantska kriza se zelo zaostruje in točke so prekinili, da bi lahko se vrnil tudi druge. Toliko, zdaj pa hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Kolega Trček izvolite.