2. redna seja

Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

13. 12. 2018
podatki objavljeni: 13. 12. 2018

Transkript

Spoštovani gospod minister z veliko ekipo, spoštovani predstavniki različnih ministrstev, članice in člani komisije ter vsi ostali vabljeni in prisotni. Prav lepo pozdravljeni.  Pričenjamo 2. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.  Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani komisije. Kje pa so? Tukaj kot… Seje se ne more udeležiti poslanec Primož Siter… / oglašanje iz dvorane/ Aha, ja. Torej poslanec Primož Siter nadomešča poslanko Violeto Tomić.  Obveščam vas, da so na sejo povabljeni Peter Jožef Česnik, minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, predstavniki Vlade oziroma ministrstev, nekateri so se opravičili, in sicer predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za pravosodje ter Ministrstva za infrastrukturo, opravičil se je tudi gospod Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij. Prisotni vabljeni so še Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturo-gospodarske zveze, dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, mag. Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša, ki se je opravičila, dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, ki se je prav tako opravičil, Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, Aleš Waltritsch, predsednik Družbe za založniške pobude, Franka Žgavec, predsednica Zadruge Goriška Mohorjeva,  (nadaljevanje) Miha Obit, predsednik Zadruge Novi Matajur, ki se je opravičil, Franz Kelih, vodja Mohorjeve založbe, Giuseppe Qualizza, predsednik Zadruge Most, predstavniki Javne agencije za knjigo, tednika Nedelja iz Celovca, založbe Wieser iz Celovca, založbe Drava iz Celovca ter predstavniki glasila Novi odmev iz Zagreba. Predstavniki Ministrstva za pravosodje pa so prisotni, se opravičujem. Še enkrat vse navzoče prav lepo pozdravljam. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšni dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. In sedaj prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE PREGLED AKTIVNOSTI VLADE GLEDE SPREJETIH PRIPOROČIL 17. VSESLOVENSKEGA SREČANJA, KI JE BILO 6. JULIJA 2017 V DRŽAVNEM ZBORU REPUBLIKE SLOVENIJE.  Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu vsako leto v Državnem zboru organizira vseslovensko srečanje. Udeleženci po končani razpravi oblikujejo priporočila Vladi za izboljšanje položaja Slovencev, živečih zunaj meja, ter Vlado pozovejo k doslednemu uresničevanju sprejetih priporočil ter k seznanitvi z njihovo implementacijo do naslednjega vsakoletnega srečanja. Zaradi predčasnih parlamentarnih volitev junija 2018 srečanje v preteklem letu ni bilo mogoče izvesti. Priporočila zadnjega 17. vseslovenskega srečanja, ki je potekalo 6. julija 2017, so bila Vladi posredovana 10. julija 2017. Ker odziva Vlade ni bilo, je Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu s ponovnim dopisom 16. oktobra 2018 ministrstva ponovno pozvala, da v skladu s 5. priporočilom 17. vseslovenskega srečanja posredujejo program usmerjenega sodelovanja s Slovenci zunaj meja Republike Slovenije in pregled realizacije preostalih sklepov. V okviru 1. točke dnevnega reda bomo tako pregledali aktivnosti Vlade glede sprejetih priporočil 17. vseslovenskega srečanja. Gradivo k tej točki, ponovni dopis ministrstvom ter njihovi prispevki, je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. K besedi pa najprej vabim ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, Petra Jožefa Česnika.
Hvala za besedo, gospa predsednica. Kot izseljenca povratnika me nekako boli, da lansko leto nismo imeli skupnega srečanja, vendar pogoji so bili takšni, da je bilo nemogoče izvesti. Za letos so idejni osnutki že bili dani na mizo. Mesto naj bi bilo Radovljica, vendar to je še vedno vprašanje logistike sredstev in sodelovanja med različnimi inštitucijami, ki bojo to organizirale. Radovljica več ali manj je centralna točka. Brezje kot romarska pot je zelo blizu. Lahko s tem tudi kombiniramo, plus planiranje istočasno, da bi sovpadel s srečanjem sestop izseljenskega pohoda na Triglav. Tako da to je glavna izseljenska aktivnost, ki bi se dogajala na slovenskem območju. Gledam na ta poročila, ne morem nič komentirati, ker sem komaj 140 dni tukaj, se spoznavam s pravnimi in administrativnimi, lahko bi rekel, ovirami, ampak postavkami, ki ureja to poglavitno. Zadnje 3 mesece smo imeli razpečevanje minimalnih sredstev, ki nam jih je Ministrstvo za finance dodelilo. Nekateri so zadovoljni, nekateri niso. V povprečju so vsi dobili malenkost več, kot so dobili lansko leto, čeprav glede kvalitete razpisa in točkovanja so nekateri dobili mogoče malo več, drugi malo manj.   (nadaljevanje) Na to moje, ne morem jaz osebno odgovarjati. Lahko bi rekel, ja, on zasluži več, vendar ga ne morem z dejstvi podpreti. Komisija je opravila svoje strokovno delo. Na začetku mojega mandata smo rekli, da bomo vse vloge čim prej ocenili. Vloge so šle ven v ponedeljek, tako da bojo prejemniki teh sredstev dobili veliko prej, vsaj en mesec prej, kot so jih v prejšnjih letih dobili. To je tako na kratko. Imamo nekaj projektov začrtanih, ki so, vi ste bili z nami, gospa predsednica, v Prezidu. S tem nadaljujemo, sodelovanje na tej osnovi bo se nadaljevalo. In veliko je še drugih projektov. Mislim, da v prihodnji seji bojo dorečeni, komisije bojo dorečeni in boste dobili poročilo dejansko, kaj je, koliko bojo stali in datume teh projektov. So pa vsaj 2 ali pa 3, kar se tega tiče. Hvala.
Hvala lepa, gospod minister. Sedaj pa prosim še predstavnike ministrstev, da podajo poročilo o uresničevanju sprejetih priporočil. Vljudno prosim, da se zaradi izdelave zapisa seje uvodoma tudi predstavite. Kot veste, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je prvi pristojen za to, da skrbi za zamejstvo in izseljenstvo, hkrati pa seveda tudi druga ministrstva pokrivajo to področje, nekatera bolj, nekatera manj. Tako so tudi poročila nekaterih ministrstev zelo obsežna, nekatera pa ugotavljajo, da bi pa lahko morda bolj sodelovali z zamejstvom in z našimi izseljenci, kot so do sedaj. Pa upam, da je bilo to naše pismo tudi v spodbudo, da boste o tem razmišljali in v prihodnosti tudi na drugih ministrstvih lahko pripravili bolj obsežno poročilo ter odkrili, kako, kakšno bogastvo je tudi za nas tukaj v matični domovini, da imamo naše rojake na drugi strani meje, s katerimi se lahko posvetujemo, sodelujemo, se podpiramo, izmenjavamo dobre prakse, kulturne in druge dogodke. Tako da upam, da bojo ta poročila v prihodnosti lahko in upravičeno tudi obsežnejša.  Sedaj torej vabim predstavnike ministrstev. Kdo bi želel najprej besedo?  Izvolite. In prosim tudi, da se uvodoma predstavite za magnetogram.
Miloš Bizjak
Hvala lepa. Miloš Bizjak, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo. Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani komisije. Ministrstvo za obrambo sicer posebnega usmerjevalnega programa za sodelovanje s Slovenci zunaj meja Republike Slovenije nima izdelanega. Glede na pristojnosti našega ministrstva pa v povezavi z Zakonom o vojnih veteranih je pomembno sodelovanje oziroma sofinanciranje 2 zamejskih veteranskih organizacij, in sicer Koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora Celovec in Zveza vojnih invalidov narodnoosvobodilne vojne iz Trsta. Ministrstvo za obrambo na podlagi Zakona o vojnih veteranih ter Pravilnika o merilih za sofinanciranje dejavnosti društev ali zvez vojnih veteranov vsako leto objavi javni razpis za sodelovanje dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju veteranov. V letih 2015, 2016, 2017 in 2018 sta se na javne razpise prijavili navedeni 2 veteranski organizaciji iz zamejstva, ki jim je bil v preteklosti podeljen status društva, ki delujejo v javnem interesu na področju vojnih veteranov, oziroma status nevladne organizacije v javnem interesu po novo sprejetem Zakonu o nevladnih organizacijah. Zveza koroških partizanov Celovec je v obdobju od 2015 do 2018 prejela skupaj 142 tisoč 702 evra proračunskih sredstev, Zveza vojnih invalidov narodnoosvobodilne vojne Trst pa 34 tisoč 380 evrov. V nadaljevanju, če bo potrebno, lahko tudi posamezne zneske opredelim po letih. Sredstva za sofinanciranje nevladnih organizacij v javnem interesu na področju vojnih veteranov se zagotavljajo v okviru državnega proračuna in dodeljujejo na podlagi programa, števila članov in premoženja nevladnih organizacij v javnem interesu.   (nadaljevanje) In tako politiko nameravamo peljati tudi naprej.  Hvala lepa, predsednica.
Hvala. Mag. Miloš Bizjak je bil to.  Zdaj bi prosila gospoda z Ministrstva za zunanje zadeve, Mateja Andolška, tudi zaradi tega, ker namreč danes je bila seja Odbora za zunanjo politiko, ki je razpravljal o oceni razvoja mednarodnih odnosov in položaju Republike Slovenije v mednarodni skupnosti glede na cilje in prednostne naloge Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije in strateškega dokumenta o zunanji politiki Republike Slovenije. In je na tej seji Odbor za zunanjo politiko sprejel tudi enega izmed sklepov, ki se glasi: »Odbor za zunanjo politiko priporoča Ministrstvu za zunanje zadeve, da v skladu z Deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije, upoštevaje nacionalni interes Republike Slovenije, v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu intenzivira dejavnosti za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti zunaj meja Republike Slovenije.« Seveda, ker tudi mi vsi pričakujemo, da bo Ministrstvo za zunanje zadeve izpolnjevalo to Deklaracijo o zunanji politiki in se tudi aktivno zavzemalo za boljše stanje, položaj naših narodnih skupnosti v zamejstvu, zato še toliko bolj pričakujemo tudi poročilo zunanjega ministrstva v zvezi z aktivnostmi. Izvolite.
Matej Andolšek
Hvala, gospa predsednica. Pozdrav vsem prisotnim!  Zunanje ministrstvo je sicer dalo svoj prispevek oziroma svoj odziv na priporočila vseslovenskega srečanja 6. julija 2017.  Seveda ni treba posebej poudarjati, da zunanje ministrstvo z veliko pozornostjo spremlja položaj avtohtone slovenske skupnosti v sosednjih državah in da je to tudi ena od prioritet slovenske zunanje politike od osamosvojitve, od nastanka slovenske države, in kot taka tudi zapisana v ključnih dokumentih zunanje politike - omenili ste Deklaracijo o zunanji politiki - in tudi v ostalih strateških dokumentih. Situacija slovenskih avtohtonih narodnih skupnosti je zmeraj predmet dvostranskih srečanj s predstavniki sosednjih držav. Seveda pa naša diplomatska predstavništva in konzulati v sosednjih državah redno, vsakodnevno v bistvu opravljajo pogovore s predstavniki slovenske narodne skupnosti za uveljavljanje njihovih interesov in potreb v odnosu do države, v kateri živijo. Poudaril bi še, da ne gre samo za bilateralne pogovore, ampak tudi v multilateralnem formatu, zlasti v okviru Sveta Evrope in mehanizmov, ki obstajajo v Svetu Evrope, pri tem imam v mislih Okvirno konvencijo o varstvu narodnih manjših in Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih. V okviru teh mehanizmov Slovenija podrobno spremlja uresničevanje oziroma zagotavljanje pravic slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu in tudi spremlja potem izvajanje priporočil, ki jih imajo sosednje države glede slovenskih narodnih skupnosti. Ocenjujemo pa tudi, da je splošna raven dvostranskih odnosov s sosednjimi državami ključnega pomena za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti, oziroma da povem drugače, dobra raven dvostranskih odnosov prispeva k pozitivni naklonjenosti sosednjih držav do slovenske narodne skupnosti. In mislim, da je tu bil v zadnjih desetletjih od slovenske osamosvojitve, malo več kot v dveh desetletjih, narejen precejšen korak v spreminjanju odnosa oblasti sosednjih držav, pa tudi regij, no, moram izpostaviti, ne samo državnih oblasti, ampak tudi deželnih oblasti, posebej na Koroškem in v deželi Furlaniji-Julijski krajni,   (nadaljevanje) da se je ta odnos do slovenske narodne skupnosti precej spremenil na bolje.  Tako na tej točki nimam kaj bistveno več dodati, sem pa potem odprt za dodatna vprašanja kasneje. Hvala.
Hvala za poročilo. Prosim še predstavnike drugih ministrstev, ki želijo imeti besedo. Izvolite, pa prosim, da se predstavite z imenom in priimkom ter s katerega ministrstva prihajate.
Vladimir Čeligoj
Hvala lepa, gospa predsednica. (Vladimir Čeligoj, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.) Naše ministrstvo že vrsto let sodeluje s slovenskimi zamejskimi kmetijskimi organizacijami v vseh štirih sosednjih državah, in sicer bom rekel, da so v glavnem trije sklopi. Prva stvar, ki jo želim navesti, je to, da sodelujemo v mešani delovni skupini med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino in da je ta delovna skupina tudi sestavni del Skupnega odbora Slovenija - Furlanija-Julijska krajina. Prav tako sodelujemo v mešani delovni skupini med Slovenijo in avstrijsko Koroško. In tudi v tem primeru smo sestavni del Skupnega odbora Slovenija - Koroška.  Druga pomembna stvar, ki je v okviru kmetijskega ministrstva, je, da smo leta 2012 oblikovali skupno koordinacijo, poimenovano AGRA-SLOMAK, v katero smo vključili kmetijske organizacije vseh štirih sosednjih držav. Gre za medsebojno spoznavanje, za izmenjavo dobrih praks in izobraževanje, in to delovanje koordinacije se je izkazalo kot izredno pomembno, izredno povezovalno. Tudi sama koordinacija se sestaja vsaj dvakrat, trikrat letno, vsakokrat v drugi državi, tako se vsi med seboj lahko spoznajo. Skozi letni program, ki se vsako leto sprejme, se potem tudi oblikujejo te dejavnosti in aktivnosti te koordinacije. Drugače pa naj povem, da je ena od pomembnih nalog te koordinacije ta, da se predstavlja na eni največjih regat v svetu, na Barkoljanki. Gre za povezovanje turističnih kmetij iz zamejstva in iz Slovenije, ki se vsako leto, že petič, predstavlja na tej regati. Potem je druga stvar, ki je, da se zamejci predstavljajo tudi na dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju skozi posamezne razstave oziroma s posameznimi pridelki in proizvodi ter s tem tudi Ptuj kot kraj dogajanja dobrot slovenskih kmetij s svojim programom se širi tudi preko meje. Potem smo sodelovali tudi v tako imenovani mreži Alpe-Jadran, ki jo je vodil Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, gre za povezovanje mladih, usposabljanje mladih, ter še pri nekaterih drugih aktivnostih. Recimo, pomembno je srečanje kmetov petih dežel, ki se ga organizira na avstrijskem Koroškem vsako leto. Ena takšnih dejavnosti je tudi koordinacija AGRA-SLOMAK, srečanje na sejmu AGRA, kjer se srečajo z aktualnim ministrom oziroma v tem primeru ministrico, kjer vabimo tudi predstavnika Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. No, in lani je bilo tudi pomembno to, da je v decembru KIS, Kmetijska izobraževalna skupnost z avstrijske Koroške slavila 30 let in smo se vse koordinacije srečale na tej jubilejni predstavitvi, na tej proslavi, ob tej priliki so tudi izdali pomembno knjigo o kmetijah, slovenskih kmetijah na Koroškem, ki jih običajno ovekovečijo vsako leto skozi letni kmečki koledar. Ta knjiga je pa zajela v bistvu kmetije, ki so bile predstavljene v minulih desetih letih.   Tako da – naj omenim še to, ker je že prej minister omenil projekte, da smo uspešno izvedli projekt Slovenske vzorčne kmetije v Porabju. In ta projekt skušamo tudi prenesti na Gorski kotar. In upam, da bodo te stvari tudi uspešno peljane naprej. Hvala lepa.
Hvala za bogato poročilo.  Seveda - poročilo je lahko bogato, ker so bile tudi dejavnosti bogate. In čestitke za to ureditev vzorčne kmetije in seveda upamo, da bo podobna uspešna zgodba se zgodila tudi v Gorskem kotarju. O tem bo pa gospod minister morda kaj več kdaj povedal. Še druga ministrstva? Izvolite.
Tatjana Likar
Tatjana Likar, Ministrstvo za kulturo. Ministrstvo za kulturo pristojnost spodbujanja kulturne dejavnosti Slovencev zunaj meja Republike Slovenije je v preteklosti preneslo v Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, vendar je ohranilo aktivno sodelovanje z uradom in seveda tudi vse aktivnosti, ki so na podlagi naše javne službe. Tako da lahko rečemo, da se gro vseh vsebinskih aktivnosti izvaja v naših javnih zavodih, ki izvajajo javno službo. Tako na primer lahko izpostavim za področje medijev, da je pravica Slovencev po svetu oziroma pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski do javnega obveščanja in do obveščanja urejena v Zakonu o medijih in je opredeljena kot del javnega interesa za področje medijev. Prav tako imajo prav poseben položaj Slovenci v zamejstvu in po svetu zagotovljen tudi v okviru Radiotelevizije Slovenija, kjer je v Zakonu o Radioteleviziji Slovenija opredeljeno temeljno poslanstvo Televizije Slovenija, ki je izvajanje javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb najširšega kroga uporabnikov, med katerimi zavod in zakon posebej izpostavljata tudi Slovence po svetu in pripadnike slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski. Če morda nekako pogledamo na področje arhivske dejavnosti, bi izpostavila poseben projekt, ki poteka med Arhivom Republike Slovenije in Uradom za Slovence zunaj meja Republike Slovenije, ki se nanaša na arhive naših zamejcev, ne glede na to, ali gre za arhive društev ali za arhive posameznikov. Namen tega sodelovanja je, da bi pač poskušali v največji meri ohraniti zapuščino naših izseljencev in to ustrezno tudi evidentirati. Zato Arhiv Republike Slovenije pomaga s strokovnimi nasveti, priporočili pri evidentiranju tega gradiva, pri zagotavljanju pogojev za ustrezno hranjenje s pomočjo navodil in z usmeritvami za digitalizacijo. Prav tako pa se poskuša v Sloveniji v okviru arhiva tudi evidentirati, katero je tisto gradivo, ki po svetu nekako obstaja in bi ga veljalo ohraniti za prihodnje rodove.  Če morda navežem arhivsko dejavnost na knjižnično dejavnost, se prav tako v okviru knjižnične javne službe izvajajo različne vsebinske aktivnosti, ki imajo podlago v Zakonu o knjižničarstvu. Tako da v bistvu v sklopu javnega sofinanciranja sofinanciramo nakup knjižničnega gradiva za knjižnice na obmejnih območjih, prav tako tudi določene aktivnosti knjižnic v Sloveniji, ki delujejo preko meja. To se pravi, v Italiji in na Madžarskem pa tudi delno na Hrvaškem. Seveda pa poskušamo tudi z neposrednim sodelovanjem med splošnimi knjižnicami in društvi v zamejstvu vzpostaviti vsebine, ki pomagajo predstavnikom Slovencev izven naših meja, da ohranjajo stik z jezikom, da imajo dostop do literature v slovenskem jeziku in da poskušajo tudi ustvarjati v slovenskem jeziku. Če morda izpostavim Narodno in univerzitetno knjižnico - je znotraj knjižnice tudi posebna služba, ki je v preteklosti zbirala gradivo, ki ga ustvarjajo Slovenci zunaj meja Republike Slovenije. In na osnovi tako zbranega gradiva, pa tudi gradiva naših društev in posameznikov prirejajo različne razstave. Tako morda omenim samo razstave v zadnjih letih, ki so nastale v NUK in se tudi širijo v druge inštitucije, tudi v predstavništva Republike Slovenije izven meja. Recimo, razstava iz mnogih dežel, ki je bila sicer posvečena Luisu Adamiču, 120. obletnici rojstva, vendar je zbrala tudi utrinke o življenju Slovencev v Ameriki. Potem Rojstvo novih domovin, ki je predstavilo ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji v obdobju po II. svetovni vojni in pa recimo Slovenke v ZDA, razstava, ki se tudi seli na različna prizorišča.  V povezavi z razstavno dejavnostjo je potrebno omeniti tudi dejavnost muzejev. Tu bi predvsem izpostavila Slovenski etnografski muzej, pa Muzej novejše zgodovine Slovenije, ki pač v sklopu svojega programa delovanja navezujeta stike z društvi in z inštitucijami izven Slovenije in poskušata pri zbiranju tega muzejskega gradiva pri popisovanju in seveda tudi pri svetovanju kako in kaj s tem gradivom ravnati. Nekaj je bilo pa tudi sodelovanja pri posameznih razstavah, ki so bile bodisi v Sloveniji, bodisi preko meja. To je pač nek kratek pregled teh naših pomembnejših dejavnosti, pomembnejših vsebin, ki jih izvajamo. Lahko pa rečem, da v bistvu vsa področja s katerimi smo na ministrstvu povezani nekako poskušajo ob misli na kulturno delovanje misliti seveda tudi na kulturo, ki je potrebna za Slovence v zamejstvu in po svetu. Hvala lepa.
Hvala za res izčrpno delovanje in tudi poročilo. Vedno znova se tudi name obračajo predstavniki različnih društev, ustanov, šol, ki si želijo tega čezmejnega sodelovanja z različnimi društvi. Ampak kot vemo, se velikokrat zatakne pri denarju. Dobro volje pa je veliko in seveda je to zelo spodbudno, če društva, šole, druge ustanove tudi čezmejno izvajajo različne izmenjave kulturne dejavnosti. Hvala lepa.  No, tudi v parlamentu je bila predstavljena ideja, da bi tudi poslanci in drugi zaposleni ob slovenskem kulturnem prazniku zbrali nekaj slovenskih knjig, ki bi jih podarili enemu izmed slovenskih društev bodisi v zamejstvu, bodisi kakšno naše društvo drugje po drugih krajih. Tako da bomo pristopili tudi k tej akciji.  Še Ministrstvo za izobraževanje. Izvolite.
Gospod Roman M. Gruden
Hvala za besedo, gospa predsednica. Ja, na začetku bi morda povedal, da je področje zamejskega šolstva in skrbi za šolstvo Slovencev po svetu prav gotovo ena izmed prioritet na našem ministrstvu. Delo na tem področju ni samo vpeto kot celo neke vrste tradicionalni program dela v LDN ministrstva, ampak tudi v LDN-je vseh naših javnih zavodov. Naj tukaj omenim samo nekaj najbolj znanih: Zavod za šolstvo, Center za poklicno izobraževanje, CŠOD, torej Center za šolske in obšolske dejavnosti in še nekaj drugih manj znanih. Načeloma vse kar velja in je dostopno otrokom v Sloveniji, učencem, dijakom, velja tudi za Slovence izven meja Republike Slovenije. Delamo v smeri krepitve slovenske, zavedanja slovenske zavesti, povezave z matičnim narodom, krepitve stikov. In mislim, da smo kar uspešni na tem področju. Imamo zelo veliko povratnih pozitivnih informacij. Nekako poleg tega, kar je bilo že omenjeno, vso to mrežo, ki jo pokriva tako Urad za Slovence kot tudi Ministrstvo za zunanje zadeve smo vključeni seveda tudi mi. Poleg tega pa imamo     (nadaljevanje) še svojo dodatno mrežo bilateralnega sodelovanja s sosednjimi in tudi drugimi državami. Naj izpostavim odlično sodelovanje recimo s šolskimi oblastmi, torej z Deželnim šolskim svetom za Koroško in imamo prav posebno mešano komisijo, isto s šolskim uradom v Trstu in tako naprej. Naše delo je na kratko usmerjeno v nekaj večjih sklopov. Tukaj gre tako za izobraževanje pedagoškega kadra, ker seveda delamo predvsem na dvigovanju, zagotavljanju kvalitete v šolstvu, nudimo strokovno podporo. Tukaj ne gre samo za tradicionalne bilateralno dogovorjene seminarje kot jih imenujemo, ki so dogovorjeni s šolskimi oblastmi držav, iz katerih prihajajo naši rojaki, ampak tudi za vrsto, niz drugih izobraževanj za recimo ravnatelje, učiteljske zbore, posebne skupine, področne skupine in tako naprej. Seveda vse v sodelovanju z našimi rojaki nekako poskušamo realizirati to, kar si želijo in kar potrebujejo. Torej prvi sklop je usmerjen v dvigovanje strokovne usposobljenosti pedagoškega kadra. Seveda so vsi pedagoški kadri izven meja Republike Slovenije slovenskega rodu vabljeni in lahko sodelujejo tudi na vseh seminarjih in strokovnih izpopolnjevanjih, ki so namenjeni pedagoški populaciji v Sloveniji, torej poleg te standardne, ki je namenjena našim učiteljem, če poenostavim, imamo za njih še posebna druga strokovna izobraževanja, izpopolnjevanja.  Potem drugi sklop so posebni t.i. terenski seminarji, ekskurzije. Zopet spet za vse stopnje izobraževanja, šol, osnovne, srednje šole in tako naprej, kot tudi za učitelje glede na potrebe, želje, tudi kako je bilateralno dogovorjeno s kakšno državo. Potem v nadaljevanju naj omenim, da vse to, kar je nudeno naši šolski populaciji – učencem in dijakom, vsa tekmovanja in vse te zadeve, ki jih namenjamo – recimo šole v naravi in take zadeve, tudi v to se lahko vsi vključujejo in pod enakimi pogoji, pa mi to še sofinanciramo. No, potem skrbimo tudi za štipendiranje na nivoju, bodisi osnovnega ali srednjega šolstva v Sloveniji in višjih šol. Visokošolstvo kot vam je znano, za to skrbi posebna inštitucija, torej Javna agencija Republike Slovenije za štipendiranje in kadre. Tam imajo prav poseben razpis, poleg tega imamo pa mi še za tiste, recimo do univerzitetne za nižje stopnje. Seveda tudi nudimo logistično podporo. Tukaj ne gre samo za nabavo učbenikov, delovnih zvezkov, raznoraznih učnih pripomočkov in podobnih zadev. Naj mogoče tukaj samo povem – to, kar se dostikrat ne vem oziroma ne pride v javnost, da recimo samo za slovenske šole v Italiji vsako leto damo cca. 100 tisoč evrov, ker je tako bilateralno dogovorjeno za učna gradiva, Italija pa za manjšino v Sloveniji italijansko. To je bilateralno dogovorjeno z Italijansko republiko. Potem naj omenim še drug segment. To je dopolnilni pouk za naše Slovence po svetu, zdomce, torej tisto, kar gre dlje, torej izven avtohtonega poseljenega območja. Imamo čez 35 učiteljev, od tega cca. polovica napotenih, potem mi imamo tudi ne napotene – cca. devet učiteljic, ki skrbijo tudi za pouk na daljavo. V to mrežo je vključeno cca. 2 tisoč ali še več, recimo temu slušateljev, od tega je večina otrok. In seveda tudi oni so vabljeni na raznorazna strokovna izpopolnjevanja, ti učitelji tudi za otroke organiziramo – naj izpostavimo posebno poletno šolo, ki jo organiziramo vsako leto v sodelovanju z Zavodom za šolstvo in Centrom za šolske in obšolske dejavnosti, kamor pridejo otroci s celega sveta. To je vsako leto tam nekje čez 50, 60 otrok. Sofinanciramo tudi vse poletne šole, oziroma šole slovenskega jezika, ki jih izvaja tako recimo Univerza na Primorskem, Center za slovenščino kot drugi oziroma tuji jezik tukaj v Ljubljani in še in še. Zelo veliko je teh dejavnosti, da ne bi šel v podrobnosti. No tudi znotraj ESS projektov  (nadaljevanje) sodelujemo, imamo tudi naše manjšine, tako da recimo se mi zdi zelo pohvalno in mogoče prav, da se tukaj omeni, da v sklopu ESS projekta sodeluje tako italijanska manjšina na obali, kot slovenska manjšina v Italiji. Isto se dogaja v Prekmurju in Porabju, tako da nekako povezujemo obe realnosti. Mogoče pa še na koncu, da ne bom predlog – kot sem povedal odlično sodelujemo z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu in naj samo omenim, da ravno danes se pričenja seminar za učitelje – mi jim rečemo tako malce po domače čezocenace, torej to so učitelji slovenskega jezika in kulture z Argentine, Severne Amerike, Avstralije. Tukaj bi se javno rad zahvalil Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Oni poskrbijo za podporo, vso to finančno, tehnično, da ti učitelji lahko sploh sem pridejo in potem tudi financirajo cel seminar. Mi, kot strokovna inštitucija s področja izobraževanja pa poskrbimo za strokovni in prostore za strokovno plat tega seminarja, ki se začenja ravno danes, končal se bo pa 1. aprila, tako da… ne, kaj govorim, se opravičujem, ne prvega aprila, drug teden v petek v Ljubljani. Malce mi je ušlo, ker je toliko drugih seminarjev in sem jih malo zamešal. Vsak mesec imamo zdaj kakšna dva seminarja in so mi datumi malce preskočili. Hvala lepa.
Hvala gospod Roman Gruden. Res tudi vaše poročilo je bilo zelo obširno. Vem, da vam dela na tem področju ne bo zmanjkalo. Tudi naša komisija pa bo poskrbela za to, da bo morda še kakšno točko v prihodnosti pridala, saj načrtujemo tudi prav seje na to tematiko izobraževanja, ker določene stvari dobro tečejo, ponekod se pa kažejo tudi pomanjkljivosti ali pa nove možnosti, ki jih moramo preučiti in morda tudi to sodelovanje nadgraditi. Še kdo želi besedo? Izvolite.
Matej Skočir
Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, hvala za besedo. Moje ime je Matej Skočir, prihajam iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Bi vam res na kratko rad dal poročilo na kratko glede naših aktivnosti, ki so namenjene spodbujanju gospodarskih aktivnosti za Slovence v zamejstvu oziroma Slovence po svetu. Torej mi svojo aktivnost izvajamo bodisi neposredno, bodisi preko izvajalskih agencij in ukrep, ki je namenjen pospeševanju gospodarskih aktivnosti za zamejce oziroma Slovence po svetu, je ukrep, ki ga mi izvajamo preko Javne agencije Spirit Slovenija in se imenuje javni razpis za spodbujanje dejavnosti poslovnih klubov v tujini. Kot sem že omenil gre za ukrep, ki spodbuja res krepitev gospodarskega sodelovanja in ki je namenjen promociji slovenskega gospodarstva, ukrep pa izvajamo mi že od leta 2008 dalje, sredstva pa prejemajo uradno registrirani pravni subjekti v tujini. Torej tudi gospodarska združenja, ki izvajajo to aktivnost in če lahko na kratko ponazorim s podatki. Torej, mi v letu 2008 smo za ta ukrep namenili 185 tisoč evrov, v letošnjem letu pa bomo za ta ukrep namenili kar 450 tisoč evrov, kar pomeni, da gre za neko nenehno nadgradnjo. Število prejemnikov pa varira, nekje po naših podatkih od šest do 16 na leto. Smo pa zelo zadovoljni z rezultati. V bistvu ti prejemniki recimo ustvarijo oziroma realizirajo nekje 100 dogodkov na letni ravni, objavijo nekje okoli 400 poslovnih priložnosti in izvedejo nekje okoli tisoč svetovanj podjetjem na letni ravni. Moram pa poudariti, da niso nujno pogojeni oziroma vezani z zamejci po svetu in v zamejstvu, ampak so namenjeni združenjem, podjetjem in posamezniku, ki delujejo v tujini. Z namenom krepitve sodelovanja s podjetji v tujini, tudi organiziramo dvakrat letno srečanje v Sloveniji na teh pomembnejših dogodkih kot je na primer MOST Celje ali pa Nacionalna konferenca o internacionalizaciji, pa tudi redno tukaj usklajujemo aktivnosti z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.  Če se dotaknem res teh načrtov za letošnje leto, 450 tisoč evrov, objava razpisa nekje najverjetneje v februarju letošnjega leta, klubi pa lahko prejmejo različno glede na dejavnosti, vendar v povprečju po naših podatkih prejemajo nekje od 30-35 tisoč evrov na leto za njihove aktivnosti. Pa tukaj sta res najbolj aktivna predvsem kluba v Avstriji in v Italiji. Torej v Italiji Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki je v lanskem letu prejelo nekaj manj kot 35 tisoč evrov, v Avstriji pa Slovenska gospodarska zveza v Celovcu, ki je prejela nekaj več kot 33 tisoč evrov.  Še mogoče mnenje, no, glede v bistvu pobude glede bolj proaktivnega spodbujanja, recimo, investicij slovenskih pravnih oseb v zamejstvu. Tukaj bi radi poudarili, da – zastavlja se predvsem vprašanje, da ko nek določen pravni subjekt izvede investicijo v tujini, po navadi sledi politiki in ukrepom politike države prejemnice. Ne pa v bistvu politiki države, iz katere je poslovni subjekt, izhaja. In v primeru, recimo, če bi se odločili za konkretnejšo obliko sodelovanja, se malo več vprašanj s tem pojavlja. Predvsem je tukaj vprašanje – malo politično občutljivo, če je država z nekimi določenimi ukrepi kot subvencijami podpira neke subjekte v tujini. Potem je pa vrsta vprašanj, kot so vprašanja tehnične narave pa pravne narave – torej, ali imamo kakšno pravno podlago, da takšne ukrepe lahko naredimo. A imamo tudi zadostna sredstva … Tako da to je neko vprašanje, ki je malo širše. Predvsem pa sledi pa temu, da če subjekt investira v tujini, sledi politiki države prejemnice, v kateri se ta investicija dejansko zgodi.  Tako da – hvala za besedo.
Hvala lepa. To čezmejno gospodarsko sodelovanje se je izkazalo kot zelo dobro. In pogosto tudi slišim naše podjetnike, ki pravijo, da so dobili zelo koristne nasvete pri teh organizacijah, ki seveda poznajo zakonodajo tiste države, v kateri imajo svoj sedež, in zato je to čezmejno sodelovanje s Slovenci onkraj meje zelo dobrodošlo.  Hvala tudi vam. Še kdo? S kakšnega drugega ministrstva? Izvolite.
Mojca Ramšak Pešec
Hvala lepa. Mojca Ramšak Pešec, Ministrstvo za javno upravo.  Na našem ministrstvu prav posebnega usmerjenega programa za sodelovanje s Slovenci po svetu, v zamejstvu nimamo. Glede na naše pristojnosti.  Bi pa morda izpostavila zagotavljanje sistemske ureditve plačila za delo v tujini učiteljev, ki so napoteni na delo v tujino. Tu, v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, smo te učitelje umestili v sistemsko ureditev napotenih javnih uslužbencev za delo v tujino in jim uredili plačilo in druge prejemke, ki jih učitelji, ki ostajajo zaposleni v delovnem razmerju v Sloveniji in so začasno napoteni na delo v tujino – predvsem gre tu za učitelje slovenščine – tudi urejamo sistemsko ureditev njihovega plačila, tako da so vključeni v sistem napotenih javnih uslužbencev na delo v tujino in njihovih plačil.  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Izvolite.
Evelin Pristavec Tratar
Lep dober dan. Evelin Pristavec Tratar, Ministrstvo za pravosodje.  Vesela sem, da sem danes lahko med vami. Navezala se bom na kolegico oziroma tudi sama moram povedati, da nekega usmerjenega sodelovanja ali pa programa sodelovanja z zamejci, po svetu Ministrstvo za pravosodje nima. Kar pa ne pomeni, da – prvič, se ne zavedamo pomena takšnega sodelovanja. In drugič, da takšnega sodelovanja dejansko res tudi ni. Dejstvo je, da sodelovanje poteka. Je pa precej bolj na nekih neformalnih ravneh. Na ravneh, kjer nas vežejo neke pretekla spoznanja, pretekla srečanja. In v tem sklopu si zelo želimo še naprej negovati takšna tudi – pa čeprav neformalna srečanja. Pred leti – zdaj je tega že več kot 10 let – smo imeli izjemen, še danes je pustil pečat, obisk pravnikov koroških Slovencev v Ljubljani. Z njimi smo navezali zelo, bi rekla, poglobljene stike in pravzaprav ne mine leto ali pa mesec, da se s komerkoli od njih ne bi stopilo v kontakt. In moram reči, da so prav vsi izjemno navdušeni in pripravljeni za kakršnokoli pomoč in izmenjavo informacij. Namreč slovenski pravni red je v dobršni meri izhajajoč iz germanskega pravnega reda, zato smo tu lahko deležni in veseli res vsake informacije, ki jo lahko dobimo s strani kolegov na oni strani Karavank.  Bi pa bil za nas poseben izziv in si bi zelo želeli navezati tovrstne stike tudi z ostalimi, torej sosednjimi državami, zlasti – tu v našem odzivu smo napisali kot primer Benečijo, Rezijo, Kanalsko dolino. Kar ne pomeni, da je to samo to, ampak tudi z ostalimi organi - vidimo to zlasti kot morebitno izmenjavo kakšnega obiska. Nenazadnje pred – tega pa ni več kot 10 leti ampak manj – smo imeli en čudovit študijski obisk. Pač zopet na avstrijskem Koroškem. Ampak tovrstni študijski obiski nam še kako pripomorejo – nam in kolegom izven meja, da res poglabljamo naše stike in smo deležni obilo zelo koristnih informacij. Sicer pa, intenzivno izvajamo aktivnosti na področju zagotavljanja pravice do uporabe slovenskega jezika pred pravosodnimi organi Republike Avstrije na dvojezičnem območju. V tej smeri so potekali v preteklem obdobju intenzivni ministrski pogovori glede priporočil, v teku pa so tudi nadaljnje aktivnosti in s tem vsekakor bomo na ministrski ravni seveda nadaljevali. Potem pa se dotaknem, morda na koncu še, posameznih, bi rekla, pristojnosti ministrstva, tu v tej zvezi izvajanja pristojnosti v skladu z Zakonom o popravi krivic, kjer pogosto kolegi, ki pokrivajo to področje, stopijo v stik z zamejci ali pa izseljenci po svetu, tudi preko oceana in tu brez, res bi rekla močne pomoči, raznoraznih slovenskih društev in organizacij, pogosto ne bi šlo. Ta društva nam pogosto priskočijo na pomoč, tako pri problematiki vročanja posameznih upravnih aktov kot tudi pri pojasnilih, ki jih na ta način lahko bistveno bolj uspešno distribuiramo po svetu. Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Torej, vedno je še priložnost še za bolj intenzivno sodelovanje, mogoče vam bo tudi ta seja lahko v spodbudo, mi vsi smo pa tudi slišali, da si želite sodelovati tudi s predstavniki iz drugih držav in morda je kdo tudi to danes slišal. Tudi poslanci, kadar razpravljamo o različnih temah, se radi sklicujemo na zakonodajo sosednje države, tako da verjamem, da tudi za vas bi lahko bilo to sodelovanje dobrodošlo in koristno. Še kdo želi? Izvolite.
Metka Logar
Hvala predsedujoča. Sem Metka Logar iz Ministrstva za zdravje. Kot ste videli iz našega poročila, zdravje v priporočilih ni zajeto, seveda je to, gre za specifično področje, kljub temu pa, moram povedati da, Ministrstvo za zdravje sodeluje v skupnih odborih in mešanih komisijah s Furlanijo – Julijsko krajino, Avstrijsko Koroško in Avstrijsko Štajersko kjer seveda so tudi prisotni naši zamejci, vendar sodelujemo bolj ali manj z vidika strokovnega povezovanja oziroma izmenjave dobrih praks. Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Pred(?), še kdo z ministrstev morda? (Ne.) Ne, potem se vsem najlepše zahvaljujem. Preden pa odprem razpravo članic in članov komisije, vabim k besedi še ostale vabljene. Ali morda želi kdo kaj, na kaj opozoriti, morda tudi vprašati koga izmed predstavnikov Vlade? Če ima kakšno vprašanje zanj? Komentar? Izvolite, gospod Rudi Pavšič.
Rudi Pavšič
Hvala, gospa predsednica, spoštovani ostali. Jaz bi v tem razmišljanju samo nekaj dodal oziroma pred dvema letoma sem na vseslovenskem srečanju predlagal, da bi se to bogato delo različnih ministrstev, ki se navezujejo na manjšinski prostor, da bi bilo to delo boljše koordinirano in da bi se naslanjalo tudi na zdajšnje potrebe naših narodnih skupnosti. Skrb za manjšine opredeljuje sama slovenska ustava, poseben zakon in drugi normativi, ampak, predvsem Zakon o slovenski manjšini je po moji oceni neadekvaten, prestar. Mi moramo v njega vgradit potrebe naše skupnosti danes in jutri. To se pravi, da je treba postavit neko podlago, ki bo tudi izhodišče raznih ministrstev potem v teh odnosih in tako naprej. S tem v zvezi lahko rečem, da sva s predsednikom Bandljom pisala te dni predsedniku Vlade in v vednost ministru za Slovence in ga prosila, da naj Svet Vlade postane tisti potrebni koordinator ministrstev. Sem mnenja tudi, da bi to delo potrebovalo nekaj časa, določeno strokovno pomoč od zunaj, zato da lahko določimo neko strategijo vseh teh odnosov, čemu(?) damo prednost, kako(?). Jasno je, da je, bi rekel prioritetnega pomena vprašanje jezika, jezika v raznih oblikah, kajti v naših prostorih, v manjšinskih prostorih se na nek način, govorim seveda za Italijo, veča število oseb, ki se približujejo slovenskemu jeziku, predvsem na naših šolah se je v zadnjih 10, 15 letih podvojilo število mladih, ampak kvaliteta jezika pada. In, neka manjšina, če nima jezika, je ni. Se pravi, da bi morale biti strategija in posledično tudi finančne / nerazumljivo/, namenjene enemu celovitemu načrtu, kako lahko pomagamo, da bomo ohranili – v danih pogojih – to jezikovno bogastvo, ki ga kot skupnost zmoremo(?). Jaz mislim, da gre za nek nacionalni program, ki ga moramo imeti, drugače se bo, bi rekel, zgodilo to, kar vsi mi imamo, ne bi radi, da se bo zgodilo, ampak bojimo se, da se bo zgodilo, začenši z Benečijo. Tudi strokovnjaki so povedali, da čez nekaj desetletij Slovencev v Benečiji ne bo več in posledično se bo to dogajalo na periferijah naše zgodovinske teritorialne prisotnosti in tukaj moramo, je odgovornost, moralna vseh tistih, ki lahko to storijo, da ustvarimo pogoje, da se to ne zgodi. Zato jaz mislim, da je treba imeti jasen načrt, jasno pot pred nami in na podlagi tega se potem primerno obnašati. Sem mnenja, da romantičnih odnosov do manjšine ne rabi nihče več. Mi rabimo realnega. Tistega, ki funkcionira in ki nam bo(?) in še ena zadeva, investirajmo v obmejni prostor. Kljub vsem padanju vsem(?) meja, Schengenu, skupni valuti in vsemu temu, smo ostali vsak na svojem. Ni povezav med Slovenci v sosednjih državah in v osrednji Sloveniji. Nič ni nastalo med nami, skupnega - enega društva, enih pobud, skupno gledališče sezone – nič. In veste, ne razumem, zakaj potem se, smo skupaj v evropskem, logiki in potem se držimo kot da bi bile meje še med nami. Ampak tukaj je odgovornost naša. Ne moremo kriviti ne desno, ne levo. Je odgovornost nas vseh, da razumemo in da skrbimo za to, da smo skupaj in da bodo predvsem naši otroci skupaj. Hvala lepa.
Ja, hvala. No, naj vam takoj povem, da bomo v 3. točki obravnavali Predlog programa dela komisije in v 2. točki tega programa piše: »Komisija bo sodelovala z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pri spremljanju stanja na zakonodajnem področju in v procesu nastajanja pravnih aktov. Komisija se bo zavzemala za spremembo Zakona o odnosih Republike Slovenije Slovenci zunaj njenih meja ter resolucije o odnosih Slovenci po svetu in resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah.« Torej, že na uvodni seji smo ugotavljali, da je potrebna novelacija tega zakona. Gospod minister je tudi obljubil, da se bo za to zavzel – upam, da že kaj delate – komisija pa bo pri tem sodelovala in tudi vas spodbujala in se zavzemala za to, da bo ta sklep čim prej realiziran. Današnja, zaključek te točke, pa predvidevamo sklep, torej je predlagan sklep - Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu priporoča vladi, da oblikuje koordinativno telo, ki bo spodbujalo in usmerjalo medinstitucionalno povezovanje na nacionalni ravni za bolj usklajeno in poglobljeno delovanje na področju urejanja položaja avtohtone slovenske narodne skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Koordinativno telo bo o svojih aktivnostih poročalo na vsakoletnih vseslovenskih srečanjih Državnem zboru. Danes smo imeli priložnost slišati, kako različna ministrstva že delujete na tem področju. In tudi komisija pač po tem predlogu sklepa, upam, da bo sprejet, priporoča Vladi, da bi nastalo takšno koordinativno telo, da se lahko med seboj lažje usklajujete, dopolnjujete, načrtujete, da nima vsak delovanja v svojo smer, ampak da so akcije tudi koordinirane. Vemo, da je tudi veliko problemov zaradi različne zakonodaje. In tukaj mislim, da je še posebno dobrodošla ali pa potrebna medsebojna koordinacija in sodelovanje različnih ministrstev. Tako da upam, da bo komisija tudi ta sklep sprejela. Hvala lepa. Ali želi še kdo od vabljenih gostov razpravljati? Izvolite, gospod Bernard Sadovnik.
Bernard Sadovnik
Spoštovana predsednica, spoštovani člani komisije, predstavniki ministrstev, minister, državna sekretarka. Jaz bi hotel tukaj še enkrat zelo jasno podpreti predlog, ki ga je sedaj Rudi Pavšič izpostavil, ker sem sam bil priča, bi rekel, projektom, ki so se uspešno začeli in so se morali nehati ravno zaradi tega, ker zakonodaja to ne ureja. In jaz mislim, to se tiče projektov na področju socialnega varstva, infrastrukture in tako naprej. In sem zelo vesel, da ministrstva kljub temu že sedaj tako aktivno sodelujejo in razna ministrstva, to smo danes iz poročila slišali, so ogromno prispevali k razvoju narodne skupnosti na Koroškem. Kot župan se tega še bolj zavedam, da je to regijsko sodelovanje izrednega pomena in to je samo mogoče, če gremo tukaj usklajeno sodelovanje. In zato sem tudi mnenja, da bi svet pri predsedniku vlade, kar je že enkrat bilo, lahko to koordinacijsko vlogo odigral, ker bi to bilo na najvišji ravni v državi in to daje tudi neko težo v teh bilateralnih odnosih do Republike Avstrije ali pa tudi do drugih sosednjih držav, kjer pač zamejci živijo. In bi ta predlog dejansko izrazito podprl. To, kar bi še rad povedal, zelo zelo pomembno je, če pride tukaj do bilateralnih srečanj, da tudi ministri, ki prihajajo v Avstrijo, če so težiščna vprašanja, da prej stopijo v kontakt tudi s predstavniki krovnih organizacij. Se spomnim zadnjega obiska zunanjega ministra na Dunaju, ko je vsebinska priprava bila tako dobra, ker smo se prej srečali, da je to dejansko učinkovalo potem tudi pri uradnem razgovoru na Dunaju. In to bi si želel tudi na drugih ravneh, zaradi tega smo krovni zastopniki tudi prisotni in radi prihajamo tudi v Ljubljano, da se konkretno tudi nekaj dogaja. In samo en primer, ker je predstavnica Ministrstva za pravosodje izpostavila, da bi rada sodelovala. Ministrstvo za pravosodje je nam pomagalo pri tem, da smo lahko do danes ohranili okrajna sodišča na področjih, kjer bi jih že zdavnaj zaprli. In to je samo en primer, kako koristno je to sodelovanje na tej ravni. In sem ministrstvu za pravosodje tozadevno, kot tudi drugim, ki so na drugih področjih bili tako uspešni, zelo hvaležen, ker smo dejansko ohranili pomembno infrastrukturo za ohranitev jezika na kraju, kjer avtohtona narodna skupnost živi. To sem hotel izpostaviti.
Morda samo eno pojasnilo. Ta svet za Slovence v zamejstvu in potem eden za Slovence po svetu, to je posvetovalno telo pri predsedniku Vlade. Tukaj je pa mišljeno neko drugo koordinativno telo, ki bo koordiniralo delo ministrstev, torej delo Vlade. Vi ste pa posvetovalno telo pri predsedniku Vlade, da ne bo kakšnega nesporazuma. Vsi pa ugotavljamo, da to povezovanje in sodelovanje pa je pomembno in potrebno za bolj usklajeno in učinkovito delovanje.  Izvolite, gospod minister.
Če lahko dam svojih pet sentimov notri. Tako gospod Pavšič, kot gospod Sadovnik / nerazumljivo/ izredno veljavne poglede in točke. Urad je bil ustanovljen kot koordinacijski organ, ki bo sodeloval in povezoval različne resorje   (nadaljevanje) in zastopal interese zamejskih Slovencev in Slovencev, živečih širom sveta. Zato je treba najprej dolgoročno sodelovanje in strateški načrt Vlade, ki bi ga skupaj z dejavniki, ki jih navajam, in z menoj predstavili komisiji, ki bi jih potem predstavili Državnemu zboru, in potem se lahko naprej ta vagon pelje.  Ustanavljati še eno koordinacijsko telo, mislim, da je to samo - saj smo že tukaj, dajmo sodelovat. Regijsko sodelovanje je izredno pomembno, posebej če delamo na medresorskem, ker na ta način lahko potem skupaj predstavimo zahtevke za denarna sredstva, za regijsko Alpe-Jadran območje, kjer je vseh pet suverenih držav, da črpamo ta sredstva za dobrobit ljudi na obeh straneh meje. Ko smo govorili prej o šolstvu, tolminska gimnazija in dvojezična gimnazija v Celovcu sta pobrateni ali posestreni, kakor hočete, sodelujeta. Ne razumem, zakaj novogoriška gimnazija ne more sodelovati z licejem 500 metrov čez mejo v Gorici. In to so problemi, ki jih moramo skupaj reševati na medresorskem nivoju, v tem primeru šolstvo. Ampak malo denarja - malo muzike. Oprostite, da sem tako odprt. Dejstvo je, da smo letos dobili 200 tisoč evrov več kot prejšnje leto. Pred krizo je bilo 11 milijonov za potrebe urada, zdaj jih je 8,6. Zelo težko je servisirati zamejsko in izseljensko skupnost in jaz dajem zamejski skupnosti prioriteto, ker če izgubimo jezik, smo izgubili avtohtonost na tem področju. In tu bi apeliral na vas, vse prisotne, da bolj aktivno sodelujete tudi na medresorski ravni. Veliko je administrativnih ovir, ki bi jih lahko na medresorski ravni z zamejci, ki so vešči temu, recimo, pravniki s koroške strani, pravniki z italijanske strani, kje lahko določene administrativne ukrepe sinhroniziramo, da so si podobni. Torej, če jaz dobim dekle iz Borovelj, da bo šla v srednjo vzgojiteljsko šolo v Sloveniji, pa bodo njene diplome, njeni certifikati in odločbe sprejemljive v avstrijskem prostoru; podobno je z italijanskimi. To so nenapisana poglavja. In ko dajemo štipendije, štipendija mora biti za obdobje celotnega študija, ne samo od enega leta do drugega. Ministrstvo za šolstvo, vem, da imajo stavbe, ki se jih z minimalnimi sredstvi lahko naredi, in naredimo izseljenski ali zamejski študentski dom tukaj. To so moji pomisleki in jaz se z obema govorcema strinjam - bistveno je dolgoročno sodelovanje, medresorsko in na vladi, in imeti strategijo, ki bo zasegala ne samo obdobje mojega mandata, ampak mogoče še štiri leta kasneje.  Hvala.
No, ravno v tem je pomen tega sklepa. Zagotovo je Urad za Slovence tisti organ, ki bo lahko vodil to koordinativno telo. Kako boste pripravili strategijo, kdaj in kaj, to so pa potem verjetno vse nadaljnje naloge. Hvala lepa. Ali želi še kdo od vabljenih gostov razpravljati? Če ne, se vam zahvaljujem zaenkrat.  Prehajamo na razpravo članic in članov komisije. Prvi se je k besedi javil gospod Samo Bevk.
Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav vsem prisotnim! Jaz sem član Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu že od njene ustanovitve v Državnem zboru leta 1997, z izjemo prejšnjega mandata, pa se ne spomnim, da bi kdaj prišli na to komisijo poročat prav ali pa skoraj vsi resorji Vlade Republike Slovenije. Zato se mi zdi prav, da je bila ta današnja razprava opravljena, da smo pravzaprav videli, da so tako ali drugače vsa ministrstva vpeta v problematiko, ki se dotika Slovencev v zamejstvu, zdomstvu in po svetu, in to je zelo dobro. Tudi če bi sešteli sredstva, ki so na ta račun pripomogla k temu, da lahko   (nadaljevanje) Slovenci v zamejstvu in po svetu uresničujejo svoje naloge in so bolj povezani z matično državo in domovino, da teh sredstev ne bi bilo tako malo. Res pa je, da če pogledamo proračun oziroma predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019, ki ga bo jutri sprejela Vlada, pa je to komaj 8,6 milijona, in kot ste povedali, gospod minister, daleč od tiste vsote pred krizo, ko je proračun znašal več kot 11 milijonov evrov. Mislim, da se je proračun glede na druge proračunske porabnike najmanj povečal prav pri Uradu Republike Slovenije. Jaz sem na nekem papirju, ki ga je minister za finance pokazal, videl, da je povišanje samo 25 tisoč evrov, ampak če pravite, da je to 200 tisoč evrov… / oglašanje v ozadju/ Mislim, da je 25 tisoč evrov. S tem, da so se nekateri resorji kar bistveno okrepili. Glede na to, da je tudi prihodkov v državno blagajno in različne druge blagajne dosti več, bi mogoče razmislili, ko bomo kot zainteresirano delovno telo obravnavali predlog rebalansa proračuna, da bi oblikovali nek predlog in mogoče iz kakšne rezervne malhe državnega proračuna dobili še kakšen evro več za delovanje urada.  Bi pa rad izpostavil še en projekt, ki danes ni bil omenjen, je pa res plod zelo dobrega medresorskega sodelovanja, ki je povezan z našo zgodovino, in sicer z obdobjem prve svetovne vojne. Namreč, konec lanskega leta je prenehal z delom Nacionalni odbor za obeleževanje 100-letnice prve svetovne vojne. In 2016 je nastal en projekt, se je realiziral, kjer so sodelovali Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za zunanje zadeve, morda sem še kakšen resor pozabil, ampak ti so bili glavni nosilci, skupaj z Občino Doberdob in Kulturnim domom v Gorici, ko smo konec oktobra leta 2016 odkrili spomenik padlim slovenskim vojakom na Soški fronti v Doberdobu. To je tudi edini doslej odkrit spomenik padlim slovenskim vojakom na Soški fronti od Triglava do Jadrana, tako je bilo to še toliko bolj pomembno, ker sta ta spomenik takrat odkrila predsednika obeh držav, Borut Pahor in Sergio Mattarella. Zelo simbolno je bilo, da je italijanski predsednik prišel na sam vzhod, na državno mejo, na občino z večinskim slovenskim prebivalstvom in da sta na ta simbolni način se poklonila padlim slovenskim vojakom in pokazala, kako lahko dve državi dobro sodelujeta tudi danes.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Kar se tiče amandmaja za povišanje proračuna urada, bom kot opozicijska poslanka glasovala za to; upam, da bodo tudi koalicijski poslanci za to glasovali / smeh/.  No, tudi besede kolega Bevka so pohvalne, da se je toliko ministrstev odzvalo vabilu na današnjo sejo. Tako še enkrat hvala lepa vsem. In smo res imeli priložnost videti, da se dejavnosti v zvezi s Slovenci v zamejstvu in po svetu ne omejujejo zgolj na urad ali pa Ministrstvo za zunanje zadeve, ampak na veliko več ministrstev, kar je pohvalno. Besedo ima Marko Bandelli.
Hvala, predsednica, za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj, predstavnikom ministrstva, predvsem pa vsem predstavnikom zamejcev, ki so danes pri nas. Ne morem, da se ne bi danes javil kot edini zamejski poslanec, če tako rečem, v Državnem zboru v zgodovini Slovenije; mislim, da veste za ta podatek.  Mislim, da je pomembnost tega sodelovanja in angažiranja naših, slovenskih ministrstev nujna.   (nadaljevanje) Kar vidim in opažam tukaj, je samo nekoordinacija verjetno med ministrstvi, kar me zelo žalosti. Glede tistih par mesecev, ko sem imel čas biti tudi minister, sem opazil tudi določene pomanjkljivosti, predvsem v čezmejnem sodelovanju v cilju 2, če poznate. Cilj 2 je tisti, ki nekako razpisuje, ima razpise za sodelovanja čezmejna, za programe čezmejne. Nisem razumel, zakaj moramo čezmejne programe razširiti tudi na druga območja, oddaljena od obmejnih občin. To nisem nikoli razumel, nisem upal pač priti na čisto, ker sem moral pač prej zaključiti zadevo. V tem cilju 2 bi morala ministrstva krepko razširiti sodelovanje z različnimi organizacijami onkraj meja. Sredstva so v tem cilju in tudi bodo v naslednji perspektivi, ampak tukaj moramo vedeti tudi, da gremo v razvoj, v razvojne programe, ne samo programe. Jaz sem vedno govoril, da ne delajmo samo razpise, da trošimo evropski denar. Dajmo delat razpise, ki bomo porabili denar pametno, učinkovito in da bo dalo dodano vrednost obema krajema, to se pravi slovenskemu v zamejstvu kot tudi ostalim, tudi italijanskemu kraju v Istri. To se pravi, smo vsi na istem. Četudi dobro vemo, da so Italijani – in to bom povedal osebno – bolj zaščiteni v Sloveniji, kot so Slovenci v zamejstvu. To moramo vedeti, to je dejstvo. Jaz mislim glede ministrstev kot takih… Glede Ministrstva za kmetijstvo se bom malo obrnil na gospoda, kot ve. Jaz sem bil eden kot župan, jaz sem bil tudi župan prej in sem se zelo angažiral za kar nekaj projektov, čezmejnih projektov. Zelo velik projekt, ki smo ga speljali, je bil Agrotur II, ki je zajel noter zamejske univerze, do videmske, ljubljanske in druge. To je program, ki povezuje Slovenijo z Italijo na enogastronomiji. Izredno velik projekt, zanimiv projekt. Jaz sem moral infrastrukturna dela zaključiti v Štanjelu, v gradu, tako da smo, to je bil tudi dogovor, da dobimo vsebino, in ta vsebina je bil ta Agrotur II, ki je nadaljevanje od Agroturja prejšnjega, ki je bil fantastičen projekt za obe strani meje. Jaz upam, da bi taki projekti, kot je ta, in različni projekti prišli še bolj do konkretizacije, ampak nič od tega ne bo prišlo v razvojnem smislu, če ne bodo že sama ministrstva sama med sabo sodelovala. Slišal sem določene očitke, pač kot poslanec moram to tudi povedati, da določena ministrstva niti ne komunicirajo v uradu, vseh informacij, kaj se dejansko dogaja, kakšne aktivnosti, kakšne pobude so na tem nivoju. To se pravi, da tisto telo, ki ste dali prej predlog, jaz mislim, da je nujno potrebno eno telo, ki koordinira, skupno povezuje različne akterje ministrstev z zamejskimi organizacijami. Potem se dela razpise, ne prej. In se ne naredi prej razpis in potem vidimo, kdo bo lahko prišel noter in kdo bo lahko sodeloval. Prej je treba napraviti razpis, prej… Mislim, prej je treba napraviti pogoje, skupnost, interesne skupnosti, interese same in potem se naredi razpise, ki bodo seveda dobri za vse. To je zelo pomembna zadeva. Seveda financiramo… Mene zelo žalosti ta zadeva, ker vidim, da iz 11 milijonov, ki je bilo predhodno, pade na 8 milijonov, s tem da bomo potrjevali en rebalans pol milijarde. Zdaj jaz, glejte, dajte lepo poslušat, kar bom povedal. Jaz sem napravil 4 proračune in nikoli, kar je bil rebalans, smo samo postavke spreminjali glede na dejanja in na dela, ki so se spreminjala v toku leta, ne pa da zmanjka pol milijarde. Se pravi, ali je bil prejšnji proračun pripravljen malo šlampasto, če bi tako rekel, ker 20 % sredstev, da manjka v proračunu, je to zaskrbljujoče.   (nadaljevanje) Ampak bomo potrdili, bomo naredili. Zato jaz ne vidim problemov tukaj, da bi morali zahtevati, da bi vsaj ta urad imel vsaj toliko dotacij, kolikor jih je imel takrat. Jaz mislim, da to je ena zadeva, ki bomo morali skupaj zahtevati. No, kot sem omenil že prej, ta omenjena sredstva in predvsem ti čezmejni programi. Jaz sem predlagal tudi eno drugo zadevo, veste. Kadar sem bil tam na SVRK, sem rekel, da bi morali mi imeti eno ekipo glede na to, da je na SVRK 208 zaposlenih, eno ekipo, ki bi morali koordinirati čezmejne ideje, interese. In interesi so vsi, je gospodarski interes, je kulturni, je športni interes, šolstvo. In to se da napraviti, saj to ni tako težko, samo volja je, želja, volja, seveda sredstva, brez sredstev tega ne naredimo. Ampak če mi bomo pa pravili za 3 milijone postavke, vsaj za enega, pravi minister, ampak jaz bi rekel, da moramo priti na tisto, kar je bilo enkrat, se pravi 11 milijonov, da se tukaj da veliko narediti, en koordinacijski svet, en posvetni tak, eno koordinacijo tako, ki potem pripravlja te projekte. Jaz vem, da… Jaz sem živel v Italiji do 20. mojega leta in vem točno, kakšni so bili problemi dol, športne dejavnosti, ni bilo denarja, kulturne, da ne govorimo, financiranje raznih pobud, izletov, reči strokovnih ni bilo. Zdaj lahko verjetno imamo to možnost. Jaz mislim, da imamo(?) to možnost. Pa se hvalimo, da imamo 5-procentno rast BDP. Dobro, bo 3,8. Veste, vsaka točka BDP je 200 do 250 milijonov evrov. To moramo vedeti. Da bo ohladitev glede na prej, tudi to vemo, ampak ohladitev je točno predvideno, v katere sektorje. Tako da jaz mislim, da tistih 3 milijone bomo morali mi vsi skupaj tukaj vstopiti in zahtevati, da bi se to popravilo v tem proračunu, predvsem za interese naših zamejcev. Toliko zaenkrat z moje strani v tej 1. točki. Hvala.
Hvala lepa. Res je, da urad oziroma minister je minister brez listnice. Kljub temu ima nekaj denarja. Se pa strinjamo, da bi ga lahko bilo več, ker ta denar je, v celotnem slovenskem proračunu ga je pravzaprav zelo, zelo malo. In če hočemo tudi v tej smeri napredovati, ne samo, da moramo delati vsebinske spremembe, bi verjetno zaslužili tudi, da bi bilo tudi finančnih sredstev več. Tako da koalicija, prosim, bodite aktivni. Jaz bom podprla.  Besedo ima gospod Jože Tanko.
Ja, hvala lepa za besedo. Vsem lep pozdrav. Zdaj, kar zadeva pripravo morebitnega amandmaja k proračunu, zdaj to, če bodo gospod Bevk, pa kdo od LMŠ, pa gospod Bandelli uspeli zagotoviti glasove svojih poslanskih skupin, mi že po naravni poti to podpiramo. Tako da kakšne posebne potrebe ni. Bomo tudi podprli.  Zdaj danes imamo to razpravo glede teh odzivov na to vseslovensko srečanje, predvsem s poudarkom na zamejstvu. Se pravi na tem ožjem sosedstvu, pa še ne vsem, to se pravi, da tisti madžarski del je v bistvu nekoliko ostal kar nekako neodziven. Zdaj jaz, kar zadeva poročila, bi se dotaknil poročila Ministrstva za zunanje zadeve. Jaz mislim, da je to poročilo izredno skromno. In v tem poročilu ni nič o kakršnemkoli sodelovanju med uradom in ministrstvom pri izvajanju skupnih zunanjepolitičnih interesov. To je poročilo MZZ in jaz mislim, da bi bilo treba, gospa predsednica, enega od sklepov ali priporočil, če boste, če bomo pri tej točki kaj sprejemali, to posebej oblikovat v nek predlog sklepa in posredovat naprej. To je, ključ vsega dela je najbrž sodelovanje teh 2 resorjev. Zdaj, kar zadeva poročilo Ministrstva za zdravje, je tudi sicer kratko, vendar v njemu je ena točka, ali pa en odstavek, ki nima popolnoma nobene zveze z materijo, ki jo obravnavamo. To lahko tudi pogledate.  Zdaj, kar zadeva bom rekel te vire financiranja, bi predlagal, gospa predsednica, da se oblikuje en predlog sklepa, da Vlada Republike Slovenije pripravi en celovit pregled financiranja po vse resorji, ne samo, da imamo tukaj sredstva urada, ampak da pripravi neko tabelo po virih, po financiranju zamejstva in pa seveda tudi čezmorstva in evropskega dela, tudi da vidimo tukaj na komisiji enkrat, kako to celovito izgleda, kaj posamezno ministrstvo financira, kar urad ne ve, kako to teče in tako naprej.  In tudi predlagam, navsezadnje, da se sredstva za izvajanje politik do zamejstva, do zahodne Evrope in čezmorstva, enostavno združijo pri enem resorju, to se pravi pri matičnem resorju. To je pri uradu. Podizvajalci tega dela, sektorskega, so pa pač posamezna ministrstva. To se mi zdi smiselno, ker drugače se zdaj tu ukvarjamo samo kaj bi kdo moral pa zakaj ne. Tu pa bi dejansko vse to naredili, vključili tudi to, kar je predlagala Bandelli, to se pravi sredstva EU in postavili enostavno te politike do teh vprašanj. Zdaj, kar zadeva poročilo MORS, to poročilo se mi zdi posebej zanimivo, ker v štirih letih, od 2015 do 2018 so sredstva za financiranje veteranskih organizacij, in to financira MORS, zrasle pri vojnih invalidih v Trstu za 100 odstotkov, pri Zvezi koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora Celovec pa za 328 odstotkov.  Zrasla so iz 16 tisoč na 54 tisoč pri koroškem delu in iz 5 na 10 tisoč pri zamejskem delu v Italiji.  Torej denar je. Denarja je ogromno. Ne poznamo programa, to se pravi, če je generalni koordinator teh aktivnost Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, potem je treba te stvari voditi.  Ampak tukaj posebej vprašanje, bi želel pa pojasnilo, zakaj je temu tako, da lahko en tak program se financira x-krat od osnove 2015, potem se pa ukvarjamo z vsemi drugimi vprašanji, vključno s podporo medijem, šolstvu, izobraževanju, mladini, v zamejstvu in po svetu pa denarja ni. To je eno od vprašanj, ki sicer ne gre za enormna sredstva, ampak gre za razumevanje koncept politike na tem področju. Potem bi odprl še eno vprašanje. En pomemben del o odnosu do Slovencev v zamejstvu in po svetu je slovenska Katoliška cerkev. So tudi udeleženci posveta vsakič, vsaj tisti, ki ta zamejski ali pa Evropski del pokrivajo, ker jih tudi osebno poznam in nikoli od njih ne zahtevamo pravzaprav nobenega poročila kaj se na tem področju dogaja. Opravlja pa izjemno pomembno vlogo na področju ohranjanja slovenskega jezika celo tam, kjer bi rekel, uradna politika ne seže, to se pravi ne vem, do severa Švedske pa ne vem kam vsepovsod. Tisto je drugo, to so karitativne dejavnosti, to jaz ne vključujem tukaj notri, ampak tisto, kar je povezano s slovenstvom. In jaz bi tudi predlagal, da se pri vseh teh sklepih zahteva tudi - ali vključi poročila Slovenske škofovske konference, ali kogarkoli, se bo zaprosilo katoliške cerkve, ker se mi zdijo ti podatki o teh aktivnostih ljudeh, ki niso sicer nikamor vključeni izredno pomembne. Imajo dober pregled, ljudje se še vedno ohranjajo tam, slovensko kulturo, maše so v slovenskem jeziku, kjerkoli pač to izvajajo in ustvarjajo pomembno poslanstvo, ali pa ohranjajo. In še eno stran bi predlagal, da bi morda, dajem tudi pobudo, da bi se tudi za ta del izvajanja ohranjanja slovenske kulture in jezika po svetu zagotovilo neke sistemske vire. Dolgoročne slovenske vire, da ni to prepuščeno samo iniciativi Katoliške cerkve, morda tudi druge cerkve to izvajajo, ne vem, evangeličanska, ali kakšna druga, to jaz ne vem, ampak za to pa vem.  In da bi se k temu sistemsko pristopilo, ker mnogo teh ljudi, ki hodijo, ali pa obiskujejo ta bogoslužja, niso niti vključena v nobena društva, ali pa v nobene druge programe. Tako, da bi predlagal, da se tudi ta del vključi za naprej v ta poročila. Mislim, da ne smemo tu imeti popolnoma nobenih predsodkov. Izvajajo pomembno delo, ker so skozi na terenu, bistveno bolj pomembno delo, kot uradna politika, bistveno bolj pomembno, pa jih ni nikjer. Jih ne vodimo, bi rekel pravzaprav nobene evidence o tem, koliko je teh duhovnikov, ki to izvajajo, kjer to delajo, kakšen je njihov status, koliko so vključeni recimo v - tudi poznam nekatere primere, ko so vključene tudi v škofovske konference tistih držav v katerih opravljajo službo, ali pa to dejavnost. To se pravi, imajo neko funkcijo, imajo neko pozicijo. Monsignor Pucelj je eden takih, ker je tudi pri Nemški škofovski konferenci zadolžen za vse migrantske skupnosti v zahodni Evropi krščanskega porekla, ali pa s področje krščanstva. Tako, da bi predlagal, da se nekatere stvari v tem delu dopolnijo s temi zadevami. Kar zadeva pa vire financiranja oziroma denarne, nekaj sem prej povedal, nekaj bom pa zdaj: Zdi se mi izjemno čudno, da pri tako povečanem proračunu se ne najde nekaj drobiža za to, da bi te stvari postavili celovito in tu se na nek način težko izognemo, da se slovenska skupnost, pa naj bo to zamejska, naj bo to čezmorska, naj bo to zahodnoevropska, postavila v nek čuden položaj. Mi imamo druge narodnosti v Sloveniji, za katere imamo deprivilegiran položaj, to se pravi jim dvigujemo status in zagotavljamo vire za izvajanje njihovih politik, za svojo skupnost zunaj meje pa tega ne počnemo. To je čudno. Zelo čudno. In predlagam, da se gospa predsednica, upam da bodo službe to lahko kako ubesedile, da se s temi stvarmi dopolni tudi odločanje o teh predlogih oziroma o teh poročilih. Hvala lepa.
Hvala, kolega Tanko. Res, vaša razprava je bila, je opozorila na mnoge stvari, ki morda so bile spregledane, ali pa se jih premalo zavedamo, kar se tiče delovanja slovenskih duhovnikov v zamejstvu in po svetu. Opravljajo zagotovo izredno pomembno vlogo, vlogo Čedermacev, bi lahko rekli, v zamejstvu. Na žalost jih je vedno manj. starejši so postali, mlajših je zelo malo in tudi v društvih po svetu, tam kjer imajo svojega duhovnika, tam se tudi bolj redno srečujejo in tudi ohranjajo slovenstvo, prireditve imajo in tako naprej. Tako, da ta vloga je izredno pomembna. Kar se pa tiče vaših sedaj predlaganih sklepov pa bi vam - menim, da bi bilo bolje, če bi jih vi napisali, jih predhodno tudi posredovali, da bi jih lahko vključili, ker ne verjamem, da bo koalicija zdaj v tem trenutku tudi pripravljena takšne sklepe sprejeti, zato bi bilo dobro, da bi jih predhodno pripravili. Morda do da naslednje seje pa jih potem lahko vključimo. / oglašanje iz dvorane/ Ja. Velja. No, vi imate zdaj malo časa, jaz bom nadaljevala. Nadaljujemo z razpravo, vi pripravite sklepe, potem lahko prekinemo, se uskladimo, a naslednjič? Prav. No, to je pa še bolje. Preden dam še repliko gospodu Samu Bevku bi še to omenila, da sem na začetku prebrala sklep odbora za zunanjo politiko, ki ga je sprejel danes in ki se nanaša prav na delovanje Ministrstva za zunanje zadeve, da bolj sodelujmo z uradom oziroma če želite ga še enkrat preberem, tako da menim, da ni potrebe, da bi mi še takšen sklep sprejemali, ker ga je danes že Odbor za zunanjo politiko sprejel.  Torej, Odbor za zunanjo politiko priporoča Ministrstvu za zunanje zadeve, da v skladu z Deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije upoštevaje nacionalni interes Republike Slovenije in v sodelovanju z uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu intenzivira dejavnosti za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti zunaj meja Republike Slovenije.  Tako, da ta sklep je sprejel OZP, mi bomo danes sprejeli, upam da sklep komisije o tem koordinativnem telesu, tako da mislim, da smo te stvari nekako pokrili, vi pa potem boste pripravili te sklepe za prihodnjo sejo. Torej, sedaj ima repliko kolega Samo Bevk.
Ja, hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Ko sme jaz prej razpravljal o rebalansu proračuna nisem govorilo amandmaju. Jaz vem, da bo amandma zelo težko sprejeti v Državnem zboru, v preteklosti pa smo na komisijo o obravnavi proračunov kdaj že dosegli ne z amandmajem, ampak da je urad dobil sredstva iz tako imenovane proračunske rezerve za nekatere nujne naloge, ki jih sicer v tekočem letu sicer ne bi mogel realizirati.  Zato sem jaz prej poudaril, da bi nekje iz neke proračunske mavhe dobili nekaj dodatnih sredstev, kajti če se je proračun za 2019 z rebalansom za urad povečal samo za 25 tisoč evrov, kot sem jaz to videl iz enega dokumenta, je to res deleč, daleč najmanj od vseh resorjev, razen Ministrstva za finance, kateremu se je proračun znižal za več kot 100 milijonov evrov.  Da bi pa mi sedaj iz proračunske rezerve kar prešli na tisti predkrizni proračun urada, to se mi pa ne zdi realno, ker to bi bilo pa skoraj 40 procentov več sredstev, toliko pa nihče ni dobil, mogoče v nekem postopnem obdobju do konca mandata, da se približamo predkriznemu proračunu, to ja, amandma bo pa zelo težko sprejeti. Bom pa na razpravi, ko bo to na dnevnem redu na naši komisiji delal v tem smislu, da bi se neka dodatna sredstva pa vseeno zagotovila.  Glede koordinacijskega telesa, ki ga predlagate kot sklep pa tudi sam mislim, da je potreben, ampak tako, da najbrž, da bi ga vodil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, ne da bi bil to nek dodaten organ pa še, da bi se to podvajalo kadrovsko, ker tudi sicer vemo, da v okviru Vlade deluje Svet za problematiko Slovence v zamejstvu in po svetu p Svet za izseljence in tako dalje, tako da ne bi kar na enkrat imeli preveč teh koordinacijskih odborov.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima poslanka Mateja Udovč.
Najlepša hvala, predsednica, za besedo. Vsem skupaj en lep pozdrav tudi v mojem imenu.  Pri spremljanju poročil problematike položaja avtohtone Slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in Slovencev po svetu ter pogledu parlamentarnih gradiv iz tega področje ocenjujem, da je bilo vložene veliko volje in energije za ureditev tega področja. Tudi iz poročil 17. vseslovenskega srečanja,   (nadaljevanje) ki je bilo 6. julija 2017, je razvidno, da prinašajo veliko predlogov za konkretne aktivnosti. Kljub predstavljenim dosedanjim aktivnostim, zvišanje štipendije, organiziranje pouka v slovenščini, v sosednjih državah, zagotavljanje slovenskih učiteljev in še kakšna stvar bi se lahko našla, pa imam vseeno občutek, da pri vsem manjka poglobljena analiza realnega stanja. Položaj Slovencev v sosednjih državah, tako kot je predlagano v 6. točki poročila vseslovenskega srečanja, s podrobnejšo analizo stanja, poznavanje razmer in konkretnih učinkov posameznih ukrepov, ki jih izvajamo oziroma financiramo, bi lahko optimizirali učinkovitost ukrepov. Mi, poslanci, če bi imeli te analize, bi se lažje mogoče odločali, vi sami pa bi lahko dejansko videli realizacijo, kje so bolj potrebna sredstva, kje prinašajo pluse in kje plusa dodane vrednosti ni. Strinjam se, da moramo največjo pozornost nameniti mladim na vseh področjih delovanja, ki so povezana z matično domovino, vse, od vlaganja v učenje slovenskega jezika, kulture, športa in drugih oblik povezovanja. Vsekakor pa moramo upoštevati tudi njihove individualne interese, to sem poslušala na naši skupni prvi seji. Če si želijo mladi preseliti v matično domovino, bi lahko pripravili strategijo oziroma jim za to vzpostavili pogoje. Če jih zanima samo šport, se bi angažirali na tem področju. Pa če si želijo ostati in živeti v dosedanjem okolju, bi vlagali v ukrepe, da bi lahko tam širili slovenski jezik, našo kulturo in nas predstavljali v zamejstvu. Mislim, da bi morali resnično in realno zajeti vse potrebe teh ciljnih skupin, jih ovrednotiti in na podlagi tega novelirati Strategijo odnosov Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Tudi oblik sodelovanja na gospodarskem, političnem in drugih področjih ne smemo zanemariti. Zelo primerna oblika sodelovanja je organizacija delovnih obiskov in drugih oblik srečanj različnih ciljnih skupin, kjer bi se lahko identificirale te potrebe. Sama si želim, da bi lahko tudi naša komisija organizirala obiske in delovna srečanja na vaših sedežih zamejskih organizacij, kjer bi se mi lahko pobliže in lažje osebnostno spoznali z vašo problematiko, jo mogoče bolj začutili in potem lažje iskali skupne rešitve.  Skratka, od Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pričakujem realno analizo stanja, predstavljeno s konkretnimi številkami, kazalci, mogoče s konkretnimi številkami porabe javnih sredstev, in bi se šele na podlagi tega izdelal in sprejel program dela in bi novelirali strategijo na tem področju.  Res je, da me žalosti, da nimate sredstev 11 milijonov, kot ste jih imeli v preteklosti. Ampak moram pohvaliti vse zamejce izven Slovenije, vse Slovence po svetu, oni delajo ogromno, pa tega ne delajo samo z denarjem, ki ga dobijo iz Slovenije, oni delajo s srcem, oni delajo z dušo za Slovenijo. In mi vsi skupaj jim lahko rečemo samo hvala, mi, poslanci, pa mislim, da se bomo trudili, da jim bomo pristopili na pomoč.  Hvala lepa.
Hvala lepa poslanki. Tudi z moje strani lep pozdrav! Jaz sem novo ime, nova oseba s strani   (nadaljevanje) stranke Liste Marjana Šarca. Sem Karla Urh. Tako lepo vse pozdravljam. Mislim, da smo se nekateri že srečali in da se bomo še velikokrat, prav gotovo je pa potrebno storiti, da slovenska beseda ne umre in ne nekako ugasne pri zamejskih Slovencih onstran meje.  Naslednji razpravljavec se je prijavil in to je gospod Primož Siter. Izvolite.
Najlepša hvala, spoštovana predsedujoča. Kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vabljene javnosti. Izpostavil bi samo en izziv na mojega predpredhodnika, kolega Tanka in njegov predlog, samo da bomo opremljeni, da bomo tudi odločanje o tem predlogu lažje in bolj opremljeno, vsebinsko opremljeno pristopili. Jaz verjamem, da predlog kliče po tem, če prav razumem, torej predlog kliče po tem, da se neka proračunska sredstva namenijo delu rimokatoliške cerkve in bogoslužju, kar sam vidim, da je zelo problematičen predlog, ker že samo dejstvo, da je Slovenija ustavno po 7. členu Ustave sekularna in država, v kateri so verske skupnosti in država ločene, je to zelo problematičen predlog, ker kliče po neki selektivni obravnavi in preferiranju cerkve nad drugimi organizacijami, še posebej v luči tega, kar je spoštovani gost z Ministrstva za obrambo poročal in je pri kolegu Tanku naletelo na neka neodobravanja, ko je govoril o sodelovanju in financiranju veteranskih organizacij, ki prav tako služijo kot nek povezovalni element in tisti dejavnik, ki naše rojake čez mejo združuje, ohranja kulturno dediščino, ohranja spomin na ključne trenutke slovenske zgodovine, ohranja slovenski jezik in tako naprej. Sam sem se pred časom udeležil enega srečanja 70. obletnice ene od organizacij, ki jih je kolega omenil. In tukaj je nesporen element združevanja, nekaj tisoč ljudi pride na kup in ohranja slovenstvo, ohranja slovensko kulturno dediščino. In ta obravnava, dajmo bogoslužju, ki je v slovenskem jeziku, samo zato, ker je v slovenskem jeziku, nameniti več proračunskega denarja, medtem ko pa neke antifašiste porinemo na stran samo zato, ker ne pašejo v moji politični definiciji, je še enkrat selektivna. In jaz pozivam, da konkretno razmislimo, preden se podamo na pot odločanja o takšnih predlogih. Hvala lepa.
Hvala.  / oglašanje iz dvorane/ Replika je prednost… / oglašanje iz dvorane/ Okej, potem pa gospod minister.
Torej spoštovani gospod Siter, 36 let sem živel v Avstraliji. Lepilo, ki je držalo 20 tisoč Slovencev skupaj, so bili frančiškanski misijonarji. Eden najboljših je bil pater Ciril Božič, ki je iz cerkvenih stroškov ustanovil dom za starejše občane, v katerih so bili Slovenci. Sicer ga je zdaj moral zapreti, ker Slovencev ni več, Slovenci radi umirajo doma. On je bil predstavnik slovenske skupnosti na najvišjih avstralskih organih, bil je 20 let kurat v največjem zaporu v Melbournu. Bil je odlikovan s strani kraljice. Nikoli ni prosil Slovenijo za 1 centim. Slovenci… Je pa znal zbobnat Slovence skupaj, da smo zgradili kapelico v… / nerazumljivo/ da so Slovenci Wollongongu sami kupili anglikansko cerkev in jo potem posvetili svojim vernikom. Tako da s tega stališča, ja, sekularno, ampak cerkev v Avstraliji – in vem to za Avstralijo – opravlja izredno socialno funkcijo, ki jo ne smemo zanikati in ji odvzemati kredita, zakaj delajo. Pater Ciril Božič   (nadaljevanje) se zdaj po 26 letih vrača iz Avstralije sem in bo pater Simon Peter iz Svete Gore v njegovem mestu. Imamo 3 cerkve, 4 v Novem Južnem Walesu, ki jih, 3 jih vodijo frančiškani, 4. pa dobimo mašnika – in oprostite, da rečem dobimo, ker se trenutno čutim Avstralca – dobimo iz drugih cerkva, tudi človeka iz Furlanije, ki zna slovensko, je pa Italijan. In tukaj je problem. Ko sem z msgr. Zoretom pred kratkim govoril, ko smo bili v Državnem zboru skupaj, največji problem cerkvene dejavnosti v zamejstvu je pomanjkanje kadra, ni več novih mašnikov. Tako da v režiji imajo človeka iz Abrucev. Vsak starejši Slovenec, ki umira, naj ima tudi pravico do spovedi v slovenskem jeziku, vendar če ljudi nimamo, moramo pač nekaj delati. In nobeno metanje denarja, da bomo to popravili, ne bo popravilo. In zopet ponavljam, cerkev v tujini dela samostojno, brez financiranja proračunskih sredstev ali davkoplačevalcev Republike Slovenije. Bom vam pa dal vsem na srce. Jaz sem prvi izseljenec minister za izseljence in zamejce in se boleče zavedam, da preden dobimo 8,6 milijona davkoplačevalskega denarja, moram z njim izredno skrbno ravnat. Če bi mi od 16 ministrov na okrogli mizi 15 dalo po 25 tisoč evrov, imam 375 in sem relativno rešen zagate za letošnje finančno leto. A vidite, kam merim? Denar, ki ga dobimo, moramo konkretno uporabiti. Tako kot ste vi rekli, neko analizo. Analize imamo. Rad bi pa videl, da organizacije, ki prejemajo naša sredstva v tujini, dajo tudi nam vedeti, kakšen je domet. Nihče pa do zdaj še ni omenil, govorimo samo o zamejcih trenutno, nihče pa še ni omenil 32, 33 tisoč Slovencev, njihovih naslednikov, ki so ostali na Balkanu, ki niso ne ptič ne miš, nikoli jih ne obravnavamo, vendar njim je treba tudi pomagati, ker njihova mladina, njihovi nasledniki lahko postanejo brv med slovensko ekonomijo in balkansko ekonomijo, kjer smo tržišča izgubili, ko smo postali samostojni in ko so oni imeli vojne. Tako da tukaj oprostite, gospod poslanec, mene boli, ko ste takole rekli, osebno me boli, ker zasluge cerkve, kakor jih jaz poznam v Avstraliji in jih intimno poznam, »non plus ultra« so učinkoviti in jih z vsem 4 podpiram. Mogoče je kje drugje, kjer ste vi drugačno informacijo imeli, da ni tako, ampak povsod imamo nekje tudi druge veje. Hvala.
Hvala tudi za to vašo repliko. Naj opozorim, da je točka dnevnega reda Pregled aktivnosti Vlade glede sprejetih priporočil vseslovenskega srečanja. In vas prosim, da ne bi zahajali v neko ideološko polariziranje, kajti Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu ima nalogo, da povezuje Slovence, spodbuja k ohranjanju slovenstva in to slovenstvo se ohranja tako v društvih kot preko cerkvenih organizacij. Vsak, ki pri tem nekaj pripomore, je zelo dobrodošel. In ta komisija je vedno delovala po načelu, da nismo razdeljeni, ampak da vsi skupaj želimo dobro za naše Slovence. In zato res prosim, da se omejimo pri naših razpravah na točko dnevnega reda in ne gremo tukaj v neki ideološki polarizaciji in po nepotrebnem vznemirjamo ljudi.  Repliko ima kolega Tanko.
Ja, hvala lepa. Zdaj jaz nisem čisto prepričan, če je kolega Siter natančno poslušal mojo razpravo in poanto razprave. Jaz nisem nič kaj posebej problematiziral, da se ne sme veteranskih društev na severni ali pa zahodni meji financirati ne glede na obdobja. Samo povedal pa sem, da je v zadnjih 4 letih pri enem izmed društev se financiranje dvignilo za 100 %, pri drugem pa 328 %. Drži, gospod državni sekretar? Drži. Nisem zlorabil nobenega podatka. In na osnovi tega sklepam, da najbrž tudi drugje ni kakšnih finančnih problemov za kakšne aktivnosti, ki se izvajajo, za povečanje, če so potrebe, ali pa za odprtje novih aktivnosti. Zdi se mi pa smiselno, da če govorimo o Slovencih v zamejstvu in po svetu, odpremo tudi tista vprašanja, ki so bila do zdaj prezrta, ali pa tiste akterjem, ki so bilo do zdaj prezrti. RKC je zagotovo bila prezrta. Ni samo Avstralija tak primer. Cela zahodna Evropa je tak primer. Cela zahodna Evropa je tak primer.  Vsak mesec se redno dogajajo slovenska srečanja po mašah v kateremkoli mestu na Švedskem, kjer je maša in tam se Slovenci, pridejo a ne, se združijo in imajo potem običajno še kakšno prostočasno aktivnost po tej maši, zato ker pridejo 100, 150 kilometrov daleč, da dobijo, bi rekel pač to svoje zadoščenje.  In tukaj ne gre za nobeno ideologijo. Tukaj gre za čisti praktikum, to se pravi, se opravlja dejavnost ne z namenom ideologije, ampak z namenom, da ljudje opravijo tisto kar morajo v svojem domačem jeziku in s tem tudi marsikateri izmed njihovih potomcev, mladih, ohranjajo živo vez s slovenskim jezikom. S slovenskim jezikom. Mnogo bolj, kot preko teh sistemov izobraževanja, ne vem, imamo 20 učiteljev za celo Evropo. Mi imamo pa duhovnikov tam tudi ene toliko, mogoče malo manj, ki turnusno hodijo okrog po teh slovenskih župnijah in ta bogoslužja opravljajo. In če to delajo in to vemo da delajo, jim je treba dati vso priznanje pa tudi jih zaprositi, da poročajo o tem kaj delajo, kako so pozicionirani. Jaz sem tudi sam omenil, da so tudi vključeni v posamezne cerkvene in državne institucije za reševanje posameznih problemov, ali pa sistemskih problemov za določene skupnosti. To drži in bi res zaprosil, da se tudi RKC zaprosi za eno tako poročilo, pregled, tak zelo širok in da se tudi, če se bo dalo, nameni sistemske vire. Ne za maše, tisto opravijo tako ali tako, ampak za tisto, kar opravljajo, to se pravi ohranjanje slovenske kulture, ohranjanje slovenskega jezika itd., itd. Hvala lepa.
Replike so omejene na 3 minute.  Hvala lepa. Na listi imam še 3 razpravljavce, 3 poslance. Bi vas pa opozorila, da imamo še potem drugo zelo izčrpno točko dnevnega reda, zato moramo biti skrbni pri uporabi našega časa. Sedaj ima besedo poslanec Franci Kepa.
Hvala za besedo. Lepo pozdravljam vse predstavnike ministrstva, ministra in predstavnike zamejcev. Jaz ravno tako podpiram predlagano skupno telo za povezovanje med ministrstvi.  Kakor je gospod rekel iz Italije, predlagani problem v Beneški Sloveniji, Reziji in to, to je problem izseljevanja zaradi delovnih mest. Tukaj bi mogoče tudi Slovenija morala na gospodarskem področju, ministrstvo več narediti, da se na nekaterih takih področjih, kjer je izseljevanje zelo veliko. To je prav Beneška Slovenija in to področje postavi kakšno zadevo, da se pomaga našim ljudem, ali pa iniciativno neko, neko sodelovanje slovensko-italijansko, ali samo naše. Se pa strinjam tudi s predlagano višino, mogoče niti ni ta točka zdajle, da se da sredstva nazaj, koliko so bila v preteklosti že na 11 milijonov, ali pa mogoče bi raje 100 tisoč več. Zakaj pa ne bi dali več, kolikor je že bilo? Če se predlaga, da je bilo 40 procentov, ali 30 procentov dol, da bi dali gor, se pravi nekoč je šlo tudi dol ne? Toliko. Zdaj pa ekspanzija in družbeni proizvod se vsako leto povečuje po 4, 5 procentov in mislim, da je prav, da damo za svoje ljudi v zamejstvu denar. In to ni noben denar visok. To je drobiž za proračun, 2 milijona.  Toliko, hvala.
Hvala lepa. Naslednji je na vrsti poslanec Franc Breznik. Pardon, se opravičujem, ampak Marko Koprivec ima besedo.
Predsednica, hvala lepa za besedo.  Lep pozdrav vsem prisotnim, predstavnikom Vlade, ministrstev in seveda spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci in vsi predstavniki zamejskih in izseljenskih organizacij. Naj uvodoma povem, da me res veseli, da smo se danes tukaj zbrali tako rekoč vsi na kupu, predstavniki vseh pomembnih resorjev, ki tako ali drugače sodelujejo oziroma delujejo na področju zamejstva in izseljenstva. No, ravno na tak način se lahko vidi, da konec koncev to zelo horizontalno področje, da ni tukaj zgolj urad, ki je seveda glavni, ki je tako rekoč usmerjevalec politike, ampak da so tudi številna druga ministrstva in resorji prisotni pri delovanju na tem, recimo temu slovenskem območju, kljub temu, da je izven meja matične domovine, je zelo pomembno za Slovenijo, za slovenstvo. Vsekakor se strinjam z vsemi tistimi, ki ste predhodno rekli, da bi lahko bilo denarja več. Absolutno. Denarja bi moralo biti več, ampak vendarle ne bi bil tako zelo črnogled, kot rečeno, tukaj ne moremo gledati samo na sredstva urada, ampak tudi na sredstva vseh ostalih resorjev.  Naj povem, da morda mi je to področje bolj poznano, Ministrstvo za izobraževanje, za področje delovanja v zamejstvu in izseljenstvu namenja letno nekje okoli 2 milijona evrov, kar so lepa sredstva.  Na drugi strani Ministrstvo za kmetijstvo, kot je bilo povedano tudi na številnih drugih področjih deluje, zelo uspešen projekt je bil vzpostavitev oziroma izgradnja vzorčne kmetije v Porabju. Kolikor mi je poznano se sedaj pripravlja skupaj z Uradom za Slovence po svetu tudi nov projekt gradnje kmetije v Gorskem kotarju.  Morda samo tako kot primer, skratka številnih aktivnosti in vsekakor lahko rečeno, da smo država, ki namenimo veliko sredstev za to področje.  Se pa strinjam, morda bi bilo res smiselno pogledati nekoliko bolj sistematično, v kolikor je to možno, v celoti verjetno ni mogoče, ampak vendarle, da bi se videlo koliko sredstev gre iz vseh resorjev za to področje in pa seveda zelo pomembno bi bilo res narediti neko analizo, bolj pomembno vsebinsko združiti, vsebinsko, ne finančno, ampak vsebinsko, da bi se točno videlo, kaj so tiste prioritete v prihodnje za delovanje na tem področju. Vsekakor lahko povem, da kar se tiče sodelovanja med izobraževanjem in uradom, je bilo že sedaj zelo zgledno. Verjamem, da je tako tudi z drugimi resorji, pa vendarle sem prepričan, da bi nek koordinacijski organ, ali pa odbor recimo temu, lahko samo še koristil in še poglobil to horizontalno sodelovanje med različnimi področji, ki bi ga seveda moral voditi minister pristojen za to področje, tako da iz tega vidika jaz absolutno podpiram, da se ta neka redna koordinacija vzpostavi.  Morda bi izpostavil še Slovence na Balkanu, ki so bili omenjeni. Vsekakor so to, je to skupina, ki je morda postala bolj aktivna, ali pa se je bolj izpostavila v zadnjih letih in to je velika, zelo velika skupina Slovencev.  Namreč do leta 1991 so ti Slovenci živeli v isti državi in zaradi tega niso čutili toliko potreb po nekem ohranjanju identitete, jezika in tako naprej, sedaj so se te zadeve spremenile in naj povem, da tudi na področju učenja slovenskega jezika so tam skupine zelo, zelo številčne in iz leta v leto celo naraščajo, tako da absolutno, tem Slovencem je potrebno nuditi posebno skrb in pozornost.  Ne bi pa tudi jaz, ob koncu bi izpostavil rad, želel v tej komisijo spodbujati nekih ideoloških razprav, ali cerkve, ali Zveze borcev. To nikakor ni smiselno.  Moramo skrbeti, absolutno, za ločitev cerkve od države, ampak ne vidim potrebe po tovrstnih debatah in pa tudi ne debatah o tem, ali več sredstev namenjamo slovenski manjšini v tujini, ali manjšini narodnim skupnostim v Sloveniji.  Mislim, da je pozitivna diskriminacija za vse manjšine nujno potrebna, tako za naše v tujini, kot za manjšine, ki živijo znotraj Republike Slovenije. Tako, da tukaj moramo delovati enotno in ne glede na to o kateri manjšini govorimo. Toliko zaenkrat. Hvala lepa.
In na vrsti je še Franc Breznik.
Najlepša hvala, gospa predsednica. Spoštovani prijatelji, jaz bom rekel prijatelji, znanci, ki se srečujemo tukaj že nekaj let, veseli me ponovno, da se vidimo za isto mizo.  O pomembnih točkah. Rad bi povedal, da ministrstvo in minister predstavlja organizacijo, ali pa institucijo, ki se vedno na žalost veča. Po eni strani je to, jaz bi rekel manjko, ali pa manjko slovenske politike zato, da imamo velikih izhodov mladih v tujino. Na žalost se vašo članstvo, bi lahko rekel, ali pa pripadnikov tega ministrstva za Slovence po svetu in v zamejstvu povečuje.  Po drugi strani bi pa rad povedal, ker smo še vedno pri prvi točki, ki se mi zdi pomembna, da imamo, da nas je Slovencev za marsikdaj, tega nisem vedel, lahko bi rekel, ko sem postal poslanec, več kot 540 tisoč Slovencev živi po svetu in v zamejstvu. Lahko rečem velik del torej imamo, koliko bomo poskrbeli za njih, pa bojo imeli vsaj občutek, da se njihova matica od njih ne oddaljuje, da se vsaj tukaj ne delimo, da imamo lahko 540 tisoč dobrih ambasadorjev po svetu, ki predstavljajo Slovenijo na različnih področjih. Seveda je tisto ključno področje naš, lahko bi rekel slovenski jezik, torej je kultura kot osnovni institut lahko rečemo, osnovna podlaga slovenske kulture je slovenski jezik, seveda pa danes predstavljajo ambasadorstvo lahko številni Slovenci.  Vsak Slovenec, ki je priden v tujini predstavlja tudi lahko rečemo neki imidž neke države, zato da živijo nekje spoštovani, delovni, pridni ljudje in da obstaja neka majhna država nekje v srednji Evropi, ki se imenuje Slovenija.  Jaz bi morda odprl tudi diapozon v smislu, da so danes ambasadorji poleg kulturnikov seveda tudi športniki. Kot zadnje mislim pa da prihajajo tudi številni Slovenci, ki imajo številne lokale v tujini, tudi mogoče gastronomski ambasador, o tem tudi večkrat govorimo.  Ker je pri tem pred kratkim recimo neko povedal, da naj ne zahajamo v neke ideološke teme, bi pa vseeno opisal neko mojo lahko rečemo izkušnjo izpred dveh let, ko sem se ustavil v slovenski katoliški skupnosti v Stuttgartu pri duhovniku Kalamaru. Lahko rečem, da sem bil vidno presenečen. Izredno lepo urejena starejša vila v samem centru Stuttgarta. Kot veste v Stuttgart prihaja v dežele Baden-Württemberg, ker je bil zgodovinsko protestantski, ampak ravno zaradi številnih ljudi, ki so odšli za kruhom in trebuhom tudi v ta del z - visoko razvit, je tam nastala tudi slovenska katoliška cerkev.  Župnik Kalamar, mislim da več kot 6 tisoč Slovencev oskrbuje in tam niso samo maše, so tudi recimo vzgoja otrok. Imajo recimo majhen vrtec, varstvo za otroke teh ljudi, ki so zaposleni v bližnjih podjetjih, torej tam je najbolj znani Porsche in pa seveda sedež Mercedesa in tudi ostalih podjetij, Boscha in ostalih večjih podjetji. In lahko rečem, da pritrjujem tudi kolegu Tanku in tudi ministru, torej da opravlja slovenska Katoliška cerkev seveda zaradi zgodovinske vloge veliko vlogo v svetu, tako v Evropi, kot tudi po svetu, zaradi svoje razvejane mreže in to opravlja največkrat brez kakršnegakoli denarja, ki bi ga dajala država direktno za njihovo dejavnost. Torej ne govorimo o klasični lahko rečemo katoliški, ali pa cerkveni službi, ampak tudi za ostale dejavnosti, kjer so lahko rečemo serijski ali pa podporni element, ali pa osnovni element na katerem se Slovenci združujejo, govorijo v slovenskem jeziku, širijo svojo kulturo, si pomagajo na teh točkah in tudi za številne Slovence, ki se ustavijo v Stuttgartu, se seveda najde kakšna postelja, da lahko tam prespijo v tej katoliški skupnosti.  Lahko rečem, je tudi ena manjša ambasada Slovencev. To je samo en primer ene, kot največkrat v Nemčiji je, čujemo zelo dober glas tudi o naših duhovnikih iz Berlina, Municha in ostalih večjih Nemških mest in tako je tudi širom po Evropi.  Zdaj tega, glejte tisti kolegi in kolegice, ki pač kot čujete slovenska Katoliška cerkev seje iz vas neko sovraštvo, nek element, bi rad pač opozoril tudi, da na Sodišče Evropske unije, predvsem pa na Strasbourgu na sodišču za človekove pravice obstaja kar se tiče ločenost cerkve od države pilotna sodba, imenuje se Lautsi proti Italiji. Vsak, ki je poslanec, ki želi spoštovati ustavo, predvsem pa prakso Sodišča za človekove pravice v Strasbourgu si naj enkrat, tisti vsaj, ki je vsaj malo pravno opismen, prebere tožbo, torej pilotno sodbo Lautsi proti Italiji. Tam boste lahko videli, kakšna je bila ta pilotna sodba in kje so tiste meje, mejitve torej cerkve od države, v katerih točkah, ker mislim, da je potrebna zato, da teh debat ne odpiramo. Vsi, ki so v tujini, ki imajo kakršnokoli tudi politično prepričanje so naši Slovenci, njim je treba pomagati, vsaj tukaj poskušajmo stopiti iz te naše male škatle, iz tega našega malega diapozona, pa vsaj tukaj se ne delimo. Mene ne zanima, glejte, v kolikor, kako se financira Zveza invalidov narodnoosvobodilne vojne v Trstu. Me popolnoma ne zanima njihov program, seveda pa me zanima zakaj Slovenska vojska, kjer odhajajo ravno zaradi malih plač številni vojaki, financira štirikrat več nekatere organizacije v zadnjih nekih letih, kot je to počela v tujini. Največkrat neke organizacije, ki so iz let 75 ali pa 74 let po osvoboditvi, po vsej verjetno bi pričakoval, da glede na naravo ima vsako leto manj članov, če govorimo o nekih vojnih invalidih pa spoštovanje do vseh vojnih invalidov, da ne bi mi spet kdo očital, da peljem neko ideologijo, ampak navadno je pa zelo zanimivo, da ta organizacija vojnih invalidov dobi nekajkrat več sredstev, kot je dobila recimo pred 3 leti. Po drugi strani pa imamo številna društva mladih ljudi, ki …
Jaz bi samo to rada opozorila, da ostanemo pri tematiki vseslovenskega srečanja
… Ja, ki potrebujejo, glejte, spoštovana kolegica, ki potrebujejo denar za štipendije, kjer nenazadnje potrebujemo tudi strategijo kako te mlade pripeljati nazaj v tujino iz elitnih fakultet in kako jih zaposliti v Sloveniji v času visokih, ali pa velikih tehnoloških sprememb.  Mislim, da tudi to mora biti tema vseslovenskega srečanja o katerem teče tema. Mislim, da smo pred kratkim lahko slišali bob leta, kjer je dr. Verica Trstenjak govorila o tem, da vsi govorijo o vračanju strokovnjakov iz tujine, ko pa realno pride do nekega vračanja, zaposlitev nekega strokovnjaka v neki instituciji, potem pa prihaja, v Sloveniji še vedno ne prihaja do sistema meritokratskih meril, ampak naši in vaši. Mislim, da je to neko tudi sporočilo tega boba leta vsem nam, ki smo trenutno v politiki, da ljudje, ki so se izkazali tam, kjer ni botrov in stricev na tujem področju, v tujem jeziku in da so tam uspeli, da so še kako dobrodošli v državi, ki potrebuje strokovnjake za svoj preboj, tehnološki, kulturni in kakršnikoli preboj te države v svetu. Jaz mislim, da je tudi to, bi morala biti ena izmed točk vseslovenskega srečanja, tukaj so vsa ministrstva dala svoja priporočila, ampak vrnitev teh ljudi, iskanje aktivno pomoč slovenskih institucij pri iskanju ali pa prednostnem iskanju zaposlitve v Sloveniji, tako v izobraževalnih institucijah, kot tistih institucijah, ki nujno potrebujejo strokovnjake. Ravno tiste, ki dokazujejo statistično, da slabše delujejo kot v primerljivih državah v Evropi in tudi v svetu. Jaz mislim, da vsi, ki ste nekaj časa v politiki se zavedate katere so te institucije, katera so tudi podjetja še v državni lasti, kjer nam marsikdaj ugotovimo, da imamo zelo šibek menedžment s premalo znanja zato, ad se lahko ta podjetja nekako kosajo s tistimi multinacionalkami v Evropi in tudi v svetu.  Jaz mislim, da ta del potenciala mladih ljudi nujno potrebujemo strategijo, ad se ti ljudje vrnejo.  Mislim, da ministrstvo je - komisija za Slovence po svetu, ali urad je lahko tisti, lahko rečemo osnovni element, osnovna institucija, ki mora sodelovati in ki moa aktivno sodelovati pri tej aktivni politiki vračanja predvsem ljudi, ki so uspeli v tujini na različnih področjih v različnih institucijah in mislim, da jih v teh časih in tudi v prihodnosti nujno potrebujemo. Vedno zagovarjam, tudi sam sem šel skozi tako izkušnjo, da si želim, da mladi grejo malo v tujino, da vidijo to prakso kako delujejo države, kjer imajo ljudje lahko rečemo standard nekoliko višji kot v Sloveniji.  Ampak najbolj vesel pa bom, ko se ti mlad ljudje z neko dodatno praktičnimi ni tudi ostalimi izkušnjami vrnejo v Slovenijo in pomagajo Slovencem zato, da bomo še bolj uspešni kot družba. To je nek moj doprinos tudi k tej točki, prvi točki in se zahvaljujem za besedo. Najlepša hvala.
Hvala za razpravo. Predvidoma bo to vseslovensko srečanje v Državnem zboru v letu 2019 v četrtek 4. Julija in se že pogovarjamo o tem, da bi bila tematika tega srečanja točno taka, mladi, izobraženci, odhod v tujino, kaj nam lahko povedo, tako da v tej smeri že tečejo neke priprave. Rada bi še to omenila: Seveda ne želim spodbujati te razprave: naši, cerkveni, duhovniki, eni in drugi … vemo, da vsi opravljajo pomembno delo, da tudi nekaj duhovnikov vsako leto razpravlja tudi na tem vseslovenskem srečanju v parlamentu in tudi vrsta duhovnikov je dobila tako državna odlikovanja s strani predsednika Vlade, kot tudi Urada za Slovence, prav za njihove zasluge za ohranjanje slovenstva. Zdaj pa dajem besedo še poslanki Karli Urh, potem pa upam, da smo izčrpali to točko oziroma razprave poslancev, potem bom dala možnost, če še kdo iz ministrstva želi odziv, da potem sprejmemo tudi sklep. Poslanka Karla Urh.
Torej, jaz bi mogoče samo še rada povedala, da so moje in vaše ugotovitve danes verjetno enotne, da neke koordinacije ni in da verjetno, da je tudi zaradi tega delovanje samega urada in bom rekla delovanja izboljšave pomoči našim Slovencem onstran meje slabše. Predlagam, da se gospod minister s tem današnjim predlogom, da se ustanovi koordinacijski odbor, v katerem bomo člani, mogoče tudi jaz, ne vem, poskrbeli za to, da bomo ministrstva med seboj bolje delovala, se bodo bolje povezala in mogoče drug za drugega potem vedela več informacij kdo kaj kje naredi in stori zato, da je in bo slovenska beseda govorjena in pisna pri Slovencih v zamejstvu živela naprej.Samo toliko. Hvala.
Hvala lepa. Sedaj pa dajem, besedo mag. Milošu Bizjaku iz ministrstva za obrambo, kot odziv na naše razprave.
Miloš Bizjak
Spoštovana predsednica, zelo na hitro. Moram, sem dolžan odgovoriti gospodu poslancu Tanku, namreč zakaj je prišlo do take enormne razlike 300 procentov med financiranjem dveh organizacij med letom 2015 in 2018.  Situacija je sledeča. Do leta 2015 je to področje bilo v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Takrat, ko so se sredstva delila tudi ni bilo nobenega pravilnika in je bilo neko zatečeno stanje in je vsak minister delil to na podlagi lastne diskrecijske pravice oziroma lastne presoje kako se ta sredstva deli.  Leta 2015 je bil sprejet pravilnik o sofinanciranju veteranskih organizacij, kjer smo razdelili kriterije in kriteriji so ovrednoteni procentualno in točkovno. In 70 procentov se ocenjuje program, 25 procentov se ocenjuje število članov in 5 procentov se ocenjuje premoženje, ki ga imajo posamezne veteranske organizacije. Program pa sestavljajo: delo z mladimi, varovanje spominskih in vzdrževanje spominskih obeležji, izdajanje publikacij in mednarodne dejavnosti.  To se na koncu sešteje, točkuje in se določi kriterije za razdelitev sredstev. Po tem novem pravilniku je omogočeno tudi pravno varstvo in mislimo, da je v tem trenutku to področje pravilno urejeno in zaradi tega je prišlo do teh razlik.  Da pa še povem: To ni prišlo do teh razlik samo pri zunanjih organizacijah, torej naših zamejcih, še večje razlike so prišle pri veteranskih organizacijah v lastni državi, ker imamo mnogo teh organizacij in ta ista vprašanja se lahko pojavijo tudi za naše domače organizacije.
Hvala za pojasnilo. Še gospod Matej Andolšek z Ministrstva za zunanje zadeve.
Matej Andolšek
Hvala, predsednica. Tudi jaz sem dolžan pojasnilo poslancu Tanku glede odgovora našega ministrstva na priporočilo vseslovenskega srečanja, da je to poročilo kratko in skopo.  Poudaril bi, da zunanje ministrstvo ne izvaja programskih aktivnosti  (nadaljevanje) v pomoč ali podporo slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu niti za to nima nobenih razpoložljivih sredstev. Naloga zunanjega ministrstva je, da pač v dialogu s sosednjimi državami si prizadeva, da se te pravice polno uveljavijo. In pri tem seveda sodelujemo tudi s predstavniki slovenskih narodnih skupnosti, tako preko naših predstavništev v tujini kot tudi v neposrednih stikih pred srečanji na najvišji ravni. Gospod Sadovnik je omenil primer srečanja s predstavniki Slovencev v Avstriji pred obiskom ministra Cerarja na Dunaju. Podoben primer smo imeli tudi pred obiskom ministra Cerarja v Rimu s predstavniki Slovencev v Italiji. Tako da hočem samo poudariti, da vloga našega ministrstva je tukaj malo specifična in bolj politična. Seveda bomo pa upoštevali priporočila, ki jih je danes sprejel Odbor za zunanjo politiko v zvezi z deklaracijo o zunanji politiki in v delu, ki se nanaša na Slovence v zamejstvu in po svetu. Toliko. Hvala.
Hvala tudi za vaša pojasnila. Mogoče še z ministrstva? Izvolite.
Evelin Pristavec Tratar
Jaz bom zelo kratka, ampak ko sem vas ravno imela priložnost poslušat, bi se odzvala ne zdaj v imenu Ministrstva za pravosodje, ker se ne nanaša to na Ministrstvo za pravosodje, ampak iz ene osebne izkušnje. Jaz mislim, da je prav, da si prizadevate za podporo kogarkoli, ki bi želel spodbujati pač slovenski jezik v tujini, torej izven meja Republike Slovenije, pa ne glede na to, a gre za levi ali desni pol ali gre za rimokatoliško cerkev ali gre za katerokoli društvo. Povedala bom eno izkušnjo iz tujine. Obiskala sem pred časom, imam namreč sorodnike in znance v Kanadi, v Torontu. Bila sem na bogoslužju v tamkajšnji cerkvi, potekal je seveda v slovenskem jeziku. Kar pa se je potrebno vprašati in, bom rekla, je žalostno, pa je to, da je, ker gre za 4. pravzaprav generacijo naših znancev, sorodnikov v Torontu, moral pravzaprav pridigo duhovnik ponoviti - in sam je povedal - zato da jo bodo seveda vsi razumeli, na koncu na kratko v angleškem jeziku. In to je tisto, kar se je treba vprašati, zakaj je temu tako, zakaj pravzaprav generacije, govorimo že o 4. ali še več generaciji, so pravzaprav navzoči na bogoslužjih, kjer se povzetki delajo v angleškem jeziku. To je žalostno. Zato je prav, da se spodbuja kogarkoli ne glede na to, od kod prihaja, da spodbuja torej slovenščino v tujini. Hvala.
Hvala. To je bila mag. Evelin Pristavec Tratar z Ministrstva za pravosodje.  Ali želi besedo še pristojni minister, Peter Česnik? Izvolite.
Hvala za besedo. Torej, če lahko uporabim angleški izraz »input«, vloga vseh govorcev danes, ne morem reči drugega kot, sem navdušen. Zdaj spirit je dober. Upajmo, da bo tudi meso dobro in da bomo to spravili nekaj to zgodbo naprej. Tako kot sem že rekel, imamo neverjetno plejado zakonodaje in administrativnih ukrepov. Kot je poslanec Breznik omenil, vračanje, repatriacija je pokrita delno v 71., 72. členu zakona. Fino. Imamo pa toliko administrativnih ovir, kjer ljudje ne vedo, kam bi se obrnili, ko se vračajo, kako pridobiti vozniško dovoljenje, kako na upravni enoti vložiti gradbeno dovoljenje in podobne stvari. Tukaj jaz vidim urad kot nek informacijski center, ki bo te ljudi usmerjal na ta prava vrata in jim pomagal dobesedno kot policaj, smerokaz, tam tisti, ki je(?). To je ena stvar. Druga stvar, ki glede tega koordinacijskega odbora. Strateški program, ki ga posamezen resor, posamezno ministrstvo vidi glede te tematike, naj ljudje pripravijo in potem bi se vsake 2 meseca srečali in da vidimo, kako smo to skoordinirali in kako ga izpeljujemo pri nas na uradu. To mislim, da bi bilo ne bogokletno, ampak bi bilo dobrodošlo, ker potem bomo vsi govorili z istim jezikom. Jaz se gibljem za mejo s tujimi diplomati. Jaz lahko z nepravilno izjavo,   (nadaljevanje) ker nisem bil dobro brifiran z enega ali pa drugega ministrstva, kar nekaj zakuham, pa ne bi rad. Zastopam Slovenijo v tujini in za to rabim informacije. In če nisem brifiran s strani ministrstva, da prihaja nek deležni glavar in da to izvem iz Primorskega dnevnika post festum, je pa nekako »embarrassing«, je nerodno. In izgubljam faco. Zdaj, kar se pa denarja tiče, 11 milijonov, mokre sanje, pobožne sanje. Ampak če dobim 375 tisoč do konca letošnjega leta, si bom čestital. To je samo 25 tisoč po ministrstvu, ki jih je 15 okrog mene. / oglašanje iz dvorane/ Sicer dekleta mi pravijo, ne zmanjševat, ampak bodimo realni, mi moramo državne bukve zbalansirati, da so številke od spodaj dobre. Istočasno moramo pa imeti povratno informacijo, kako dobro je bil ta denar investiran v zamejsko in izseljensko skupnost, kako jih pritegniti, kako jih stimulirati in kako dejansko to servisirat. Mi smo servisna organizacija za Slovence v zamejstvu in po svetu, nič drugega. In moramo delati odgovorno in to delamo. Kar se tiče pa ljudi, glede osebja, mislim, da številke se ni nič spremenilo v zadnjih nekaj letih, je vedno na 18. A je prav? Ja. Tako da ne govoriti, da smo kot kvas vzhajali naprej, ampak dajte dejstvo na mizo.  Hvala.
Zaključujem razpravo k tej točki. Ugotavljam, da se je Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu seznanila z aktivnostmi Vlade glede sprejetih priporočil 17. vseslovenskega srečanja, ki je bilo 6. julija 2017.  Komisija bi k tej točki sprejela sklep, in sicer na glasovanje dajem predlog sklepa komisije, ki se glasi: »Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu priporoča Vladi, da oblikuje koordinativno telo pri Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki bo spodbujalo in usmerjalo medinstitucionalno povezovanje na nacionalni ravni za bolj usklajeno in poglobljeno delovanje na področju urejanja položaja slovenske narodne skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Koordinativno telo bo o svojih aktivnostih poročalo na vsakoletnih vseslovenskih srečanjih v Državnem zboru.« Zakaj je to pomembno? Ko so ta vsakoletna srečanja, potem se sprejmejo priporočila in potem ljudje pričakujejo naslednje leto, da bodo slišali, ali se je kaj premaknilo ali govorimo v prazno. In zaradi tega je ta sklep tako oblikovan in sedaj bom dala ta sklep na glasovanje. / oglašanje iz dvorane/ Oziroma…  Izvolite, gospod Tanko.
Ja, hvala lepa. Gospa predsednica, jaz sem vam prej predlagal, da pri tej točki ne bi opravili na tej seji glasovanje, ker bi pripravil še nekatera dopolnilna priporočila ali predloge in bi to opravili na naslednji seji, ki jo boste sklicali. In mislim, da je to smiselno, ker zdaj samo koordinativno telo je pač ena zadeva, predlogi, ki sem jih predlagal, pa še kaj, še kdo, je pa še nekaj drugega dodanega zraven. In predlagam, da potem naslednjič opravimo glasovanje. Tako da tačas pa predlagam, da se pripravijo ti predlogi. Hvala lepa.
Potem pa na tej točki prekinjam točko in potem nadaljujemo s to točko na naslednji seji. Sedaj pa prehajamo…  Vsem se zahvaljujem za sodelovanje, pristojnim ministrstvom. Seveda nekatere pa prosim, da še ostanete, ki ste vabljeni tudi k 2. točki dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PROBLEMATIKA FINANCIRANJA TISKANIH MEDIJEV IN KNJIG AVTOHTONE SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI.  Gradivo k tej točki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. Besedo sedaj predajam najprej vabljenim gostom. Vljudno prosim, da se zaradi izdelave zapisa seje uvodoma predstavite z imenom in  (nadaljevanje) priimkom ter z institucijo, organizacijo, ki jo zastopate. Kdo želi prvi razpravljati? Izvolite.
Nanti Olip
Spoštovani gospod minister, gospa predsednica, poslanci Državnega zbora! (Nanti Olip, Narodni svet koroških Slovencev, zastopam predsednika dr. Inzka.)  Zelo mi je žal, da so nekateri zastopniki ministrstev že odšli, ker 20 let prihajam v to hišo in na tako široki ravni predstavnikov ministrstev še ni bilo, kar me zelo veseli, saj smo slišali, da Republika Slovenija po raznih resorjih opravi ogromno aktivnosti. Zato absolutno podpiram tudi ta namen, da se koordinacija med ministrstvi pospeši in se skoordinira pri Uradu Republike Slovenije. Toliko k temu. Kar se tiče financiranja tiskanih medijev, je to že desetletja dolga tema. Za Avstrijo naj ne bi bil problem, ker naj bi bilo to rešeno s 7. členom avstrijske državne pogodbe, pa to ni tako, kar vsi vemo. Iz dveh tednikov je nastal eden, pa niti tega nismo v stanju financirati. Jaz bi imel sledeč predlog, ki smo ga pred kratkim odobrili v gremiju, kjer se srečujejo zastopniki narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja. Republika Slovenija je za letos odobrila za tednik Novice 170 tisoč evrov. Predlagam in prosim za vso podporo vseh vključenih ministrstev in resorjev, da nas podprete pri tem, da se to s strani Avstrije podvoji. Čisto kratko in enostavno.
Hvala lepa.  Kdo še želi razpravljati, kdo želi besedo? Izvolite, pa prosim, da se predstavite.
Mateja Rihter
Dober dan! (Mateja Rihter, tednik Nedelja, Cerkveni list Krške škofije iz Celovca.)  Spoštovana gospa predsednica, spoštovani gospod minister, spoštovani vsi zbrani na današnji seji! Najprej bi se zahvalila za vabilo.  Zdi se mi pomembno poudariti, da so tiskani mediji in mediji nasploh ter seveda tudi knjige pomemben steber kulturne in identifikacijske stanovitnosti ter življenjske volje slovenske narodne skupnosti. Mediji so izjemno pomembni tudi za ohranjanje in izboljšanje jezikovne kompetence v slovenščini; mislim, da tega ne smemo pozabiti. Pa ne samo to, pri prvi točki smo slišali veliko poročil o zelo zanimivih dogodkih, in mislim, da se strinjate z mano, da bi bilo škoda, če ne bi imeli medijev, ki bi o teh dogodkih, o katerih ste govorili, tudi poročali.  Tako si, pa ne samo za Nedeljo, ampak tudi za ostale medije in založbe na Koroškem, želim, da bi nam zagotovili svojo podporo in tako omogočili kvalitetno novinarsko in uredniško delo še naprej. Hvala lepa.
Hvala lepa. Kdo želi besedo? Izvolite, gospod Šturm.
Marjan Šturm
Jaz bi v bistvu samo podprl to, kar je gospod Nanti Olip že povedal. Moje ime je Marjan Šturm, Zveza slovenskih organizacij, hkrati sem pa tudi eden izmed poslovodij časopisa Novice.  Zgodovinski historiat kaže, da je dolga desetletja Slovenija pokrivala tiskane medije. Mi smo imeli dva časopisa in od leta 2003 smo to združili, ampak potem je, na žalost, prišlo tudi s strani Republike Slovenije do drastičnega znižanja teh podpor, na drugi strani pa nam v Avstriji ni uspelo tega nadoknaditi. Zato je moj apel na Republiko Slovenijo, da s skupnimi močmi skušamo na Dunaju uveljaviti to, da bo tudi Avstrija prispevala svoj delež. In mislim, da je ta sklep, ki smo ga zadnjič sprejeli, da je Slovenija dala letos 170 tisoč, da pričakujemo od Avstrije tudi 170 tisoč evrov,   (nadaljevanje) da bi to bila ena fer poteza. Mi samo prosimo, da dejansko vaši zastopniki, zunanji minister, ambasada in kdorkoli se na Dunaju nahaja, te stvari spet vzpostavijo, da pridemo tu končno korak naprej. Dejansko je tako, če ne bomo več brali, potem tudi ne bomo več vedeli, kdo smo. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi za vašo razpravo. Želi še kdo razpravljati? Izvolite.
Bernard Sadovnik
(Bernard Sadovnik, Skupnost koroških Slovencev in Slovenk.)  Jaz bi podprl oba kolega in s tem izrazil enotno postopanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem, da je nujno, nujno potrebno, da edini, dejansko edini časopis, ki še obstaja, dolgoročno ohranimo. Za mene je to katastrofalno stanje, da do danes tega nismo razrešili v Republiki Avstriji, ki je v prvi vrsti odgovorna za to, da bi tako rekoč zagotovila finančna sredstva. Iz izkušenj zadnjih let, ko smo v avstrijskem sosvetu ali kjerkoli smo nastopali, to zahtevali in ni bilo nobene reakcije, bi tu dejansko prosil za podporo, ne samo komisije, ampak da komisija prosi tudi predsednika Vlade, ker jaz mislim, da to mora biti na tej ravni, da je predsednik Vlade v kontaktu s našim predsednikom Kurzem, da opozori na to trenutno katastrofalno stanje in da končno zagotovimo premik na avstrijski strani. Mislim, da je samo ta pot, da se reče, da če že Slovenija zagotovi 50 % izdatkov za naš časopis, potem naj Avstrija zagotovi vsaj naslednjih 50 %, da bomo ohranili to živo besedo v našem kraju.
Hvala lepa. Naslednji razpravljavec, izvolite.
Lojze Wieser
Moje ime je Lojze Wieser, Založba Wieser in Založba Drava, Celovec.  Jaz ne bom govoril zdaj o časopisih, o tem so za to bolj poklicani svoje povedali.  Spoštovana predsednica, spoštovani predstavniki!  Ugotavljam, da sem prvič povabljen v tole hišo in z nekakšno ironijo bi lahko rekel, da to, kar poslanec Bevk povedal v svoji izjavi, da od leta 1997 do danes sploh ni bilo tako obširnega poročanja o tem, kaj so različna ministrstva naredila, potem lahko tudi rečem, da nisem veliko zamudil v tem času…
Oprostite, opozoriti vas moram, da vabljeni gostje ne morejo replicirati na razprave poslancev.
Lojze Wieser
Hvala lepa za opozorilo. Iz tega lahko tudi vidite, da jaz tega nisem mogel vedeti. / smeh/
Sprejeto.
Lojze Wieser
To seveda sprejmem.  Torej, grem k temi - knjige, tiskana beseda, slovenska beseda na Koroškem in v svetu. Jaz sem 40 let založnik. V teh 40 letih sem nekaj ugotovil - do leta 1980 niti ena slovenska knjiga ni bila v nemškem prevodu kjerkoli dosegljiva. V celotni zgodovini od leta 1866 do 1980 je bilo skupaj izdanih 70 naslovov slovenske literature. Po letu 1980 smo začeli prevajati tudi slovensko literaturo. Medtem na našo iniciativo, na iniciativo Drave in potem tudi Mohorjeve založbe so koroške založbe izdale približno 350 slovenskih naslovov v nemščini in pa sekundarne literature. Mene slovenska država do leta 2012 sploh ni podpirala, s strani slovenske države do leta 2012 nisem dobil centa za svoje delo; iz katerihkoli razlogov, ne bomo razpravljali o tem, ali je to zdaj ideološko, politično ali pa so drugi razlogi, o tem ne bomo razpravljali. Vem pa, da sem v tem obdobju - in samostojni založnik sem od leta 1987 - izdal približno 1.400 naslovov,   (nadaljevanje) sam jih financiral, sam se tepel za denar, sam prenesel vse možne oblike tudi tega financiranja. Prišel sem v najhujše težave, nekajkrat sem padel na nos, pa o tem ne bomo tu razpravljali, o tem bo zgodovina razpravljala in bo svoje povedala. Jaz sem vse, kar sem imel, dal za knjigo. Vemo pa nekaj, v tem času je Založba Vizor izdala približno 250 slovenskih naslovov sekundarne literature in je prezentirala slovensko literaturo po celem nemško govorečem svetu. V naših arhivih imamo približno 25 do 30 tisoč zbranih recenzij. Jaz sem prepričan, da to delo, ki smo ga mi opravili, v tem kontekstu potem tudi vse ostale založbe na Koroškem, da smo s tem tudi pripravili eno osnovo za sporazumevanje v tej deželi. Brez tega, brez tega kulturnega spoznavanja niti ne bi prišli do tega, da bi imeli tako rekoč od leta 2011 ta »watstafe leisun«, ki je prišla. Kakršnakoli je, ali je zadovoljiva ali ni, jasno je nekaj - protislovja, ki so bila do tistega leta na mizi, so danes proč, so odstranjena in mi se lahko pogovarjamo in se na drug način pogovarjamo. In to je opravila kultura in to je opravil jezik. Istočasno vam pa tudi lahko nekaj povem. Ko sem jaz začel leta 1980 in ko sem prvo knjigo izdal v nemščini, ko sem potem prevzel po tistem letu tudi našo knjigo in Založbo Dravo, smo mi v tistih letih, ko smo izdali Florjana Lipuša… / nerazumljivo/ v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska, na primer, prodali približno 600 izvodov te knjige v slovenskem jeziku na Koroškem. Če danes izdamo slovensko knjigo na Koroškem, jo v povprečju prodamo od 25 do 50 izvodov. Upadanje znanja slovenskega jezika je masivno! Upadanje slovenskega jezika pa ne pomeni samo, da to ujamemo z nacionalizmom ali pa ne vem s čim, temveč se moramo mi odpreti. In samo če se bomo odprli, bomo svetu pokazali, da je ta jezik enakovreden vsakemu drugemu jeziku. In to smo počeli.  Lahko vam povem eno zgodbico. Približno 40 let prihajam v Slovenijo in skušam politike prepričevati, da naj za Slovence po svetu naredimo nekaj skupnega. In če bi bil to samo katalog vseh knjig, ki jih mi izdajamo, v slovenščini, v nemščini, v italijanščini, v angleščini, ki so sad slovenskih avtorjev in avtoric, da jih oni lahko naročajo, da je to en svet knjige tako rekoč za zamejce ali pa za »zamorce«, če bi tako rekli, za vse tiste Slovence - vi ste prej omenili, da jih je 540 tisoč -, da vsem tem ljudem ponudimo možnost branja, v knjižni obliki, preko interneta, v digitalni obliki in tako naprej. To je ena zadeva. Nihče se temu ni odzval, nihče tega ni hotel narediti in tega tudi ni naredil. Bil sem leta 1984 pri nekdanjem našem kanclerju Kreiskemu. Prišlo je do enega problema, ker je prišel še en žurnalist in ta ni znal tiste tehnike uporabljati in je mene prosil Kreisky, »ali se vi spoznate na ta hudičev aparat.« Pritisnem knof na tisti mašinci, ki ni snemala, in mašinca je delala. In tisti žurnalist pravi Kreiskemu: »Ali imate vi specialista tukaj?« »Ne,« pravi, »koroškega Slovenca.« Opravi svoj intervju, nato mi Kreisky sledeče reče: »Z vami Slovenci je tako kot z nami Judi.« »Kako je z vami Židi,« ga vprašam. »Ja, povsod po svetu, kjer sem bil, ali je to bilo v Sydneyu ali je to bilo v New Yorku ali je to bilo v Oslu, sem srečal v tisti delegaciji tam enega Slovenca.« In to nam lahko daje nekaj misliti - nam daje možnost, da se odpremo svetu. Nam daje možnost, da se na te ljudi opremo, nam daje možnost, da ti ljudje,   (nadaljevanje) potem tudi v svojih knjižnicah naše knjige berejo. Samo to sem vam hotel povedati. Gospa predsednica prinesel sem vam samo seznam približno 500 / nerazumljivo/ zadnjih dveh let iz naših založb, to vam bom, potem predal. Tudi to, kar sem vam hotel daljše povedati sem napisal, to vam bom tudi predal, da lahko vsi skupaj preberete, če želite. Jaz vem in prepričan sem, da slovenska literatura se bo enakovredno v svetu uveljavila, če se ne bo nekaj posebnega postavilo temveč, če se bo za njo delalo profesionalno tako kot se mora delati in če bo za to tudi podpora. Ne skromna podpora, mi moramo imeti ofenzivo in če gremo mi leta 2022 v Frankfurt in potem vem, da bo v Frankfurtu eno okno, ki bo eventualno del možnost, da ne bomo samo v nemškem jeziku temveč širom sveta tudi razumljeni in nas bodo razumeli.  Zadnjo stvar vam lahko povem. Šest let sedaj delam tudi kot založnik poleg tega tudi filme. Predlagal sem avstrijski televiziji, da naredimo serijo filmov, ki se imenujejo okusiti Evropo. Mi smo medtem naredili 21 filmov. Skoraj ni filma, kjer ne bi nikjer kakšna slovenska beseda bila notri. V štirih filmih je eksplicitno slovenska kultura zraven to je dolina, Kras in Goriška Brda, Štajerska in to je slovenska / nerazumljivo/. Teh filmov je do danes videlo približno 25 milijonov ljudi in te filmi se nadaljujejo. Lansko leto je avstrijska televizija / nerazumljivo/ predvajal 88-krat te filme se pravi, da na tem nivoju mi lahko kulturi kot taki nudimo veliko platformo, ampak treba je tudi imeti podporo. 25 let je nisem imel upam, da jo bom sedaj v 25. letih imel.  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi za vaše delo in vaš prispevek. Predvsem vaš prispevek pri ohranjanju slovenstva preko vaših knjižnih izdaj tudi sedaj filmov. Namen zakaj smo pripravili današnjo točko je gotovo v tem, da bi pomagali slovenski knjigi, da bi bilo več posluha za to in da bi tudi vsi skupaj razmišljali kaj lahko še naredimo, da bi bila situacija slovenske knjige, založb, časopisov boljša oziroma da bi jih uspeli ohranjati.  Izvolite, beseda je vaša.
Hanzi Filipič
Moje ime je Hanzi Filipič, Mohorjeva založba iz Celovca.  Mohorjeva založba mislim, da je institucija - vsi jo poznate - ustanovljena leta 1891 in je naučila Slovence brati ne samo koroške Slovence vse Slovence je naučila brati. Po drugi svetovni vojni lahko rečemo, da je ta Celovška Mohorjeva založba, potem dejansko ohranjala slovensko besedo na Koroškem, kar je tudi danes še naše poslance, da ohranimo slovensko besedo na Koroškem. Kot je že Lojze povedal tukaj ne gre več samo s tem, da izdajamo slovenske knjige moramo izdajati tudi nemške knjige in smo tukaj opravili gotovo veliko delo. Rad bi povedal, da je ta slovenska / nerazumljivo/ na Koroškem neke vrste posebnost. Kot je že v Italiji povedano gospod Pavšič mislim, da je rekel, da ne znajo oziroma da je sicer se prijavlja veliko otrok k dvojezičnemu pouku ali pa k slovenskemu pouku, ampak da zelo močno upada znanje slovenskega jezika in zato mi poslušamo vsako leto s pomočjo teh učiteljev slovenščine dvojezičnih učiteljev izdati tudi slikanice - v teh letih smo jih kar nekaj izdali - za te otroke, da ti otroci dobijo v roke tudi slovenske knjige, ker je dejansko tako, da jim moramo dati čim več slovenski besed. Jaz sam osebno to vem iz družinskih razmer. Dve moji hčerki ena je hodila v Sloveniji v šolo druga sedaj hodi in vem, da je to nekaj čisto drugega, če je okolje slovensko.   (nadaljevanje) Vemo tudi v Šempetru je tako, če prihajajo otroci iz Slovenije se tudi naši otroci, ki ne znajo nemško veliko naučijo. Če imamo gledališke predstave se ne moreš načuditi, da vidiš otroke, ki prej niso znali slovensko in na enkrat v tej gledališki predstavi izvrstno govorijo slovensko. Tako je naša zamisel tudi ta tudi pri teh knjigah, da izdajmo te knjige predvsem za koroške Slovence pa predvsem, da podpiramo koroške slovenske avtorice in avtorje, da pa nam to uspeva je pa nujno potrebna izmenjava s slovenskim prostorom. Moramo tudi v tem smislu izdajati slovenske knjige to se pravi tudi s slovenskimi avtorji predvsem tudi izvirne in jih tu podpirati tudi, da pridejo v ta svet pa tudi, da tako rečem slovenska knjižna tradicija oziroma kultura tudi prihaja k nam na koroško, da tukaj poskrbimo za to izmenjavo. Tukaj smo opazili, da recimo izpademo pri programskih razpisih javne agencije za knjige redno v programskih, uspe nam tu pa tam, če so kakšne posamezne knjige tam smo uspeli, drugače pa pri programskih izpadamo. In bi tukaj bil moj predlog, da bi mogoče javna agencija ali pa tudi druge institucije, ki so za to pristojne razmislile, da specifično za to zamejsko literaturo za te založbe, ki delujejo v zamejstvu poskrbi za neki razpis, ko prav to našo literaturo z našo specifiko podpira. Jasno je, da imajo te naše knjige vsaj tako občutim neke druge standarde in tukaj s slovensko koroškimi avtorji skoraj, da vedno izpademo, ker jih ocenijo v Sloveniji kot povprečne ali kot ne preveč dobra literatura. Moramo pa tudi to povedati, da nam vedno spet tudi uspe, da v Sloveniji sprejmejo to našo literaturo na primer Niko Kupa je sedaj bil V ledenem svetu v Ljubljani. Ta knjiga so izklesani iz ledu ti zmaji na podlagi te slikanice, ki jo je napisal Niko Kupa. Moja prošnja je ta, da zlasti tukaj se specifično podpre koroško slovensko, italijansko slovensko literaturo in nam na tem področju. Tudi to je res, če ne podamo neke izvode v Sloveniji, potem dejansko obstanemo pri tistih 100 podanih izvodih. Mogoče še to. Mi imamo ta sistem poverjenikov tudi to je nekaj, kar je zelo dragoceno. Žal so ti ljudje v glavnem že starejši, ki tako rekoč vsako leto januarja in decembra nosijo slovenske knjige v slovenske domove tudi v take domove, ko še kdo govori slovensko, ker ti običajno ne gredo v knjigarno in kupijo slovenske knjige. Literatura za mladino tukaj je pa tudi potreba v Sloveniji. Samo mimogrede povedano angleščina je močen faktor to se pravi jezik, ki izpodriva slovenski jezik zlasti pri mladini, če mladina ne dobi ustrezne literature v slovenskem jeziku bo posegala po nemški in angleški literaturi vedno bolj.  Hvala lepa.
Hvala tudi za vaš prispevek. Predvsem pa tudi za vaše delo. Res Mohorjeva je naučila Slovence brati tudi v preteklosti in vaše delo na Koroškem je izredno pomembno in tudi za ostale Slovence. Upam, da so pristojne institucije slišale kakšno funkcijo opravljate in seveda se bo to poznalo pri nadaljnjih razpisih. Še kdo želi besedo? Izvolite.
Renata Zamida
Se bo oglasila kar ena od pristojnih institucij. Renata Zamida - Javna agencija za knjigo. Lep pozdrav vsem skupaj! S kolegi se poznamo, se redno srečujemo in pravzaprav tudi redno sodelujemo. Naj uvodoma povem, da glede na to, da imamo tukaj zelo močno zastopanost s strani koroških Slovencev, da je res, da so koroške založbe so bile   (nadaljevanje) tradicionalno neka vrata, nek povezovalni most, tudi zato, da so slovenske avtorice in avtorji po navadi prvič sploh vstopili v nemški jezikovni prostor, v nemški kulturni prostor s prevodi njihovih del v nemščino. Res je tudi, da ti prisotni založbi, pa še kakšna, ki danes tukaj ni prisotna, v svojih programih izdajajo tudi slovenske knjige avtoric in avtorjev, ki so koroški Slovenski ali pa štajerski Slovenci ali pa kakorkoli že in da jih tudi z naše strani podpiramo. Zdaj Mohorjeva, Celovška Mohorjeva za svoje redno delovanje seveda prejema sredstva s strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in teh istih sredstev od Javne agencije za knjigo za iste stvari, ne more prejemati. Ta sredstva za založbo, za njeno redno delovanje znašajo približno 34, 35 tisoč evrov, če sem prav preverila, prav tako pa prejema tudi dodatna sredstva za delovanje svoje knjigarne na letni ravni s strani urada. Pri nas se je resnično založba Mohorjeva Hermagoras Celovec, ena od redkih zamejskih založb, pa zdaj govorim o celotnem zamejstvu, ne samo avstrijskem, sploh redno in vedno znova prijavljala na razpise na Javno agencijo za knjigo, ki mimogrede ravno letos praznuje 10-letnico obstoja ali ustanovitve in je bila po navadi uspešna na letnih projektnih razpisih, tudi na dvoletnih razpisih, res pa je, da ne tudi na programskih štiriletnih razpisih, to pa zato, ker so naša sredstva omejena. Ponder založb, ki se prijavljajo na Javno agencijo za knjigo je velik, strokovne komisije ocenjujejo po sklopu enih kriterijev, ne samo kakovosti, tudi vidnosti, tudi dosega in tako naprej in je po navadi Mohorjeva Celovec uspešna na manjših razpisih. Konkretno pa, ko se je prijavila na zadnji štiriletni programski razpis 2016-2019, ki je še v teku, je pa bila njena vloga zavržena, ker ni izpolnjevala pogoja, da ima poravnane vse obveznosti do Javne agencije za knjigo, kajti do zaključka razpisa niso oddali končnega poročila in dokazil za sofinanciranje knjige iz leta 2015. Drugače pa recimo v letu 2010 je bilo financiranih pet knjig, v letu 2011 štiri, 2012 je bilo financirano, 2013 monografija Rosvite Pesek o Jožetu Pučniku, 2014 dve knjigi, 2015 in tako naprej. Tako da mi se trudimo, da ko prejmemo kakovostne vloge, redno upoštevamo, zelo močno tudi zamejske založbe. Vsakič znova tudi podpiramo na naših razpisih prevode slovenskih avtorjev v nemščino pri naših zamejskih založbah, ki so kot rečeno izjemno pomemben most še dandanes.  Moramo tudi reči, da eni najvidnejših slovenskih avtorjev in avtoric zamejcev ali pa zdomcev, svoje knjige izdajajo po navadi pri večjih, najbolj uglednih založbah v matični državi in so tudi zato redno podprti njihovi naslovi pri teh založbah. Recimo, če od zdomcev omenim Zorka Simčiča, ki izdaja pri založbi Beletrina, Alejandra Lavrenčič še ena prodorna mlajša avtorica iz Argentine, prav tako pri tej založbi, Boris Pahor, Maja Haderlap pri Založbi Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Florijan Lipuš pri založbi Litera – tudi ena izmed najvidnejših, najkakovostnejših založb iz Maribora, Košuta, Kravos, Marko Sosič, še bi jih lahko naštevala. To so vse avtorji in avtorice, ki svoje knjige večinoma izdajajo pri založbah v Matici, ki so zato tudi od nas sofinancirane. Sicer pa moram reči, da imamo na Javni agenciji za knjigo tudi razpis za podporo knjigarnam, kjer smo posebej občutljivi tudi na podporo knjigarnam v zamejskem prostoru in tako tradicionalno podpiramo knjigarno Haček v Celovcu, kljub temu, da je že financirana na Uradu za zamejce in Slovence po svetu. Založništvo tržaškega tiska oziroma slovensko-tržaško središče v Trstu, kjer smo celo od nastanka pred mislim, da tremi leti, leto in pol izvajali iz lastnih programsko-materialnih stroškov intenzivni program   (nadaljevanje) program tam – torej smo sami koordinirali, producirali in izvajali dogodke tam, toliko, da so se tudi upravljavci tega središča navadili kako, na kak način tudi zaprošati za sredstva in tako naprej. Obstaja nekaj organizacij, nekaj društev, nekaj založb, ki se na naše razpise bodisi ne prijavljajo ali pa iz teh ali onih razlogov seveda iz teh razpisov izpadejo. To ne pomeni, da ne delajo, to ne pomeni, da ne delajo dobro, to samo pomeni, da nekako skozi to naše sito ali pa v tem našem pondru, ki ga lahko… prijaviteljev, ki jih lahko sofinanciramo, niso zmeraj uspešni. Naj ob tem povem, da bi lahko pravzaprav rekla popolnoma isto, kot je prej rekel minister – sredstva Javne agencije za knjigo so se z začetkom krize znižala za približno 30 %, iz slabih 7 milijonov leta 2010 na slabih 5 danes, torej praktično 10 let kasneje. Da je na področju založništva, previjalnega in knjižnega, 30 % manj denarja, da se to pozna vsem, da se je panoga založništva pri nas skrčila skoraj za polovico v zadnjih šestih letih, da je vredna le še slabih 60 milijonov evrov in da se bo počasi založništvo pri nas prav tako preselilo iz gospodarske na obrtno zbornico, če bo šlo tako naprej in da imamo seveda tudi v Matici podobne probleme z upadanjem števila tistih, ki knjige kupujejo, kot tistih, ki knjige berejo. Agencija bo letos po petih letih ponovno izvajala raziskavo Knjiga in bralci, ki bo prinesla torej nek prerez novih rezultatov, koliko se bere, koliko se kupuje, žal pa tudi mi opažamo, da veliko več mladih kot je bilo to nekdaj, posega tudi po tem, da berejo v angleškem jeziku, ampak, da pa recimo mediji – zdaj naj gre za tiskanega ali pa elektronskega, ni taka težava. Skratka, pestrost medijev ni slabost, je zgolj prednost bom rekla, predvsem kar se tiče tudi dosega bralcev v zamejstvu in po svetu. Jaz osebno sem celo delala eno raziskavo še v okviru svojega študija, kaj pomeni dostopnost elektronskih knjig za Slovence po svetu. Tudi z anketiranjem. To je ena zelo velika pridobitev, zato me tudi veseli, da pri nas imamo servis, ki omogoča dostop za nakup in za izposojo elektronskih knjig in da se tega servisa v skoraj 10 % vseh uporabnikov, poslužujejo Slovenci, ki živijo izven matične države. Mislim, da je to tudi eden pomemben, pa tudi lep podatek. Torej potrebe po knjigah v slovenščini, tudi izven Slovenije seveda obstajajo. Tudi mi, kot Javna agencija za knjigo, knjige redno podarjamo, tudi koroškim kulturnim domovom, Slovenski prosvetni zvezi in tako naprej. Moram pa reči, da je pa kar se zamejstva tiče prešibko, preslabo ali pa skoraj neobstoječe sodelovanje predvsem z Madžarsko, s Porabjem. Da je to res izjemno šibko. Recimo, če je Avstrija najmočnejša, če ji potem sledi Italija, če imamo tudi s Hrvaško dobre povezave skozi različne projekte, to na Madžarskem zelo, zelo šepa, kar nas vedno znova žalosti, ker seveda, če ni predaje v eno smer, tudi nič kaj veliko ne pride v drugo smer. Mi smo bili zato tudi eden izmed pobudnikov, da je bila novembra 2018 na Slovenskem knjižnem sejmu Madžarska država častna gostja, da smo dobili malo več kontaktov in izmenjav, ampak, da bi si tega želeli še več. Ker otroci, ki berejo zrastejo v odrasle, ki mislijo, imamo mi tudi dva zelo, zelo pomembna projekta za otroke in mlade, ki jih izvajamo tudi v zamejstvu. Eden se imenuje Rastem s knjigo. Gre za to, da vsako leto podarimo celotni generaciji sedmošolcev in srednješolcev v prvem letniku izbrano knjigo, izvirno slovensko knjigo, torej nekaj, kar so napisale slovenske avtorice in avtorji in da pri tem sodelujemo s šolami v zamejstvu z vseh strani naše države in projekt Pot knjige, ki je pa namenjen nekoliko mlajšim uporabnikom, tam drugi triadi osnovne šole, ki je krasen kratek strip, ki se imenuje torej pod knjige, in otroke seznanja s tem kako knjiga pride od avtorja do bralca in prikazuje celotno verigo poteka nastanka knjige. In tudi tukaj sodelujemo v zadnjih dveh letih najbolj intenzivno, prav z nekaterimi šolami izven Slovenije, v Trstu, v Celovcu, v Banja Luki recimo, to so tri šole, kjer so otroci posebej zainteresirani, kjer so otroci posebej lačni dodatnih projektov in vsebin v slovenščini, kjer so starši posebej pozorni na to, da kaj takega iz šole tudi prinesejo in da jim je to na voljo. In smo zaradi tega tudi mi toliko bolj občutljivi in prisluhnemo vsaki novi potrebi, ki ji lahko zadostimo tudi na tem področju. Naj povem, da smo leta 2018 sofinancirali tudi večjo promocijsko akcijo Nacionalni mesec skupnega branja. Pobuda za to je nastala tudi v medresorski skupini ministrstva za šolstvo. In da je tudi ta akcija, zato ker je bil izvajalec, izvajalec je bila Bralna značka Slovenije, segla čez mejo, tudi na zamejske šole, kje je aktivna bralna značka. Jaz bi si želela, da bi tudi javna agencija lahko za zamejske založbe naredila več, ampak potrebe celotnega sektorja se povečujejo, rast proračuna pa, mislim da, bo težko še kdaj temu tako sledila glede na to, kakšne padce smo vsi utrpeli leta 2013, 2014. Tako da jaz tudi sedaj glede na to kaj se dogaja s potrjevanjem rebalansa sem obupala, da bi v kratkem času prišli vsaj nazaj na isti nivo sredstev kot smo jih za knjigo imeli na voljo pred desetletjem. Morda pa se bo to vseeno zgodilo v doglednem času. Ampak kakorkoli te potrebe naraščajo hitreje kot naraščajo proračuni javni inštitucij in vsi se trudimo po najboljših močeh. Pred nami sta dva izjemno pomembna mednarodna projekta na področju knjige, ki, mislim, da sta oba izjemna priložnost, ki se ne bo zelo hitro ponovila. To je to, da bo Slovenija častna gostja na knjižnem sejmu v Bologni leta 2021, ki je najpomembnejši svetovni sejem za otroško knjigo in ilustracijo in potem leta 2022, kot je Lojze že prej omenil, bo častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki je globalna platforma, ne samo za knjigo, tudi za kulturne industrije in omogoča en izjemen tudi kvalitativen in kvantitativen preskok tudi za slovensko literaturo in njeno vidnost v tujini. Hvala.
Hvala lepa. Zares izčrpno poročilo in dobro sodelovanje. Še kdo želi besedo? Gospod Pavšič, potem pa na drugi strani…
Rudi Pavšič
Hvala. Se oglašam ponovno iz dveh razlogov. Najprej zaradi tega, ker sem opazil, da so se Primorci ustrašili zasneženih poti. In samo tisti, ki večkrat zahajamo v Ljubljano smo prišli. In zato se mi zdi pa prav, da nekaj rečem okoli 2. točke. Najprej pa bi se rad zahvalil Republiki Sloveniji za to, kar je naredila v zadnjih tednih, da smo v Rimu rešili vprašanje Primorskega dnevnika. Mislim, da, kot imam tudi neposredne informacije iz Rima, je veliko pomenilo dejstvo, da je Slovenija tako kot je posegla v bran našemu dnevniku in seveda tednikoma NoviMatajur in Novi glas.  Druga zadeva, o kateri mislim, da je prav, da jo tudi sam podprem, čeprav ne gre za neke vrste ingerenco v življenje in delo Slovencev na Koroškem, ampak jaz mislim, da je skrajni čas, da Slovenija intervenira do Dunaja zato, da se reši vprašanje Novic. Mislim, da je nedopustno, da neka država lahko se poigrava z edinim časopisom, ki ga imajo Slovenci na Koroškem in zaradi tega, že zaradi tega bi morala pač rešiti zadevo. Kajti, veste, 200 ali 300 tisoč evrov je sramotno, da se sploh pogovarja na nivoju dveh držav. Ampak če je potrebno mislim, da… In zato podpiram to razmišljanje.  Kot veste pri nas imamo več medijev in več založb. V bistvu ti servisirajo po podatkih notranjega ministrstva 80 tisoč Slovencev, ki smo organizirani v 320 organizacijah in ustanovah. To se pravi, da imamo eno tako veliko paleto sogovornikov, katerim pač moramo ponujati vse kar se da, zato da ohranimo našo prisotnost. Jaz mislim, da na srečo Slovenci beremo veliko več kot drugi narodi. Če se primerjam Italijanom, gotovo strašno več. Kajti, ko bi bili isti nivoju branja, ki ga imajo v Italiji, potem bi imeli veliko večje težave na tem področju, ampak tukaj mislim, da moramo zelo resno si postaviti vprašanje, kako lahko slovenski jezik ga preselimo iz zdajšnje situacije v novo tehnologijo, ki je tista, ki tako ali drugače bo povezovala ta naš svet, če že ne nas ne povezuje v zadostni meri. Jaz vidim, doma jaz se ne znam, vsakič moram vprašati, da mi nekaj naštimajo, ker ne znam, ampak moja hči ona to avtomatično. Pravi, da ona bere skozi te aparature. In to bo vedno več. Tudi, bi rekel, v funkciji Slovencev, ki so po svetu. Mi se z njimi bomo morali se povezovati, zato da četrta generacija ali peta generacija ne bo popolnoma govorila med seboj samo v angleščini. To je velik poraz za vse nas, če ne nudimo nekatere zadeve.  Zaključim še z eno malo skrbjo, ki jo imam. Sem izredno zadovoljen za Primorski dnevnik, potem bosta tukaj predstavnika časopisa povedala. Sem nekoliko zaskrbljen za NoviMatajur in za Novi glas. Kar zadeva financiranje iz Zakona za medije v Rimu. Oba tednika imata zagotovilo za naslednja tri leta, da več ali manj ne bo rezov. Po zdajšnjem sistemu, če se kaj ne spremeni, v tretjem letu bo Rim totalno rezal vsa sredstva. To se pravi, da si niti nočem predstavljati, kako bomo lahko rešili te zadeve. To je neko razmišljanje, ki ga dajem tukaj, ker mislim, da je to prav za to, da se v nadaljnjih stikih, pogovorih in razmišljanjih tudi na bilateralni ravni poišče konkretno rešitev za ta medijski svet, ki ga imamo v Italiji. Hvala lepa.
Hvala, gospod Pavšič, da zastopate Slovence iz Italije. Povabljeni so bili. Res jih je verjetno sneg zadržal ali kakšne druge okoliščine. In se strinjam tudi z vami, da je glede Primorskega dnevnika bil zunanji minister bolj uspešen na obisku kot pa glede novic. Tudi sama se čudim, da to ni tako velik denar za sosednjo državo, ki je tudi dolžna skrbeti za manjšine in da se ta denar ne najde. Tako da, gospod minister, prosim, če tudi naprej prenesete to tako zunanjemu ministru kot predsedniku Vlade, da je vendarle to treba izposlovati v medsebojnih srečevanjih.  Sedaj pa dajem besedo še naprej. Izvolite.
Aleksander Koren
Jaz sem odgovorni urednik Primorskega dnevnika. Hvala za vabilo, gospa predsednica in tudi hvala vsem ostalim. Sicer Rudi Pavšič me je prehitel, ampak jaz sem danes tukaj tudi predvsem zato, da se zahvalim v svojem imenu, v imenu uprave, kolegov novinarjev in vseh zaposlenih na Primorskem dnevniku za veliko podporo in veliko vlogo, ki jo je imela Slovenija pri reševanju vprašanja financiranja vseh medijev pravzaprav iz zakona o založništvu, v katerem so pač specifično omenjeni tudi manjšinski mediji. Ta podpora je bila zelo opazna. Mi imamo seveda tudi naše novinarske odzive na to. Odmev je bil precejšen. Tudi v Rimu. In gotovo je bila ta podpora odločilna. Je bila odločilna, ni pa bila edina. Dejansko lahko rečem, da se je okoli časopisa strnila tudi vsa manjšina. To pač pričakovano, bi rekel, ampak mogoče ne vedno samoumevno. Kar pa je absolutna novost, bi rekel, za naš prostor je, da se je okoli časopisa dejansko strnila v celoti tudi italijanska lokalna politika in to ne glede na bazo(?), ker je mogoče bi bilo še pred, ne vem, 10., 15. ali 20. leti nepredstavljivo. Mi smo imeli javno podporo deželne uprave Furlanije-Julijske krajine, neposredno od predsednika Fredrige(?) in pa od podpredsednika in odbornika Robertija, ki je zadolžen za vprašanja v zvezi s slovensko in nemško manjšino v naši deželi. Ampak tudi javno podporo tržaškega župana, goriškega župana in obeh občinskih svetov. To je politično tudi zelo pomembno tudi za našo skupnost. Jaz si to razlagam na več načinov. En način, en razlog je prav gotovo ta dolgi val, bi rekel, sprememb, ki smo jih doživeli v tem našem prostoru v zadnjih 25. letih, skoraj 30. letih in se je začel z osamosvojitvijo Slovenije, z njeno vključitvijo v Evropsko uniji, s padcem mej, schengenskim prostorom, skupno valuto. In to je dosti spremenilo odnose v tem našem prostoru in jih izboljšalo. Verjamem, tudi drugi razlog je tudi naša zasluga, zasluga časopisa, ki je že dolgo let, ampak vedno vse bolj časopis, ki ima svoj ugled v tem prostoru, zato ker je vpet v okolje v katerem deluje, kjer ima svoje bralce, ne samo v slovenskem okolju. Torej, mi nismo samo izključno glasilo Slovencev v Italiji ali želimo biti glasilo Slovencev v Italiji, ampak dejansko smo upoštevani tudi v italijanskem okolju, ker naši bralci seveda želijo vedeti kaj se dogaja v tem prostoru. Torej, pač mi sledimo vsemu, tudi temu, kar se dogaja v italijanskem lokalnem svetu in smo torej prepoznavni in poznani in tudi cenjeni. Smo cenjeni tudi zaradi tega, ker je Primorski dnevnik danes, lahko povem, en časopis, ki se trudi biti širok, ne ideološki. Kot sem že povedal tudi vam, gospa predsednica, ko ste prišla nas obiskati v Trst, v bistvu jaz razumem vlogo Primorskega dnevnika na tri načine. To je časopis, ki je proevropski, zaradi tega, ker evropski okvir je največje jamstvo za manjšino, in dodajam in ponavljam vedno, in tudi za Slovenijo. Je časopis, ki je naravno na strani šibkejših členov družbe, zaradi tega, ker Slovenci v Italiji, ne samo Slovenci v Italiji, smo bili desetletja emarginirana skupina, tarča takšnih in drugačnih žaljivk in šikaniranj in vemo kaj to pomeni in to razumemo tudi, če to velja tudi za druge. In seveda tretja točka, ki je pomembna in mislim, da se v tej smeri tudi trudimo, da smo povezovalni znotraj manjšine, ki je pluralna od vedno in da predvsem obravnavamo, skušamo ovrednotiti to, kar našo manjšino združuje, ne to, kar jo ločuje. In podpora, ki smo jo bili deležni tudi znotraj naše manjšinske skupnosti v vprašanju financiranja dokazuje, da delujemo v pravi smeri, kar se tega tiče.  Jaz bom skušal biti krajši, kot sem pač želel biti, ampak vseeno bi hotel poudariti, da je pač Primorski dnevnik v panorami tiskanih medijev manjšinskih neka posebnost, ker je dnevnik. In ne smemo pozabiti, da dnevnik je to za neko manjšino, da ima svoj dnevnik je velik zalogaj, je velik finančni zalogaj, ampak ne samo finančni, tudi kadrovski in na splošno. Zato, da časpis deluje, da izhaja vsak dan, to je na neki strani nek intelektualni produkt, ampak po drugi strani tudi tovarna, ki deluje 24 ur na 24. Potrebuje neko minimalno število zaposlenih zato, da sploh lahko deluje. Nas je 29 menda, to se pravi tajnice, novinarji, tehniki, raznašalci, tiskarji in to seveda tudi zelo veliko stane. Želel bi poudariti še nekatere stvari v zvezi s časopisom, tako da povem, da mogoče trud, ki ga je vložila tudi Slovenija ni bil zaman in nepotreben. Mi smo, če se mogoče neka izjema, vsi vemo, da so danes tiskani mediji pod udarom, zato ker jim pada naklada, prodaja, tudi branost. Mi, lahko rečem, da smo neke vrste izjema v tej panorami. Nam naklado v primerjavo z drugimi primerljivimi dnevniki in posebej še z dnevniki, ki izhajajo v Italiji in tudi v naši deželi, v deželi Furlaniji-Julijski krajini so trije časopisi, mi smo tretji dnevnik. No, nam naklada ne pada oziroma pada v zelo nizkih odstotkih. To razumemo tudi lahko tako, da so pač ljudje navezani na časopis, ker je Primorski dnevnik nekaj, ni navaden časopis kot katerikoli drug. Ampak seveda zavedamo se, prej je bilo rečeno, mislim, da je povedal gospod Pavšič, katera je usmeritev, kateri je trend. In zato smo tudi v času, ko pravzaprav nismo niti vedeli, kakšna bo naša prihodnost, zelo veliko vložili tudi v posodobitev naše spletne strani, ki je danes odzivna na vse naprave in to se takoj pozna. Mi smo dejansko v par mesecih podvojili število obiskov. Ta stran odpira tudi drugačne perspektive, ker nas pač lahko, imamo tudi digitalno verzijo. Še vedno nas lahko berete povsod po Sloveniji, ne samo v obmejnem prostoru. Nekaj izvodov pač pride tudi v Ljubljano, to že, ampak smo dosegljivi povsod, ne samo v Sloveniji, temveč po celem svetu. Ampak seveda tudi to, da vzpostaviš eno spletno stran, ki je sodobna, je v resnici za tem je zelo veliko delo. In tudi tukaj dejansko so potrebna velika sredstva in velik napor uredništva. Kot je povedal gospod Pavšič, imamo 320 društev. Mi se trudimo, da sledimo vsem, ampak poleg tega moramo slediti tudi vsemu drugemu, kar se dogaja po svetu, ker želimo nuditi svojim bralcem neko celovito informacijo. To se pravi, informacijo tudi z dogajanjem po svetu in s poudarkom na naš obmejni prostor. Imamo tudi dopisnika na Koroškem. Ampak to predvsem zato, ker hočemo nuditi našim bralcem, da lahko o kateremkoli argumentu berejo v slovenščini, ker so pač drugače v italijanskem okolju. To je zelo pomembno, ampak mislim, da se lahko tudi sami zavedate, da predstavlja za nas en zelo velik napor. Jaz sem na čelu uredništva, ki šteje 18 novinarjev, od katerih so trije v Gorici. Ta številka ni prav zelo velika. Mi smo kadrovsko najmanjši od dnevnikov, ki izhajajo v tem prostoru. In čeprav moram povedati in dejansko je tako, da vsi kolegi čutijo to delo tudi kot neko poslanstvo, prav gotovo to velja tudi za mlajšo generacijo naših novinarjev, je pa seveda napor zelo zelo velik in zahteva veliko sredstev.  Še to bi mogoče dodal, da mi smo zelo povezani, smo vzpostavili neko zelo dobro povezavo s Primorskimi novicami. Imamo skupne priloge, sedaj smo na primer že drugič smo izdali mesečno skupno prilog primorskih gledališč, to se pravi slovensko stalno gledališče pa Koper in Nova Gorica, tako da povezujemo ta prostor. Za nas je izjemno pomembno. Razumemo, da je to naša naloga. Smo zelo dejavni pri povezovanju obeh Goric. Jaz si upam trditi, da je naše uredništvo bilo v teh zadnjih letih, skoraj bi si upal reči, obvezni člen med goriškim županom in med tako prejšnjim, kot sedanjim novogoriškim županom. Tukaj imamo neko zelo pomembno vlogo. Ampak seveda je to velikanski napor. Srečujemo se s specifičnimi problemi, ki so samo naši. Na primer eden od teh, včasih se na to ne pomisli, da mi veliko prevajamo, veliko gradiva prihaja v italijanščini. Mi imamo opravka z javnimi institucijami italijanskimi. Imamo opravka z italijanskimi agencijami. In to je še dodatno breme, ki ga drugi časopisi italijanski kar se tiče Italije in slovenski kar se tiče Slovenije ne poznajo, to je še dodatno prevajalsko delo. Kot je bilo rečeno tukaj, znanje slovenščine upada v zamejstvu, to je opazno. To je velik problem in potem avtomatično se zrcali tudi v časopisu in se pozna tudi pri vprašanju novačenja sodelavcev   (nadaljevanje) in potencialnih mladih novinarjev. To povem, ker sem malo razmišljal, kaj bi pravzaprav jaz lahko tu danes povedal, kako bi nam lahko Slovenija pomagala. Ne tako, da bi pač vprašali za dodatna sredstva urad, seveda bi bila dobrodošla, ampak jaz razmišljam tudi v drugi smeri, ker so tu tudi predstavniki nekaterih ministrstev - ne vem, ali se to da, če nam lahko pomagate, ampak, recimo, po mojem bi pri jezikovnem izobraževanju bilo pomembno, če bi mi lahko bili deležni kakšne podpore, mogoče tudi za sodelavce, tudi za stalne novinarje. Ko govorimo o upadu slovenščine, imam v mislih predvsem praktično slovenščino, vsakdanjo slovenščino, tehnološko terminologijo, ki upada. Pač, v naših šolah se učimo literaturo, Cankarja, to obvladajo naši dijaki, ko pa gremo v trgovino, imamo težave, ko nekaj naročimo, ker ne poznamo ustreznega slovenskega izraza, pa računalniško in to, kar je pa tudi novejše. Tako bi tu mogoče lahko - ne vem, ali Ministrstvo za izobraževanje ali ne vem kdo - mogoče preveril, ali bi se lahko tu kaj naredilo, ker bi bilo to po mojem za nas kar pomembno.  Omenil bi še neko drugo vprašanje, ne vem, ali je že kdaj kdo to postavil, ampak govorim tudi o oglaševanju. Jaz mislim, da bi se lahko spodbujalo tudi večje oglaševanje iz Slovenije v Primorskem dnevniku, tu mislim predvsem na državna podjetja. Bom povedal zelo banalen primer: vsi zamejci in tudi mnogi Italijani s Tržaškega in Goriškega tankajo gorivo v Sloveniji in kupujejo avtocestne vinjete. In mislim, da bi se tu morda lahko tudi spomnilo, da obstaja tudi nek dnevnik, ki ima lepo število bralcev. Ali pa, recimo, zahajamo v slovenske terme in jih potem tudi promoviramo, ker ponavadi pri Italijanih hvalimo Slovenijo in njene lepote in njene turistične atrakcije. Tako da vse to se po mojem včasih večkrat pozablja, da pravzaprav jezikovna meja - in tudi komercialna v tem pogledu mogoče - se ne konča v Sežani, ampak pride do Trsta in še dlje. In seveda tudi, če bi se dalo, če bi bilo mogoče spodbujati na institucionalni ravni, da bi lahko bilo več naročnin na Primorski dnevnik v Sloveniji od nekaterih institucij, jaz razmišljam tudi, recimo, v obmejnih občinah, o katerih med drugim poročamo kolikor se da pogosto in tako naprej. Tako bi to bila mogoče neke vrste pomoč, ki pa ima tudi, kako bi rekel, nek obojestranski interes, vsaj do določene mere.  Hvala lepa.
Hvala lepa. No, v Državnem zboru beremo Primorski dnevnik. Jaz upam, da vsi člani komisije beremo, da smo na tekočem z vašo problematiko. Ste mi pa dali iztočnico za eno obvestilo, ker ste govorili o vinjetah. Nekdo je na kontrolnem pregledu na rentgenu izgubil vinjeto in se sedaj nahaja pri varnostni službi, tam pri izhodu. Tako preverite, kje imate svoje vinjete. / smeh/  Želi še kdo besedo? Izvolite, Ministrstvo za izobraževanje.
Roman M. Gruden
(Roman M. Gruden, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.) Hvala lepa, gospa predsednica, za besedo.  Morda bi se navezal na to, kar je gospod pred mano omenjal. Te zadeve že mi počenjamo, in zelo aktivno. Prej seveda nisem šel v detajle našega programa dela, ampak mogoče naj ravno zaradi tega izpostavim samo eno zadevo. To, da zaznavamo tudi mi, da nivo jezika nekako upada, kljub temu, da je prijavljenih načeloma vedno več, tudi na nas nekako vpliva, da poskušamo, seveda v dogovoru s samo skupnostjo, s šolniki v zamejstvu, sprejeti ukrepe, ki bi pomagali v tej smeri. No, in morda najprej samo to, številni naši seminarji so usmerjeni ravno v to, da učitelje učimo oziroma jim pomagamo, na kakšen način naj delajo z otroki, ki jim slovenščina, žal, ni več ali samo še delno materni ali celo   (nadaljevanje) tuj jezik, torej, na kakšen način poučujemo slovenščino kot drugi oziroma tuji ali še kakšen drug jezik. Torej, dejavnosti že zelo intenzivno dolga leta potekajo v tej smeri. Bom rekel, da, recimo, še ca deset let nazaj je bilo skoraj bogokletno omenjati po šolah na Tržaškem, da slovenščina ni več za vse učence materni jezik, ampak potem je le nekako prišlo do te realnosti, ko je manjšina sama to začela opažati zelo močno in potem tudi nas prosila, da še toliko bolj učinkovito delamo v tej smeri. Potem, recimo, še ena pobuda, ki je zelo aktivna v tej smeri, ki bi jo želel izpostaviti, so štipendisti po Osimu, recimo, to je prav meddržavni dogovor, torej z Italijo, imenujemo jih štipendisti po Osimu, zaradi tega, ker je to dogovor, ki je nekako nastal še v času Osimskih sporazumov. Da skrajšam, gre za to, da vsako leto osem učiteljev slovenskih šol iz Italije pride za celo študijsko leto na strokovno izpopolnjevanje v jeziku in stroki v Slovenijo. Mi jih štipendiramo in pomagamo, da izdelajo program, ki si ga želijo, Italija jim pa zagotavlja plačo, hkrati pa šole dobijo dodatnega učitelja v Italiji; enako velja za italijansko manjšino v Sloveniji, ker je to recipročno urejeno za manjšino, torej na eni in drugi strani meje. In mi pošljemo razpis na šolski urad v Trst in cilj je vedno, da tema štipendista, ki pride v Slovenijo, torej bodočega učitelja, je ciljno naravnan na področje, ki ga šolstvo v zamejstvu, v Italiji konkretno, najbolj potrebuje. Paleta je zelo široka, imeli smo znanstvene predmete, jezikovne, vse, s poudarkom ravno na tem, kar ste rekli, terminologija, pomanjkanje besednega zaklada in tako naprej. In vsi učitelji so deležni tudi posebne jezikovne kopeli in posebnega seminarja na Centru za slovenščino v Ljubljani, ki je tudi zelo ciljno naravnan. No, da skrajšam, že skoraj 200 učiteljev je v zadnjih, recimo, skoraj četrt stoletja, odkar sem jaz na ministrstvu, šlo že skozi to dejavnost, to je skoraj polovica vseh slovenskih učiteljev v Italiji. Zelo široka mreža je na terenu vzpostavljena in učitelji vedo, kateri so že bili in lahko pri njih dobijo še dodatne informacije. No, da se pa vrnem na mlajše… Moram skrajšati, ja. Skratka, organiziramo jezikovne kopeli, vsi dijaki koroških srednjih šol, torej treh srednjih, pridejo za en teden v Ljubljano na jezikovno kopel, ki je zopet ciljno naravnana ravno v tej smeri bogatenja jezikovnega zaklada. Letos imamo pa prvič tudi iz Trsta dijake, ker so ugotovili, da tudi oni to potrebujejo. Tako je zelo veliko teh dejavnosti. Lahko še minutko? Ne, ne morem…
Malo se omejimo na tiskane medije, kar je točka dnevnega reda, ker nekateri naši gostje so tudi kar od daleč in seja zelo dolgo traja, zato bi prosila, da se omejite na tematiko, ker šolstvo bo na sporedu drugič.
Roman M. Gruden
Hvala lepa. Želel sem samo replicirati, ker je gospod izpostavil naše ministrstvo.  Bi se pa rad zahvalil - kar se tiče medijev - gospe (mislim, da je že šla) iz JAK, torej, res odlično sodelujemo, in bralni znački, pa tudi uradu, ki res daje veliko podporo v tej smeri, tudi finančno. Hvala.
Hvala lepa.  Res prosim, če lahko nekoliko skrajšamo. Sicer vas ne želim omejevati, ampak da ne bomo na koncu ostali sami. Jaz bom do konca. / smeh/ Izvolite.
Tamara Vonta
Hvala lepa za besedo. (Tamara Vonta, Direktorat za medije.) Ne bi želela govoriti o zmanjšanju sredstev, ker bi to, mislim, lahko kar vsak si za en uvodnik dal. Ampak mislim, da je pa v okviru tega, kar obstaja, vendarle treba najti neke poti, včasih mogoče tudi stranpoti, da se vendarle do nekih sredstev pride. Kar želim povedati, je to, da ravno ti globalni trendi na področju medijev po eni strani predstavljajo zelo veliko, da rečem, ogromno izzivov, takšnih težkih, mogoče tudi ne tako zelo pozitivnih, ampak po drugi strani pa predstavljajo cel kup novih možnosti, ki jih bo treba začeti   (nadaljevanje) uporabljati. Namreč, pristop do medijev oziroma, kot rečemo, uporaba medijev, konsumpcija medijev, kakorkoli že, se je zelo spremenila. Dejansko mladi jo uporabljajo drugače kot, recimo, mi, mi smo še zadnja analogna generacija, zdaj govorim o digitalni generaciji, pa če nam je to všeč ali ne. Ampak kar hočem povedati, je, da se mi zdi, da včasih naredimo premalo na tem področju, da bi vse te vsebine, o katerih govorimo, približali na način, ki bi bil mladim blizu. Zato se mi zdi, da bi morali vsi poseben poudarek, če želimo, da se te reči nadaljujemo, da se mladi izobražujejo v to smer, da, konec koncev, gre tudi za večje zanimanje za slovenski jezik, je treba to približati na način, ki je njim blizu, ker ta način je zagotovo drugačen, kot je tisti, ki ga uporabljamo mi. Enostavno se je treba tega zavedati. Seveda, ob tem ne mislim, da je treba opustiti tudi drugačne, ampak, kot rečeno, vsaka platforma uporabe medijev ima svoje občinstvo. Ne moremo več reči, da lahko generalno gledamo, zdaj bomo to, pa bodo vsi brali. Skratka, treba je iti naproti s temi vsebinami.  Kar zadeva časopise oziroma tiskane medije. Tako kot ste vsi ugotovili, seveda, tisk je danes v krizi, zaradi vsega tega naštetega, pa morda še zaradi česa. Morda tudi država ni bila pripravljena na takšne izzive in tudi ni bilo nekih posebnih olajšav, subvencij, česarkoli, kot ima, recimo, Italija ali pa večina držav za ohranitev tega tiska, tako tistega pri nas kot tistega, ki ga imate zamejci, in podobno. Skratka, kot slišim, se bo v Italiji do leta 2022 zmanjševala ta podpora medijem, z izjemo seveda manjšinskih medijev, če prav vem, po tej novi, kajne. Ampak vendarle bi morali mogoče tu na splošno razmišljati o vseh medijih, tudi pri nas. Po drugi strani pa že obstoječi Zakon o medijih, o katerem se zelo veliko govori pa zelo težko kaj spremeni, ima člen, ki tudi dopušča možnost, recimo, kljub temu, da mi financiramo s sredstvi, kakršna pač so, ker imamo zakonsko opredeljeno, koliko odstotkov denarja moramo dati tako imenovanim programom posebnega pomena. In že tam na nek način sami kot država kršimo zakon, ker ne damo toliko denarja. Pa vendar bi morali razmišljati o tem, da bi se na področju medijev tudi finančna pomoč, na splošno cela ta košarica, da tako rečem, okrepila, ker tudi na podlagi obstoječega zakona, če gledamo 10. člen, se lahko na naše razpise za medijske vsebine prijavljajo tudi mediji iz zamejstva. Čeprav je prvi pogoj, da ima sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in da je sedež v Republiki Sloveniji, imamo v 2. točki določeno, da so lahko tudi izjeme, če z njimi soglaša ministrstvo. Jaz sem razmeroma nova na direktoratu in nimam podatka, da bi kdaj prišlo do kakšne, ampak ta historiat je vam verjetno veliko bolj poznan kot meni. Torej, ta možnost zdaj vendarle že obstaja. Ker sem pač po osnovni izobrazbi in 25 letih dela novinarka, se mi zdi, da bi morali ne samo takšna izobraževanja, o katerih ste govorili, v okviru Ministrstva za izobraževanje, tu gre za zelo usmerjena izobraževanja prav za medijsko področje. Hočem povedati, da bi bilo zelo dobro, če bi prišlo do neke izmenjave oziroma nekih gostovanj teh vaših novinarjev, mislim »vaših«, ne me narobe razumeti, ampak novinarjev vašega časopisa ali karkoli, pri nas in mogoče tudi obratno. Ker gre za res specifičen jezik, ki se uporablja, in mogoče ne bi bilo slabo izmenjati tudi te, ali pa mogoče neke izmenjave narediti. In to bi zagotovo znotraj tega šlo, torej ne samo učiteljev, ampak predvsem se mi zdi, da je tu naloga novinarjev, da lahko nekaj naredijo na tem področju. Ali pa, če gledamo Društvo novinarjev Slovenije, ali karkoli, verjetno se da tudi kakšen projekt in to.  Bom končala, da ne bom predolga. Hotela samo nakazati, nakazati neke stezice, po katerih pa bi jaz mislim se vendarle dalo priti, kot pravi tudi predsednica – ne, saj pogovarjamo se zelo podobno kot smo se včeraj na eni drugi seji, ampak samo z drugega vidika, pa zelo podobno. Samo meni osebno se zdi zelo pomembno, da tudi medijem… mislim ta vloga medijev, slovenskih medijev zunaj Slovenije je res izjemna in jaz mislim, da na tem področju bi vendarle morali malce okrepiti tudi, da rečem finančna sredstva države in ukrepe ostale. Hvala lepa.
Ja, hvala lepa. Ko ste omenili na seji za narodnosti, je podoben problem - premalo denarja za medije v madžarskem, italijanskem jeziku. Menim, to sem tudi včeraj izpostavila, da bi pravzaprav bi to bila naloga na višjem nivoju in bilateralno in obojestransko. Da bomo na tej strani zadovoljni, da bodo(?) matične države prispevale in obratno. Tako se naši tukaj pritožujejo, mi se za drugo stran pritožujemo, mislim, da bi se morale o tem na višjem nivoju pogovarjati.  Hvala tudi za vaš prispevek. A želi še kdo od vabljenih gostov, ki še ni dobil besede? Ne, hvala lepa. Potem pa dajem besedo članom komisije, Primož Siter.
Hvala lepa spoštovana predsednica za besedo. Jaz bi se v bistvu pridružil čestitkam in izrazil navdušenje, kar se tiče novice o Primorskem dnevniku. Mi smo v tem času, se pravi od oktobra, če se ne motim, ko so se ta vprašanja začela pojavljati pa do zdaj, tudi sami prejeli nekaj pobud, bodisi iz uredništva, od ljudi, ki so tako ali drugače povezani z medijem in seveda od bralcev, opozorila na to, kako kritična je ta situacija in kako zelo pomembno je, da se jo naslovi in konkretno reši.  Zdaj mediji so res en ta centralni združevalni element vsake skupine ljudi, ne glede na to, o kakšni skupini v bistvu govorimo. Zelo pomemben del je pa knjiga. Zdaj smo se malo posvetili sicer bolj medijem, tiskanim medijem, ampak knjiga sama po sebi je pa tukaj še bolj… pa nisem zdaj kritičen do kolegov, ki medije ustvarjate, je pa tukaj še bolj ta nek trajen element in knjižnice tukaj igrajo pomembno vlogo. Jaz bi izpostavil prav tako na podlagi pobud, ki so prišle od Slovenk in Slovencev na obeh straneh meje – avstrijske in italijanske do nas in bi opozoril na dve malenkosti in bi prosil tudi potem gospoda Andoljška z Ministrstva za zunanje zadeve, ki je posredno povezano z reševanjem, za en kratek odgovor. Zdaj na eni strani je… slovenske zamejske knjižnice na italijanski strani, dve sta, v Trstu in v Gorici in od tam poročajo o slabem stanju in o slabih pogojih za operativno delovanje. Na drugi strani je pa potem Celovška knjižnica tudi pod nekim vprašanjem, ki pa že dlje časa kliče po nekih sistemskih rešitvah, ki bi operativo spravilo v nek normalen tek. Minister za zunanje zadeve, Miro Cerar je bil pri avstrijski kolegici novembra in sta na agendi imela tudi veliko bilateralnih zadev, kot so, citiram: manjšinska vprašanja, lipicanci in tudi neke druge stvari.  Zdaj vprašanje je, katera manjšinska vprašanja, ki so med državama odprta, so najbolj pereča in zelo konkretno, ali vključujejo oziroma naslavljajo tudi to vprašanje, se pravi knjižnic, delovanja vsaj teh dveh knjižnic, ki sta najbolj izrazili… oziroma treh, ki so najbolj izrazili svoje skrbi? Hvala lepa.
Hvala za razpravo. Drugih članov ni prijavljenih za razpravo, zato zaključujem z razpravo. Morda še minister za Slovence želi kakšen odziv na to temo?
Ta tema je izredno pereča. Tiskani mediji so izredno pomembni, posebno za starejše generacije.   (nadaljevanje) Jaz imam še vedno rad kos papirja v roki, po kosilu, ko se usedem v fotelj in berem. Pri Primorskem dnevniku izrežem stvari, ker je polno dobrih informacij in imam cel fascikel tega. Tudi moja soproga uživa v branju tega. Kar se tiče knjig. Knjige se najbolj prodajajo zdaj na letališčih, pa naj bo to Sydney, New York ali Pariz. Drugače ljudje ne posegajo več po knjigah, ampak so knjige v elektronski obliki. Primorski dnevnik se je že preusmeril v elektronsko obliko, šel je s časom naprej, imajo tudi na Facebook svoje in ta portal je vedno bolj obiskovan. To je pa nekaj, kar je treba vzeti v zakup. Jaz sem sivolas in sivobrad in / nerazumljivo/ neke mere tehnološki dinozaver in me je tehnologija današnjega dneva prehitela. Veliko mojih sorodnjakov na obeh straneh meje in po svetu so v istem čolnu. Mladino stimulirati, da bodo pa brali knjige, to je pa izredno težko in rad bi videl junaka, ki bi mi dal nasvet kako to urediti. Bistveno pa je, da če mi damo knjige na tržišče, naj bo to prej marketinško raziskano ali je ali ni rentabilno. Biblio bus je zdaj šel v Banja Luko, na tistem področju so knjige še izredno zahtevane. Na naši zahodni meji in na severni meji niti ne toliko. Torej nekje moramo pogledati, kako bo ta tisk preživel komercialno, ker drugače bo tudi beseda izginila. Mohorjeva družba ima zdajle v zelo kratkem času donacijo določenih knjig v Ljubljani, na Trubarjevi, kar je izredno pomemben dogodek in to vzpostavlja vez med Avstrijo in nami. Problem pa je, da republika suverena soseda Avstrija je leta 1995 dala določen znesek za slovenski tisk. Ta znesek je enak tudi letos in tukaj imam politično vprašanje, prosim ne me preveč sekirati. Določene skupnosti v Evropi so dejansko tožile državo v Strasbourgu za človekove pravice, zakaj se 7. člen ne izvaja v našem primeru? A zdaj hujskam proti sosedi? Ne, samo sprašujem se, kdaj bo slovenska skupnost tudi sama zase nekaj naredila z našo pomočjo na bilateralni ravni. Se strinjate gospod Andoljšek? Bilateralno mora biti delovanje, jaz ne morem nič, lahko pa kaj zakuham, če bom kaj napačnega komentiral, kar se tega tiče. Primorski dnevnik je vzor, kako naj dnevnik funkcionira. Novice naj se bolj marketinško orientirajo, naj imajo pa tudi podporo Slovenske gospodarske zveze, kjer je 380 članov na Koroškem. 5,7 milijarde je bilo izvoženo lansko leto v Slovenijo, hudiča ni vrag, da se ne bo našel / nerazumljivo/ tu pa tam za delovanje. Mi smo decembra dali 15 tisoč evrov – gasilski požar interventni, da so novice lahko šle naprej in zato zdaj razumete zakaj jaz rabim 375 tisoč dejansko več že za začetek tega leta, 11 milijonov so pa sanje. Slovenski razvijalni(?) tisk. Recimo kaj pogrešam pri Primorskem dnevniku, ki je dnevnik? Športno stran ali pa prilogo kot je Polet ali kot je Delo in dom, kot je Ona, vem pa da uredništvo in firma gledajo na možnost tudi tega vključevanja. Tako da oni grejo s časom naprej in zato preživijo, ne glede kako negativne so oblasti v katerih oni delajo. Hvala.
Hvala lepa. Vsem se zahvaljujem… pardon, se opravičujem, izvolite.
Gospod Matej Andolšek
Hvala predsednica. Bilo je kar nekajkrat omenjeno zunanjo ministrstvo in bilateralni odnosi z Avstrijo in Italijo, ampak najprej bi seveda se zahvalil in pohvalil vse tiste, ki v zamejstvu skrbite za slovensko knjigo in za slovenski periodični tisk in na ta način prispevate k ohranitvi slovenske kulture, jezika in tudi k izgradnji mostov in izmenjave med sosednjima narodoma oziroma narodi. 47. trak: (sc) - 17.50  (nadaljevanje) Mogoče bi se najprej ustavil pri Italiji. Eno vprašanje financiranja tiskanih medijev slovenske narodne skupnosti, ki je bilo zelo pereče konec lanskega leta, zaradi načrtovanih zmanjšanj sredstev po Zakonu o založništvu. Na srečo se je na koncu vse dobro izpletlo. Sredstva v slovenske medije tako za Primorski dnevnik kot za Novi Matajur in Novi glas se ni niso zmanjšala in tukaj lahko ocenim, da je bil to neki skupen napor vseh deležnikov tako zunanjega ministrstva, konkretno ministra Cerarja, ki je obiskal svojega kolega / nerazumljivo/ v času, ko je ta razprava potekala v poslanski zbornici konec novembra kot tudi s strani predsednikov obeh krovnih organizacij, ki ste imela sestanke v parlamentu oziroma senatu kot tudi s strani predstavnikov založnikov, ki so imeli stike z italijansko vlado seveda tudi naša senatorka je bila v to vključena ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu s strani Vlade RS. Strinjam se s tem razmišljanjem, da je zelo pozitivno, da smo dobili oziroma da je slovenski manjšinski tisk dobil zelo veliko podpore s strani italijanskih predstavnikov tako s strani predsednika Dežele Federige, ki mimogrede je to podporo potrdil tudi ob nedavnemu obisku prejšnji teden v Ljubljani kot s strani predsednika republike Matarella, s strani predsednika Vlade Conte in s strani nekaterih drugih predstavnikov italijanske države pa tudi s strani nekaterih drugih manjšinskih skupnosti v Italiji na primer južnih Tirolcev. Na vprašanje glede zagotavljanja financiranja časopisa Novi Matajur in Novi glas bi samo podal neko pojasnilo. Kot mi razumemo je težava v tem, da ta dva časopisa nista opredeljena kot manjšinska medija v tem Zakonu o založništvu in da bo treba to vprašanje urediti. Namreč njihovo financiranje je ostalo na isti ravni zato, ker dobite manj kot 500 tisoč evrov letno tako, da vidim, da mi prikimavate tako, da je to zagotovo neka naloga, ki jo je treba opraviti. Je pa seveda tudi res, da ta Zakon o založništvu nima zagotovljenih sredstev in da je vsakič odvisno od sprejemanja proračuna, da se sredstva zagotavljajo na enaki in neenaki ravni. To je neko delo, ki bo ostalo kontinuirano in bo zahtevalo nadaljnje usklajevanje vseh deležnikov tako v Italiji, sredi slovenske manjšin kot slovenskih organov.  Če nadaljujem z Avstrijo je situacija precej slabša. Mislim, da ni bilo nobenega obiska na visoki ravni v zadnjih letih in tudi nobenega srečanja na ravni državnih sekretarjev ali pa generalnih direktorjev celo vodij sektorjev ali pa pogovor naših veleposlanikov z avstrijski oblastmi, kjer se ne bi omenilo vprašanje višine financiranja slovenske narodne skupnosti s strani Republike Avstrije, ki ostaja v bistvu nespremenjeno že 20 let oziroma sedaj še več. Kot druga tema, ki je bila vedno naslovljeno vprašanje financiranja slovenskih tiskanih medijev. Prejšnja vlada je dala neka zagotovila, da bo sprejela Zakon o pospeševanju tiska, ki bi sistemsko uredil financiranje časopisa kot so Novice in tudi Nedelja, vendar se to ni zgodilo. V načrtih aktualne avstrijske vlade glede na pogovore tudi z ministrom Blümlom, ki je pristojen za manjšine ta zakon ni v načrtu dela Vlade oziroma avstrijskega parlamenta. Mi si prizadevamo, da se najde neka tudi, če ne bo zakonske rešitve, da se najde neka sistemska ali pa vsaj dolgoročnejša rešitev za financiranje slovenskih tiskanih medijev, ker sedanje razmere financiranja, ko Slovenija financira časopis, novice v višini 90 % Republika Slovenija pa v višini 10 % je dejansko nekoliko neprimerno.   (nadaljevanje) Imamo še eden argument tukaj. In sicer Resolucija Sveta Evrope glede izvajanja okvirne Konvencije varstva narodnih manjšin, ki je bila sprejeta lansko leto oktobra, ki izrecno poziva Avstrijo, da uredi vprašanje manjšinskih tiskanih medijev in izrecno nalaga Avstriji, da sprejme Zakon o spodbujanju tiska. Mimogrede ta resolucija govori o tem, da mora Avstrija povečati finančna sredstva za narodne manjšine v Avstriji, ker ni edini problem Slovenska narodna skupnost. To je okvirna konvencija v izvajanju v Avstriji.  Kot sem rekel ta vprašanja so se odprla in naš minister na obisku novembra lani na Dunaju kot tudi predsednik Vlade na obisku decembra. Nekih jasnih odgovorov ali pa zagotovil s strani avstrijske strani ni bilo pač bila so neka načelna zagotovila, ampak nič konkretnega. To je definitivno naša naloga tudi vnaprej, da si prizadevamo, da se te stvari uredijo. Podobno velja tudi za ostale institucije slovenske manjšine. Med njimi je zagotovo glasbena šola na Koroškem, med njimi je zagotovo tudi študijska knjižnica v Celovcu. Tukaj poteka precej dobro sodelovanje s koroškim deželnim vladarjem Kaiserjem. Mi smo imeli nazadnje srečanje že pred nekaj časa julija predlansko leto. Mi imamo s Koroško neki skupni odbor in čeprav skupni odbor ni namenjen manjšini je pa vseeno ta format tudi dober za pogovore o vprašanju Slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Deželni vlad Kaiser je zelo naklonjen rešitvam glede glasbene šole tudi določenih drugih vprašanj kot so ljudske šole na Koroškem kot so tudi konec koncev dvojezični napisi, ampak vseeno tudi tukaj napredek ni bliskovit. Zagotovo naša nalogam ministrstva in tudi urada je, da skupaj z našim veleposlaništvom na Dunaju in konzulatom v Trstu, da pač te stvari spremljamo in pozivamo avstrijsko stran k nadaljevanju oziroma k izboljševanju teh pogojev.  Hvala.
Hvala tudi za vsa vaša pojasnila. Naredila bom izjemno čeprav sem že zaključila razpravo, ker sem prepričana, da kolega Bevk je malo zamudil s prijavo, da bo kratek.
Hvala, gospa predsednica, za besedo. Bom kratek.  Rad bi samo nekaj razčistil oziroma povprašal. Gibanje petih zvezd je imelo v lanskem letu v načrtu, da ukine financiranje teh medijev v letu 2019 za polovico leta 2020 v celoti 100 %. Potem smo pa lansko leto 18. decembra na STA lahko prebrali, da je senator oziroma vodja skupine italijanskih senatorjev Gibanja petih zvezd Stefano Patuanelli vložil amandma, ki to zadevo spreminja, ampak tudi na podlagi tega amandmaja piše tukaj: »Vloženi amandma še ne zagotavlja dokončne in trajnejše rešitve javnega financiranja manjšinskih medijev.« in potem navaja, da si bosta krovni organizaciji za to še naprej zavzemali. Namreč novi amandma - piše STA - predvideva bolj postopno pot ukinjanja javnega financiranja medijev in zato je za vladno večino se pravi italijansko nekoliko sprejemljivejši kot je bil tisti prvotni radikalni predlog. Sedaj me zanima ali govorimo o tej rešitvi, ki ste jo pohvalili kot zelo dobro zato ali je kakšen nov amandma ali pa kakšen novi predlog v senatu bil sprejet? Hvala.
Hvala. Ali želite odgovoriti?
Gospod Matej Andolšek
Proračun je bil sprejet tako, da ti amandmaji so sedaj mimo. Proračun je bil sprejet in predvideva, da se državni prispevki na podlagi Zakona o založništvu za slovenske medije   (nadaljevanje) ne spreminjajo za prihodnja tri leta. Mogoče bi gospod Koren iz Primorskega dnevnika povedal še kaj dodatnega k temu.
Izvolite, gospod Koren.
Aleksander Koren
V bistvu je tako, to gre za ta amandma in za nobeden drugi amandma. Saj je bilo že danes povedano.  Ta zakon je seveda precej kompliciran, vsebuje različne člene. Primorski dnevnik je vedno bil deležen sredstev kot manjšinski medij kot medij jezikovne manjšine - točka g. - in to je ostalo. Tukaj tudi ni za enkrat nobene časovne omejitve. To se pravi, da ta sredstva ne bodo uganila leta 2022, saj naj ne bi. Drugi problem, ki je bil izpostavljen glede financiranja Primorskega dnevnika pa ostaja, ker ta denar ni tajno zagotovljen to je višina celotnega budžeta, ki je na razpolago ne samo za nas, ampak za vse medije, ki so opravičeni do financiranja iz tega zakona se lahko spreminja iz leto v leto ne samo, ampak dejansko mi prejemamo sredstva tukaj je naš prokurist on to pozna boljše, če bo potrebno in če vas bo zanimalo vam bo to bolje razložil. Dejansko mi dobimo sredstva za nazaj. Jaz mislim, da v Sloveniji ni tako, ampak v Italiji je tako. Mi na koncu leta vemo koliko denarja smo dobili za nazaj. To je denar, ki je že porabljen v resnici. Ni rečeno, da dobimo toliko kolikor je načrtovano, zaradi tega tudi bilanca Primorskega dnevnika je vedno zelo previdna kolikor jaz vem in potem po pravici povedano zadnja je bila celo nad pričakovanji, ampak smo pa vedno zelo previdni in to je eden velik problem za časopis, ker težko investicije programira. Ne more investirati ne vem za dve tri leta v naprej, ker gotovo ne more vedeti koliko denarja bo dobil.  Kar se pa tiče Novega Matajur in Nove glasa. Novi Matajur vlaga prošnje za pridobitev denarja kot zadruga novinarjev to je člen a. Novi glas pa je v bistvu katoliški tednik in v Italiji rečejo to / nerazumljivo/, to se pravi, kot neprofitna organizacija to je še neki drugi člen. Ti členi so bili ukinjeni. Čez tri leta tega denarja ne bo več. Sedaj vprašanje, ki se postavi - jaz nisem strokovnjak na tem področju - je ta, da se meni zdi nekam samoumevno, da oba tednika bi se lahko naslednjič, ko se bosta prijavila na razpis za sredstva lahko pojavila kot manjšinska dnevnika pod isto točko, pod katero se pojavlja Primorski dnevnik. Ne vidim zakaj ne bi to moglo biti. Čeprav, kar se tiče Novega Matajurja je tukaj lahko eden majhen problem, ampak to jaz domnevam, nisem siguren, da je tako, da je to kot verjetno veste iz razlogov, ki so bolj ali manj znani trijezični časopis. Ima določene vsebine v italijanščini, v narečju in v knjižni slovenščini. Tukaj bi lahko mogoče kdo osporaval, da objavljajo tudi v italijanščini ne more se kvalificirati kot čisti manjšinski dnevnik, ampak mislim, potem je politična odločitev v resnici, da ne bi smelo biti velikih ovir, kar se tega tiče. Opozarjam, da recimo Primorski dnevnik ne sme objavljati vsebin v italijanščini, kar je po svoje logično, ker v tem primeru bi to postala nelojalna konkurenca. Mi bi bili financirani od države, smo na trgu, Primorski dnevnik je na trgu prodaja in bi bil v konkurenci tisti italijanskim medijem, ki tega financiranja niso deležni tako, da to ima neko logiko, da pač ne smeš objavljati v italijanščini.
Hvala lepa. Mislim, da za enkrat je bilo dovolj pojasnil in sedaj res zaključujem razpravo.  Ugotavljam, da se je Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu seznanila s problematiko financiranja tiskalnih medijev in knjig avtohtone slovenske narodne skupnosti. Komisija bi k tej točki sprejela sklep in sicer na glasovanje dajem predlog sklepa komisije, ki se glasi: »Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu priporoča Vlade, da o stikih s predstavniki deželnih in državnih oblasti v državah, kjer prebiva avtohtona slovenska narodna skupnost izpostavlja problematiko financiranja tiskanih medijev in knjig slovenske skupnosti ter si prizadeva za vzpostavitev sistemskega financiranja. Komisija od Vlade pričakuje nadaljnjo enakopravno obravnavo založnikov tako iz Republike Slovenije kot založnikov iz zamejstva pri sofinanciranju izdajanja publikacij za slovensko tržišče.« Ta sklep dajem na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda in se zahvaljujem vsem vabljenim k tej točki za sodelovanje.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG PROGRAMA KOMISIJE ZA ODNOSE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU V MANDATU 2018-2022.  Predlog programa in poziv za njegovo dopolnitev ste po elektronski pošti prejeli 6. decembra 2018. Odpiram razpravo. Besedo dajem članicam in članom komisije. Ali želi kdo razpravljati o programu? Izvolite, poslanec Primož Siter.
Hvala lepa. Tokrat bom kratek in obljubim čisto nič ideološki. Bom pa zelo tehničen. Z enim od členov imamo, ko smo v poslanski skupini študirali material imeli en… /nemir v dvorani/
Samo dovolite, ali lahko prosim gospode… /oglašanje iz klopi/ Hvala za udeležbo in lep pozdrav. Srečno pot domov!  Prosim, če se še želite dodatno pogovarjati, če to lahko zunaj opravite, da lahko sejo nadaljujemo. Hvala lepa.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala lepa in lep pozdrav oziroma srečno pot tudi z moje strani.  Torej, eno zelo tehnično vprašanje oziroma vržem kost za glodati v razpravo. Pod 4. točko, ki se glasi takole: Komisija si bo v okviru svojih pristojnosti prizadevala, da se nadaljujejo aktivnosti v smeri pobude za spremembo Ustave Republike Slovenije s katero bi Slovenci zunaj meja Republike Slovenije dobili pravico do neposredne zastopanosti v Državnem zboru.« To bi tehnično pomenilo, da bi s spremembo Ustave tuji državljani dobili nekako neposredno zakonodajno oblast v svoje roke, zelo tehnično gledano. In da bi tuji državljani dobili pravico do političnega odločanja o zadevah znotraj Republike Slovenije. Tega ne moremo podpreti, ampak mi vidim, odkimavate vsi po vrsti, tako da bržkone bom dobil odgovor, kar je v redu. Ker na drugi strani državljani Republike Slovenije v tujini lahko sodelujejo na volitvah in polnopravno kot vsi drugi državljani, ne glede na to kje so geografsko. Če bi moja prva trditev oziroma razumevanje tega trdila, potem bi bilo to zelo sporno, ker Ustava ne mora določati pravic državljanov, ki niso državljani Republike Slovenije tudi na drugi strani, ampak bržkone bom dobil sedaj odgovor. Hvala lepa.
Hvala za to vprašanje. Mnogi Slovenci, ki živijo v drugih državah imajo tudi dvojno državljanstvo in so tudi državljani Republike Slovenije. Povsod nimajo te možnosti, ampak veliko Slovencev, ki živijo v različnih državah pa to možnost imajo.  Sedaj najprej razprava poslank in poslancev. Samo Bevk.
Samo eno pripombo imam na 14. točko, kjer pravite oziroma predlagate: »Komisija bo opravila ločene obiske oziroma seje na terenu v sosednjih državah z namenom podrobnejše seznanitve s tematiko slovenske skupnosti v vsaki izmed štirih sosednjih držav.« Jaz mislim, da bi morali program obiskov razširiti tudi na   (nadaljevanje) problematiko zdomcev, Nemčija, Švedska in tako naprej, da ne naštevam in seveda izseljenstvo. V mandatu 1997-2000 smo obiskali tako izseljence v Združenih državah Amerike, kot v Kanadi, v Južni Ameriki in tako dalje. Tako da predlagam, da se ta 14. točka še razširi na zdomstvo in izseljenstvo.
Ja, mi smo omejeni pri našem delovanju zunaj Slovenije s pravilniki in v nadaljevanju bomo tudi sprejeli sklep, upam, da ga bomo, o naši terenski seji, ko bomo obiskali ali pa del naše seje bo tudi obisk na Koroškem, vendar smo omejeni glede na število takšnih sej na terenu, seveda pa delegacija pa je možno v skladu s pravilniki, da obišče tudi naše zdomce. In prav zaradi tega, ker imamo več sej na tematiko slovenskih avtohtonih mednarodnih skupnosti v zamejstvu, predvidevamo, da bo pa vse slovensko srečanje v Državnem zboru, ki bo 4. julija, bolj na temo izseljenstva in mladih. Še kdo želi razpravljati? / Oglašanje iz dvorane/ Izvoli, Mateja Udovč.
Jaz bi samo nekaj vprašala, zdaj, ko ste tako podrobno pojasnili, pa vas zdaj nisem dobro razumela, ali to pomeni, da bo komisija zasedala samo v Celovcu, ali v vseh štirih državah, s katerimi mejimo? Ker sama menim, da bi bilo bolje, da smo enakopravni do vseh držav in do vseh Slovencev po svetu v zamejstvu. Hvala.
Hvala lepa. Tudi moja želja je bila sprva taka, ampak spet smo zelo omejeni s pravilniki in eno takšno sejo lahko opravimo na terenu in tokrat, ko bomo obravnavali tematiko Koroške, bomo pravzaprav, da lahko gre celotno članstvo, bo to 1. točka dnevnega reda, sejo bomo pa nadaljevali na slovenski strani v Radovljici, seveda, če bomo sprejeli sklep, ker je seje potrebno tudi snemati in je potem manj organizacijskih težav. Torej, z velikim veseljem bi organizirali seje na terenu v večjem številu, ampak smo zelo omejeni s pravilniki. Še kdo želi razpravljati?  Potem gospod tudi minister, bi se rad odzval na te naše predloge.
Torej predlog sodelovanja Slovencev izven Republike Slovenije v Državnem zboru kot recimo ima italijanska manjšina svojega parlamentarca. Gospod Žan Mahnič me je to že vprašal pri moji predstavitvi, pri kandidaturi za ministra. Pozdravljam to, vendar je logistično neizvedljivo. Ne samo iz spremembe ustave in to, logistično je nesprejemljivo zaradi tega… vzemimo, da ima teoretično cel mandat štiri leta in bomo imeli eno leto predstavnika iz Kanade in Združenih držav Amerike, oni se morajo odločiti kdo bo zastopal. Naslednje leto, naslednji delegat bi bil iz Južne Amerike – Venezuela, Čile, Paragvaj, Urugvaj, Argentina, Brazilija. In potem pridemo do Avstralije, a bo Novozelandski Slovenec ali bo Avstralski Slovenec? In potem na koncu pridemo v Evropo – ali bo to eden iz Novega Sada ali bo eden recimo iz Liona ali bo eden iz Trsta? Torej, ko boste vi imeli tak odgovor na to teoretično vprašanje, podprem, ne verjamem pa in zdaj je ogromno Slovencev, ki živijo v tujini, smo dvojni državljani. Torej lahko volimo, kar se tega tiče, tako da jaz tukaj vidim logistični problem sodelovanja, ki je realen, ampak zato imajo komisijo. Naj oni pridejo k nam na urad in se skupno srečamo in predstavijo svoje predloge in probleme. Na konec koncev bom citiral mojega pokojnega očeta, 92 let je bil star, ko je umrl – jaz ne poznam več ljudi tam, kako naj jaz zastopim avstralsko srenjo v slovenskem Državnem zboru? To je logističen problem, ki je zelo kompleksen,   (nadaljevanje) širok in mislim, da naj umre na mizi.  Hvala.
Hvala gospod minister. Tam kjer je volja, tam je pot. Komisija sama zagotovo tega ne more sprejeti in spremeniti ustave, pravimo pa, da si bomo prizadevali. Sama osebno sem prepričana, da je tudi to izvedljivo, ne nazadnje tudi druge države imajo poslanca iz Diaspore, tako da stvar je potem, kako to tehnično urediti in glede na to, da imamo tudi Svet za Slovence po svetu kot posvetovalno telo pri predsedniku vlade, bi se dalo tudi na podlagi tega tehnično najti rešitev, kako dobiti tega zastopnika, ampak to je zdaj že predaleč. V tem trenutku smo samo zapisali, da si bomo za to prizadevali, seveda je pa stvar debate, raziskav ali kakorkoli že temu rečemo, kako bi lahko do tega predstavnika tudi prišli. V tem trenutku je pa samo predlog za prizadevanja. A želi še kdo? Potem se zahvaljujem za podane predloge, mnenja ter zaključujem razpravo. Komisija bi k tej točki sprejela sklep – a lahko prosim nadaljujemo? Sklep in sicer na glasovanje dajem predlog sklepa komisije, ki se glasi: Komisija za odnose Slovenci v zamejstvu in po svetu se je seznanila s predlogom programa v mandatu 2018-2022 in ga je podprla.  Prosim, da glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. V skladu s 14. točko sprejetega programa Komisije za odnose Slovenci v zamejstvu in po svetu mandatu 2018-2022, bo komisija 28. februarja 2019 izvedla terensko sejo v Radovljici, na kateri bo obravnavana problematika dvojezičnega šolstva in raba slovenščine v domačem okolju na Avstrijskem Koroškem. Člani komisije se bomo pred sejo na povabilo predsednika sosveta pri Uradu zveznega kanclerja za slovensko narodno skupnost Manuela Juga, z razmerami neposredno seznanila s predhodnim obiskom avtohtone slovenske narodne skupnosti oziroma slovenskih izobraževalnih ustanov na Avstrijskem Koroškem. Ob smiselni uporabi 5. odstavka 14. člena pravilnika o mednarodni dejavnosti Državnega zbora ter ob upoštevanju 49. člena Poslovnika Državnega zbora, bomo člani komisije glasovali o sklepu o izvedbi terenske seje. Prehajamo na razpravo članic in članov komisije. Ali želi kdo besedo? Ugotavljam, da nam je vsem vse jasno, zato zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog sklepa komisije, ki se glasi: Komisija za odnose Slovenci v zamejstvu in po svetu bo 28. februarja 2019, izvedla terensko sejo v Radovljici, na kateri bo obravnavana problematika dvojezičnega šolstva in raba slovenščine v domačem okolju na Avstrijskem Koroškem.  Prosim, da glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem 3. točko dnevnega reda, o nadaljevanju 1. točke pa boste obveščeni. Vsem prisotnim se lepo zahvaljujem za sodelovanje. S tem sejo prekinjam. Hvala lepa, nasvidenje.
Spoštovani vsi prisotni, tukaj danes, lepo pozdravljeni. Pričenjamo, nekako, 1. nadaljevanje 2. seje Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in mogoče vam uvodoma pojasnim samo, da bom po pooblastilu predsednice Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, gospe Ljudmile Novak, kot podpredsednica sejo komisije vodila sama. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti, naslednji člani komisije: gospa Ljudmila Novak, gospod Ferenc Horváth, Iva Dimic in Franc Breznik. Na seji pa bo kot nadomestna članica komisije s pooblastili sodelovala Nataša Sukič, namesto Violete Tomić. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni Peter Česnik, minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, predstavniki Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, predstavniki Vlade oziroma ministrstev, opravičili so se predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za Notranje zadeve ter predstavniki Ministrstva za pravosodje, nadalje, je bil vabljen gospod Valter Bandelj; predsednik Slovenskega sveta organizacij, Ksenija Dobrila; predsednica Slovenske kulturne gospodarske zveze;, dr. Valentina Insko; predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Manuel Jug; predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Bernard Sadovnik; predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk – v njegovem  (nadaljevanje) imenu se seje udeležuje dr. Damijan Habernik, mag. Susanne Weitlaner; predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko, Pavlova hiša, ki se je dne 20. marca opravičila, dr. Barbara Riman; predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Jožef Hirnök; predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem ter Martin Ropoš; predsednik državne Slovenske samouprave. Vse navzoče lepo pozdravljam. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda – pregled aktivnosti vlade glede sprejetih priporočil XVII. vseslovenskega srečanja z dne 6. 7. 2017. Gradivo: ponovni dopis ministrstvomter njihovi prispevki so bili objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora, s sklicem 2. seje. Dodatno gradivo: predlogi sklepov poslanca Jožeta Tanka, z dne 31. januarja 2019, pa prav tako na spletnih straneh Državnega zbora, s sklicem 2. seje. Ker smo aktivnosti Vlade glede sprejetih priporočil XVII. Vseslovenskega srečanja že pregledali ter o tem opravili tudi razpravo, bomo danes nadaljevali 1. točko dnevnega reda in tako obravnavali in sprejeli še sklepe. Ugotavljam, da se je Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu seznanila z aktivnostmi Vlade glede sprejetih priporočil XVII. Vseslovenskega srečanja, z dne 6. julij, 2017. Prehajamo na razpravo in glasovanje o predlogih sklepov, ki ste jih prejeli na mizo in sicer, najprej na predlog sklepa komisije, ki se glasi: »Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu priporoča Vladi, da oblikuje koordinativno telo, ki bo spodbujalo in usmerjalo medinstitucionalno povezovanje na nacionalni ravni, za bolj usklajeno in poglobljeno delovanje, na področju urejanja položaja avtohtone slovenske narodne skupnosti, zunaj meja Republike Slovenije. Koordinativno telo bo o svojih aktivnostih poročalo na vsakoletnih vseslovenskih srečanjih v Državnem zboru.« Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospod Peter Jožef Česnik oziroma predstavniki Vlade, se mogoče želite odzvati? Prosim.
Hvala za besedo. Naj se prvo opravičim, prejšnji teden sem bil na bolniški z influenco in moj glas, zdaj sem na slabem glasu. Glede tega sklepa; dejanske potrebe po še enem koordinacijskem organu ni. Že sam princip sodelovanja med uradom in komisijo v obliki, kot jo imamo zdaj, je koordinacijsko telo v neki obliki, ki sopredlaga smernice, ki so finančno, pravno in človeško usmerjene v ravnanje, ki bi doprinašalo tematiki Diaspore pozitivno. Zdaj, Diasporo imamo na dveh nivojih – imamo izseljence in imamo zamejce. Kot sem jaz že v svojem uvodnem govoru, ko sem kandidiral za to pozicijo, rekel, da zamejci so prioriteta. To je naša avtohtona skupnost, ne manjšina - zapomnite si, to ni manjšina, to je naša skupnost in njo moramo podpirat. Ta medresorska sodelovanja so bila izvajana v praksi že prej. Sodelovanje med resorstvi kot je Zunanje ministrstvo, šolstvo, glede štipendij, kulture, glede različnih dogodkov. Ne na koncu tudi z pravno službo, tako Vlade kot Ministrstva za pravosodje, glede pravnih aktov in tudi Računskega sodišča na koncu, so vedno predmet skupnega sodelovanja, ker drugače, jaz vozim sam svojo »karjolo« in ne vem kaj je in kako bomo šli naprej. Finančni resor je tudi ena izmed stvari, ki v okviru danih možnosti proračuna sodeluje z nami in nam dodeljuje, če so različna interventna sredstva potrebna,   (nadaljevanje) bodo reagirali. Po prvih tednih sedanje vlade smo sedaj medresorsko na istih valovnih dolžinah. Prvo smo se malo tipali, ker se nismo poznali. Eni so profesionalni politiki, eni smo novi ministri in jaz vsaj tako mislim osebno, da je sodelovanje med menoj, ki zastopam urad in vami kot predstavniki Državnega zbora dobro in tudi konstruktivno. Mislim, da smo skupno dali politiko zaradi politike same na stranski tir in se osredotočamo na delo, preživetje in bodočnost diaspore, predvsem zamejske. Če mislite kaj nasprotnega, prosim komentirajte, ampak jaz osebno mislim, da kot ena ekipa, čeprav smo na različnih političnih bregovih, imamo samo en fokus. To so zamejci in izseljenci, kako bodo preživeli v tujini, kaj mi po Ustavi v okviru Ustave 5. člena in vseh ostalih členov, ki iz tega izhajajo, lahko naredimo za diasporo. Hvala. Torej ta predlog je vmes, kolikor ga je gospod Tanko dal, vendar kolikor sem že rekel je… dobro, pustimo pri temu, da ne bom kaj preveč rekel.
Hvala lepa. No, mogoče samo eno obrazložitev. Ta predlog sklepa ni podal gospod Tanko, ampak je bil podan, nekako oblikovan na prejšnji seji oziroma prvem delu prejšnje seje. Mogoče še bi kdo od članov komisije želel razpravljati o predlogu sklepa? Mogoče kdo od ostalih vabljenih? Torej ugotavljam, da nihče. Zaključujem razpravo in prosim, da glasujemo. A sem koga izpustila? Tu je ta prvi sklep Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, priporoča vladi. Glasujemo. Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (7 članov.) Ugotavljam, da ta sklep ni sprejet. Sedaj bomo glasovali o predlogih sklepov poslanca Jožeta Tanka. Prehajamo na glasovanje o prvem predlogu sklepa poslanca Tanka, ki se glasi: »Komisija za odnose Slovenci v zamejstvu in po svetu priporoča vladi, da zagotovi boljše sodelovanje Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrstvi, pristojnimi za obravnavo vprašanj slovenske narodne skupnosti zunaj meja Republike Slovenije, še posebej z Ministrstvom za zunanje zadeve«. Bi predlagatelj mogoče želel obrazložiti predlagani sklep?  Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Tudi z moje strani vsem lep pozdrav! Zdaj, ko smo obravnavali to materijo na januarski seji se je pokazalo, da potekajo marsikatere aktivnosti, ki so v pristojnosti posameznih ministrstev nekoordinirano, da povezave razen z redkimi izjemami med Uradom za Slovence po svetu in ministrstvi skoraj ni in da je še posebej slabo sodelovanje z Ministrstvom za zunanje zadeve. Skratka, jaz mislim, da je eno tako priporočilo komisije Državnega zbora, da se to sodelovanje izboljša, da se tudi na vladni strani potrudijo k boljšemu sodelovanju, da je vmesno, mislim, da ni prijetno, da poslušamo ne vem šefa urada oziroma ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, ko govori, da z nekaterimi stvarmi ni seznanjen, da druge tečejo drugače in tako naprej. Zdaj, če imamo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in pa tudi minister za to je najbrž to oseba, ki je krovno   (nadaljevanje) vsebinsko in morda, če bo možno tudi kako drugače, pristojna za delo na področju naše skupnosti zunaj meja. In jaz mislim, da ena taka pobuda Vladi ne more škoditi nikomur.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospod Česnik oziroma predstavniki Vlade, če želite, se želite odzvati?  Prosim, imate besedo.
Ta predlog sklepa je dober, ampak je že bil obelodanjen in uveljavljan po 5. členu Ustave in zakonodaje in odredb, ki izhajajo iz tega ustavnega člena, tudi 18. člen krovnega zakona o Slovencih, živečih izven meja Republike Slovenije. Le ta zakon in te odredbe določajo smernice in pogoje delovanja. To delovanje je pa vedno odvisno od vlade same. So pa meni vrata na različnih ministrstvih odprta in dialog teče in se stvari rešujejo učinkovito na medresorski ravni. Tega v prvih tednih Vlade, ko smo se tipali, kdo je kdo, ni bilo tako učinkovito, kot bi človek si želel za bolj ekspeditivno delovanje in da bi servisirali diasporo, tako kot smo zastavili in tako kot pravi Ustava. Brexit, Venezuela in podobni izzivi pa so na vladni mizi redno in se skupno rešujejo, tako kot je to pravno predpisano z Ustavo. In tudi recimo Brexit in Venezuela, tudi argentinski Slovenci so trenutno v ekonomski krizi, to se pa dela tudi na bilateralni ravni. Tukaj imamo zelo tesno sodelovanje z Ministrstvom za zunanje zadeve, ki so, in tudi notranje zadeve, kar se tiče državljanstev. Tako da s tega stališča jaz mislim, da nimam več kaj reči. Hvala.
Hvala lepa. Bi mogoče kdo od predstavnikov Vlade želel komentirati oziroma razpravljati? Prosim, če se lahko še predstavite zaradi…
Matej Andolšek
Seveda. Hvala, gospoda podpredsednica. Matej Andolšek, zunanje ministrstvo. Ker sklep omenja naše ministrstvo, bi samo pritrdil stališču ministra Česnika, da sodelovanje že tako poteka dobro med Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu in zunanjim ministrstvom, seveda tudi z ostalimi ministrstvi, ki so vključena v vprašanja, ki zadevajo položaj slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in tudi Slovencev po svetu. Prav tako že obstaja zakonodajni okvir, ki to sodelovanje določa. Toliko z moje strani.
Hvala lepa. Bi mogoče želel razpravljati kdo od članov komisije?  Gospod Bandelli Marko.
Hvala, predsedujoča, za besedo. Ja, glejte, načeloma bi se morali skoraj strinjati s tem, s tem predlogom tega sklepa. To sigurno bi moglo biti. Ampak bom obrazložil, zakaj bom jaz proti temu sklepu, ker se bojim, da gremo potem v pristojnosti določenih ministrstev, drugačnih pristojnosti, katere te pristojnosti naša komisija odnosno ta služba nima. Jaz sem zadnjič na sestanku zelo jasno povedal, da vidim pomanjkljivost sodelovanja med resorji, izredno pomanjkljivost. Ne pomeni sodelovanje to, da ti prideš tja in ti rečejo, ja, vse v redu, smo dali zdaj 10 tisoč evrov tistemu društvu, pa smo ono naredili, pa ono šolstvo pa naredi to, pa kultura je šla… / nerazumljivo/ To ni nič, to je rekla kazala. To se pravi, tu ne gre tako. Zame koordinacija mora biti taka koordinacija, ki jo vodi vaša, mislim, vaša služba direktno, povezana z različnimi resorji na resen način, se pravi na konkreten način, povej mi, kaj misliš na začetku, in potem je proces naprej. Se pravi strategijo, na kakšen način napraviti zadeve. Ni pa prav, da bi vsa sredstva ministrstva in drugih resorjev prišlo do vas, ker bi bila ena velika zmeda, ker so na njihovem področju določene strokovne službe, športne, kulturne, ne vem katere še vse ostale, ki točno vejo, za kaj se gre. Koordinacija je tukaj pomembna. Jaz mislim, da tukaj moramo doseči to koordinacijo. Timsko delo dobesedno, kakor v podjetjih, brez tega ne gre. In tu jaz mislim, da to je treba začeti razumeti. Če ne drugače, jaz z gospodom Tankom bi se strinjal delno s to zadevo, bi se strinjal, ampak se bojim, da presežemo tista pooblastila, ki bi lahko imela sama služba kot taka. Tako da raje vidim v tem, da bi tu konkretizirali sodelovanje med  (nadaljevanje) resorji resnično in vodeno direktno, nobenih odborov, reči ali ne vem kaj drugega, ker, tako kot je kolega rekel, če nočeš delat, ustanoviš komisije. Ampak mi ne rabimo komisij ustanovit, mi hočemo delat, mi hočemo pomagat, želimo in borili se bomo v naslednjem proračunu, da bo krepko višji znesek in sredstva na tej postavki, ker to, kar je zdaj, je sramota. Delamo z ZUJF tako in drugače, se pravi, in plače smo povišali in vse resorje smo dvignili na milijone in milijone, pa nismo dali nič za naše zamejce. Govorim tudi v lastnem jeziku kot zamejec, ki prihajam iz tistega področja. Hvala, predsednica.
Hvala vam. K razpravi se je prijavil tudi gospod Jože Tanko. Izvolite.
Ja, hvala lepa ponovno. No zdaj tale prvi predlog sklepa je nastal na osnovi razprave na prejšnji seji komisije. To si nismo nič izmislili, ampak na prejšnji seji komisije je bilo tako iz predstavitev poročil, ki ste jih dali posamezni predstavniki ministrstev, in iz izjav ministra za Slovence po svetu razvidno, da zadeve ne delujejo. To je bilo datum januar, po 5 mesecih dela Vlade. Zdaj, kaj se je čudežnega v teh 2 mesecih spremenilo, da se je spremenilo tudi stališče ministra, ne vem, ne vem, ampak v tem delu oziroma ta sklep govori izključno samo o sodelovanju med resorji, ne govori o nobenih finančnih sredstvih, ne govori o ničemer, ampak izključno o sodelovanju. In na osnovi poročil in izjav predstavnikov Vlade je bilo nedvoumno, da to ne deluje. In če samo spomnim, ta prvi sklep, ki je bil zavrnjen sicer in ga je predlagala predsednica komisije, je nastal na osnovi pregleda poročil in pač ugotovitve dejanskega stanja. Zdaj mi ne priporočamo, da se ustanovi komisija, ampak da se izključno izboljša sodelovanje. Zdaj pa še nekaj glede statusa tega, kar zdaj mi počnemo. Zdaj mi smo predlagali priporočila. To ni, ne vem, to ni ukaz, to ni, ne vem, to ni nalog, ampak je osnova za proučitev razmer, situacija in podlaga za neke konkretne korake, ki jih bo Vlada naredila ali pa ne. In jaz ne razumem, da je na strani Vlade to, kar je povedal minister in gospod Andolšek iz Ministrstva za zunanje zadeve in pa tudi kolega Bandelli, da je taka verzija proti priporočilom, proti nekemu, bom rekel, dobronamernemu napotku tistih, ki od zunaj spremljamo in nadziramo to dogajanje, da bi se karkoli na tem področju spremenilo ali izboljšalo. Zdaj to, če se taki benevolentni predlogi, ki jih imamo tukaj, zavrnejo, potem ne moremo to razumeti drugače, kot da vztrajate na dejanskem stanju. Dejansko stanje je razvidno pa iz poročil. In tam neke sinhronizacije, gospod minister, po vaših besedah med resorji ni, razen z eno ali dvema izjemama. Z Ministrstvom za kmetijstvo imate odlično sodelovanje, morda še s kakšnim resorjem, ampak da pa ne deluje, da ne funkcionirate, da ne sodelujete z Ministrstvom za zunanje zadeve, ste pa sami povedali. In zdaj, če mi, bi rekel, vsebino teh razprav poskušamo zajeti v neko priporočilo, je to najbolj logičen korak, ki smo ga pač ugotovili na osnovi, ne vem, 3-urne razprave. Najbolj logičen korak je to. In to je tudi ključna naloga, bom rekel, Državnega zbora in njegovih delovnih teles, da daje napotke ali pa usmeritve ali pa priporočila vladnim organom, ministrstvom, da izboljšajo svoje delovanje in sodelovanje. To ni zdaj, ne vem, kritika. V tem delu, kar sem zdaj povedal, ni nobene kritike, ampak je priporočilo, da se, da Vlada nekaj naredi, da se stvari izboljšajo. In jaz ne razumem, bom rekel, pristopa, da se vse te stvari, ki so bile, ki so vidne iz magnetograma, iz zapisnika, če želite, da se jih,  (nadaljevanje) bi rekel, oblikuje v nek koncentrat, v neko stališče in nek napotek. Tega ne razumem, tega enostavno ne razumem. In če hočemo v tej državi karkoli narediti, pač vsaj take nežne zadeve kot so priporočila, potrebno bom rekel sprejeti, če pa ni dovolj precizirana, ga lahko pa tudi kolegi z amandmaji popravijo, saj ni nobeden problem. Ampak generalno reči, da pa vlada ne bi priporočili boljšega sodelovanja in da smo proti temu, kakšno sporočilo pa je to? Kakšno sporočilo je to Državnega zbora? To se pravi potem bi bilo mogoče sprejeto priporočilo, če bi napisal, da zagotovi slabše sodelovanje med uradi, to je pa naslednja bom rekel antipod tega. Se pravi, da predlagamo, da se sproži proces dodatne anarhije. In glejte, zdaj na vas je, da boste odločili, ker imate itak enormno večino tudi v tej komisiji, ampak ne razumem takega pristopa v nobenem smislu, v nobenem smislu.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Repliko ima gospod Marko Bandelli. Prosim.
Hvala predsedujoča. Ja, jaz se bom opravičil. Jaz sem komentiral v bistvu dva sklepa v enem, tako da moja intervencija je bila bolj za drugi sklep kot tak, če razumete. V bistvu v prvem moram reči, da je tudi tisto, kar si želimo vsi tukaj, kar je zdaj… naj vsak glasuje potem po svoji vesti bomo rekli tudi kar je… Hvala, samo toliko.
Jaz bi dala besedo gospodu ministru.
Ja, gospod Tanko jaz sem se z vami pogovarjal, tudi z gospo Novakovo in drugimi člani komisije, ker sem izrazil, da kot novinec se ne znajdem preveč dobro in bi pričakoval več dobrega sodelovanja. To isto sem potožil premierju, »nova metla na starem parketu« in on je to stvar uredil in sedaj medresorsko sodelujemo tako kot švicarska ura. Tako da jaz nimam več problemov med sodelovanjem, gospod Andolšek tudi ne, Ministrstvo za kulturo, čeprav še nimajo 100 % ministra, tudi ne. Tako da s tega stališča to, kar smo se mi pogovarjali ja, to je bil žulj, ampak mi smo kamen takoj dali s čevlja in zdaj lahko korakamo naprej. je pa dejstvo, da vi ste tukaj moje okno v Državni zbor in vam moram poročati, kako delamo. Ali se to privatno omeni vam gospod Tanko, ali gospodu Bevku – ja, vi ste moji agenti za v Državni zbor in sem vam dolžan od časa do časa potožiti, da lahko daste to na mizo, da sem potem jaz upravičen to na vladi dati na mizo, da to uredimo. Manjšinska vlada ne pomeni, da ne more delovati, mora biti pa konsenz in dialog. Če dialoga ni, potem se bom jaz pritoževal levo in desno, ker jaz nisem profesionalni politik. zdaj so te stvari več ali manj »pošlihtane«, moram reči, da od Ministrstva za zunanje zadeve sem dobil odlična navodila za konferenco v Bukarešti, kjer sem bil dva dni in to je bil res vzrok, kako… mislim ne vzrok, ampak primer, kako moramo sodelovati in to je prišlo s strani gospoda Andoljška in gospe Fabianijeve iz Ministrstva za zunanje zadeve. Tako da se nisem blamiral z neznanjem glede diaspore, konferenca pa je bila v diaspori. Tako da s tega stališča gospod Tanko, stvari, ki so bile, so bile. Zdaj imamo… ne moremo gledati nazaj čez hrbet, da je bila tam nevihta, mi moramo gledati kakšni nevihtni oblaki na horizontu.  Hvala.
Hvala lepa gospod minister. K besedi se je prijavila še gospa Mateja Udovč. Izvolite.
Hvala za besedo. Ne morem mimo, da ne komentiram… osebno ne vidim, da bi bila komisija proti sodelovanju, ampak naj opozorim, da je ta materija že urejena v 5. členu Ustave, kot smo to danes že slišali. Sama menim, da Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter vsa ministrstva pristojna za obravnavo vprašanj slovenske narodne skupnosti zunaj meja Republike Slovenije že sedaj zelo dobro in učinkovito sodelujejo. Prav tako na tej komisiji, na teh parih komisijah, ki smo jih na zasedanjih, ni bilo zaznati s strani zamejcev, da takšnega sodelovanja ne bi bilo. Na podlagi kratke izjave jaz resnično ne vidim potrebe po predlaganem sklepu. Ko smo sedaj slišali ministra, kot smo slišali predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve lahko rečem samo to, da predlaganega sklepa gospoda Jožeta Tanka jaz ne bom podprla. Hvala.
Hvala lepa. K besedi se je prijavil še enkrat gospod Tanko.
Hvala lepa. Spoštovani kolegi! Mi tu ne govorimo o normativni ureditvi, ne ustavni in ne o zakonski ureditvi popolnoma nič. Ta predlog sklepa se na to ne nanaša. Nanaša pa se na sodelovanje znotraj Vlade. To se pravi, nanaša se na tisto, na kar je bilo opozorjeno na prejšnji seji, ko smo obravnavali to materijo. To je bilo takrat opozorjeno, da te zadeve ne delujejo, pa tudi če boste prebrali poročila boste videli, da, ki ste jih še enkrat prebrali, če jih niste takrat, da stvari niso koordinativno delovale in da ni bilo sodelovanja ne samo v tem vašem mandatu, ker na to se to poročilo ne nanaša, ampak se nanaša na mandat prej. Vi ste samo dodal, da se tudi pri sedanji vladi ta politika in to razmerje ali odnos znotraj resorjev nadaljuje. Ker to srečanje je bilo pred nastopom vaše vlade. To je eno. Mi kar zadeva Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, recimo, če boste pogledali splošne določbe smo dolžni spremljati izvajanje teh zadev. In težko me bo kdo prepričal med vami, da na te stvari o katerih govori ta predlog sklepa ni bilo opozorjeno, tako s strani poslancev, tudi kolega Bandelli se je pri tej razpravi javil, da je treba kaj narediti, minister je povedal, da zadeve ne delujejo. Iz razprav ostalih poročevalcev, ministrstva je bilo to razvidno, da stvari ne tečejo koordinativno, ampak po svoje. Vsako ministrstvo po svoje uveljavlja te svoje zadeve na teh področjih, razen pohvala je bila Ministrstva za kmetijstvo, če se ne motim. In jaz mislim, da en tak predlog ne škodi nikomur. Nalaga pa nekaj aktivnosti, ki se morajo izboljšati na osnovi tistega, kar ste povedali.  Minister je prav povedal, on je potožil, da stvari ne delujejo na prejšnji komisiji. Lahko tisti, ki ste bili pač lahko nedvoumno potrdite. In ne vem kaj se je v teh dveh mesecih spremenilo, če pravzaprav Vladi vsak mesec odpade neko veliko pogonsko kolo, ki se mu reče minister. Pa še kup drugih nekoliko manjših, ki se jim reče državni sekretarji in tako naprej.  Vi nas prepričujete, da smo prišli v neko blaženo situacijo na tem področju, ki očitno ni. In sedaj, bom rekel, to, kar počnete je poskus prevare. Ker mi govorimo in predlogi sklepov so napisani na razpravo na tisti seji odbora, ne na tem, kaj ste vi potem naredili naprej. In mi moramo tisto sejo odbora zaključiti z nekimi ugotovitvami, tisto sejo odbora. Če ste vi vmes to naredili, hvala bogu, boste poročali, ko bomo imeli to točko na naslednji seji komisije, kaj se je že vmes zgodilo s tem priporočilom in kaj se je že mimo tega priporočila zgodilo. To je, bi rekel, če poskušamo to tehnično umestiti v čas na katerega se ta predlog sklepa nanaša. Opozoril bi vas pa na neko stvar, ki me je pa malo zabolela. Mi nismo vaši agentje, gospod minister. Žal, nismo. Mi smo poslanci Državnega zbora, ki smo zadolženi za to, da nadzorujemo delo Vlade. To je ena od pristojnosti. Ni edina, ampak je ena od pristojnosti. Tudi vaše, seveda, saj ste, vi ste Vlada, saj ste minister in vse to kar predlagamo, morate to jemati, da je nastalo z vidika ugotovitev na osnovi razprave in pristojnosti, ki jo ima Državni zbor oziroma Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu. To je nastalo iz te razprave. Nič ni dodanega, nič od tega kar je v tem in v ostalih petih, ki sem jih napisal, takega kar ni bilo obravnavno na prejšnji seji na to temo. nič. In še enkrat vam povem, zdaj če bo koalicija v Državnem zboru nasprotovala priporočilu, da se izboljša delo Vlade, potem to razumem, da ste zato, da se ne naredi nič oziroma, če bi tukaj zamenjal besedo, poslabša sodelovanje, bi mogoče bilo sprejeto, ker to je recipročno od tega kar predlagamo. In v vsaki Vladi, gospod minister, se lahko da priporočilo, da izboljša delo. Jo ni take, ki je na vseh postavkah idealna. In bi rekel, ta odnos, ki smo mu priča tudi na tej komisiji, ki ga demonstrira koalicija, pač pomeni samo to, da ste apriori proti vsem predlogom, pa tudi takem, ki priporoča samo izboljšanje del. To je, prej sem rekel, nerazumljivo. Ne predlagamo nobenih radikalnih sprememb, ampak izključno sodelovanje znotraj sistema, ki izvaja izvršno politiko in ne boste me prepričal, da je idealno. To vam lahko povem zdaj, to ste vi povedal, da ni idealno in ko bo naslednjič kakšno poročilo, bomo tudi ugotovili, da ni idealno, da so še vedno sive cone, črne luknje, itn., v sodelovanjih. Tako, da predlagam, da se ne blamirate preveč, in da ta predlog tega sklepa podprete.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  K besedi se je ponovno prijavila gospa Mateja Udovč.
Hvala predsedujoča za besedo.  Je že res, da je bilo mogoče na prejšnji seji izpostavljeno nezadostno sodelovanje med resorji, saj te razprave smo vsi poslušali, pa vsi smo se strinjali, da se morajo te povezave nazaj vzpostaviti, da urad je seznanjen katera sredstva namenjajo preostala ministrstva za zamejce in za Slovence po Svetu. Ampak naj še enkrat ponovim, da smo danes slišali s strani ministra in predstavnika ministrstva za zunanje zadeve, da so se stvari spremenile. Dejstvo se je spremenilo. Mogoče je bila ta seja, ki smo jo imeli v januarju, ključna da so se stvari spremenile, da so se kolesa na ministrstvih obrnila v pozitivno pravo smer. Obstaja možnost, da bomo na naslednji seji slišali drugačno zgodbo ali pa drugo leto, da se bodo stvari zaostrile, spremenile, ampak še enkrat poudarjam, danes na podlagi slišanega menim, da je predmetni sklep brezpredmeten.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  K besedi se je prijavil tudi gospod Branko Simonovič. Prosim, izvolite.
Hvala lepa predsedujoča za besedo.  Torej vsebina tega sklepa, priporočila Vladi, da zagotovi boljše sodelovanje, lahko razumemo tudi to, da ta Vlada slabo dela. V nasprotju k temu govorijo tudi javnomnenjske raziskave o Vladi. Tako gospod Tanko, vi ne morete    (nadaljevanje) trdit, da ta Vlada slabo dela. In preprosto, da ne bom predolg, jaz verjamem ministru in verjamem gospodu Andolšku, da to sodelovanje poteka v skladu z zakonodajo, ki jo imamo opredeljeno. In zato bom preprosto glasoval proti takemu sklepu. Hvala lepa.
Hvala. K besedi se je prijavila tudi gospa Nataša Sukič. Izvolite.
Ja, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav, minister, lep pozdrav, predstavnice in predstavniki Vlade. Poglejte, ta sklep je popolnoma pavšalen in formalistične narave. Verjamem, da v nobeni vladi do sedaj in tudi v prihodnjih vladah nikoli ne bodo stvari povsem idealne in zmeraj lahko damo taka priporočila čisto za vsako stvar. To so splošno, formalni, pavšalni neki sklepi oziroma priporočila, s katerim načeloma na prvi pogled ne bi bilo nič narobe, če se ne bi malo bolj poglobili v njega in ga zelo pozorno prebrali. Piše, da se priporoča Vladi, naj zagotovi boljše sodelovanje urada z ministrstvi, pristojnimi za vprašanja slovenske skupnosti v zamejstvu, zlasti MZZ. To implicira, da MZZ dela slabo. In jaz na kaj takega kar tako na pamet pa res ne morem pristat in degradirat nekega ministrstva, ga posebej izpostavit na tak način. Poleg tega verjamem, da je priporočilo ministru ali pa predstavnikom Vlade že sama razprava, ki se odvija zmeraj znova na komisiji, komisija je tista, ki razpravlja, ki sproti opozarja na stvari, in mislim, da so ti ljudje, ki so nastopili svoje funkcije, dovolj odgovorni in so dovolj zavezani, da bodo izpolnjevali zaveze, ki jih pravzaprav pred njih postavlja Ustava Republike Slovenije, da je popolnoma brezpredmetno. Tako kot je kolegica rekla, tak sklep je za moje pojme brezpredmeten. Sama razprava je bila kritična, je opozarjala, sam minister je povedal določene stvari, to pomeni, da jih je reflektiral, da se jih zaveda. In je ta sklep potemtakem popolnoma brezpredmeten in zelo na nek način žaljiv do enega izmed ministrstev kar tako na pamet. Tako da jaz zaradi tega ne bom podprla. Ne zato, ker se ne bi strinjala, da je treba Vladi zmeraj to priporočiti. Na vseh segmentih, na vseh nivojih v vsaki vladi ne glede na to, ali je leva ali desna, je treba to zmeraj priporočati, ampak to se lahko dela na različne načine. In mislim, da so ravno razprave tiste, ki so same po sebi priporočila. Navsezadnje obstajajo magnetogrami in je iz njih razvidno, kakšno je razpoloženje komisije pri teh vprašanjih. Hvala lepa.
Hvala. Bi želeli besedo še vi, gospod minister?  Izvolite.
Gospod Tanko, mi smo se večkrat pogovarjali z različnimi poslanci iz različnih strank. Problem je vedno enak. Jaz nisem profesionalen politik. Jaz sem 74 let star. Jaz jutri lahko odidem. Vendar jaz bi rad dosegel, da bo delovanje urada z diasporo, kjerkoli to že je, bilo učinkovito in da bo denar, ki ga namenjamo od davkoplačevalca, bil koristno porabljen. Ta aktivnost se pa ne more izvajati, če ni sodelovanja medresorskega. To sem posameznim ministrom dal do znanja. In ko me je premier vprašal kot amaterja v politiki, kako mi gre, sem rekel, malo imam problemov. In je rekel, bomo uredili. Stvari zdaj tečejo. Je pa res, da sem in tja pozimi boš z avtom prišel na poledico, pa ne boš vedel, kaj boš naredil, ali boš šel v jarek ali boš zvozil.  Drugo, kar se tiče priporočil, gospod Tanko, Agencija za varnost v prometu svetuje nam starejšim voznikom, da mogoče gremo na Vransko v avto-moto šolo izboljšave našega vozniškega standarda. Ste vi vzeli to priporočilo na znanje osebno? Ne bom kritičen, ampak dejstvo je, da priporočila so točno to, priporočila. In v pogovorih, ki sem jih imel z različnimi poslanci, so mi to dali v obliki priporočil, kaj, kako narediti. Vi ste tudi moji politični mentorji kljub mojim kolegom in to. Kolegi iz zamejstva, ki zastopajo Slovence v tujini, bi dajejo nasvete, kje so problemi, kje niso problemi. Jih dajem na znanje,   (nadaljevanje) jih vzamem in jih potem dajem naprej. Tako da jaz osebno vidim priporočilo, kakor je dobronamerno, dejansko ne naredi nič na dolgi rok, ker če se bojo stvari ponovile, bomo zopet tukaj, bomo dajali to na sito, presejali in videli, kje je problem, ampak dokler stvari delujejo, ne verjamem. Jaz prihajam iz letalstva in tam je ogromno priporočil, ampak vedno v letalstvu mora 200-300 ljudi delat, da gre avion v zrak. Če ni kolektivnega sodelovanja, timskega dela, potem ne gremo nikamor. Jaz sem občutil, da do januarja meseca stvari niso bile tako, kako bi rekel, »smooth« po angleško, tekoče, kot bi si jaz želel in pričakoval. Ne vem o prejšnjih ministrstvih, me tudi ne briga, imam pa dober kolektiv, ki je uspel dati vse razpisne odločbe in nakazat denar že do 1. februarja, kar je bil unikum. Torej, če imam dober kolektiv, ki mi svetuje in pomaga, tudi vaša pripomba in priporočilo je bilo vzeto na znanje, zato sem jaz se pogovarjal s premierjem in smo stvari uredili, pogovarjal z gospodom Cerarjem in tudi drugimi. Stvari so zdaj urejene. Če bo pa kje zaškripalo, boste pa sigurno skozi kuloarje izvedeli. Ampak bomo sproti reševali. Hvala.
Hvala lepa. K razpravi se je prijavil še zadnji razpravljavec, gospod Franci Kepa.
Hvala za besedo, podpredsednica. No jaz bi samo opozoril. Nisem nikjer prebral, da ste neprofesionalni, da niste profesionalni, da niste profesionalec, da ste neprofesionalni politik. / oglašanje iz dvorane/ Ne vem, zdaj, nisem nikjer prebral, da niste profesionalec. Mislim, da smo vsi profesionalni, če smo, kateri smo bili tukaj izbrani, tudi vi. Mislim, da tale priporočilo, ki jih je gospod Tanko dal, so bila na tisti seji januarja in to ni nekaj novega, to je nekaj, takrat je bilo rečeno, to so neka nežna priporočila, to ni nekaj ne vem kakšen, zakaj bi bil neki strah. Tudi na ministrstvu še za neko boljše delo ni to nekaj profesionalnega. Jaz bi se obregnil tudi dodatno, če bi res bilo tako vse v redu, pa skrb Vlade tudi za to ministrstvo, bi dobili vsaj toliko sredstev oziroma bi se povečala sredstva in skrb za naše zamejce, pa za ljudi po svetu. Vsa ministrstva so dvignila proračunsko zelo veliko, preko milijardo smo dali sredstva dodatno, za zamejce pa celo manj, kakor je bilo prej nominalno. Še toliko, kakor je za plače, ni šlo gor denarja. V prejšnji vladi, v Janševi vladi je bilo tega denarja 13 milijonov. Zdaj smo na 8-9 milijonov, se pravi 3-4 milijone. Lahko bi dali celo več, če smo vsem ministrstvom dali več. Se pravi, da skrb Vlade za to ministrstvo oziroma za ljudi po svetu in zamejce to negira. Se govori, kako fajn teče, skoraj idealno ali celo malo boljše kot idealno. Pač sredstva, ki so namenjena, in skrb za naše ljudi po svetu in zamejce to negira. Mislim, da bi bilo to nežno priporočilo, ni nič, je samo za boljše delo in za večjo skrb. Toliko. Hvala.
Hvala lepa. K besedi se je prijavil še predlagatelj, gospod Tanko. Izvolite.
Hvala lepa. Glejte, dajmo še enkrat to zadevo razmejit. Minister, nas ne zanima delo znotraj vašega resorja, ga nismo nikjer omenili, ker noben ni rekel, da karkoli znotraj vašega resorja poteka slabo. Pač vse to, kar imate nalog, kar imate proračun in tako naprej, ste uspešno razdelili. Tukaj o tem ni nobenega govora. Mi govorimo v tem sklepu izključno o Vladi in, bom rekel, sodelovanju z vami. In vse to, kar je tukaj napisano, bom samo zdaj še zadnjič povedal, je nastalo tudi v veliki meri na osnovi vaše razprave. / oglašanje iz dvorane/ Okej, saj mi govorimo o seji in zaključkih januarske seje, da se razumemo, to je nadaljevanje januarske seje. Zdaj, tisti, ki ne razumete tega, bom še enkrat ponovil, to so zaključki januarske seje. Niso to zaključki, ne vem, na dan ta, ampak januarske seje. To je eno. Drugo, kar je, gospod minister, zdaj sem pa že začuden. Zdaj pa pravite, da niste profesionalni politik, boste hobi politik. Potem samo še hobi ostane, kajne. In zdaj za hobi dobite ministrsko plačo, kajne? Vi ste profesionalec na tem področju, edini odgovoren za to stvar, za politiko na tem področju in zastopate te stvari znotraj Vlade, tako kot je treba to narediti. In zdaj jaz ne razumem, da imamo Vlado, ki nima profesionalnih ministrov oziroma profesionalnih politikov na ministrstvu. Kaj pa imate potem? Vsi so funkcionarji, politični funkcionarji in zdaj, bom rekel, take pristope pač težko razumem, težko razumem. In če niste profesionalni politik, kot minister, potem se človek vpraša, po katerih navodilih potem pa ta Vlada dela in sprejema odločitve. Kdo to potem lansira? Ali ste samo transmisija nekih odločitev nekje? Vi ste kreator politike na tem področju. Vlada je kreator politike, zato ima upravni aparat, bom rekel, administracijo in tako naprej in profesionalce, ki opravljajo politične funkcije na teh resorjih – ministra, državne sekretarje. Tako da, sem čedalje bolj začuden no, o teh razpravah.
Hvala, gospod Tanko. S tem zaključujem razpravo, ker ni bilo nobenega več prijavljenega in prehajamo na glasovanje. Pa vas sprašujem, ali bi kdo mogoče želel obrazložiti svoj glas? Ne, potem prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (2 članov.) Kdo je proti? (7 članov.) Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet. Prehajamo na glasovanje o 2. predlogu sklepa poslanca Tanka, ki se glasi: »Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu priporoča Vladi, da finančna sredstva, namenjena delovanju Slovencev zunaj meja Republike Slovenije, iz postavk proračuna posameznih ministrstev prerazporedi na postavke proračuna Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, pristojna ministrstva pa bi skrbela za izvajanje programov in ukrepov, namenjenim Slovencem zunaj meja Republike Slovenije.« Želi mogoče predlagatelj besedo? Izvolite.
Ja, hvala lepa. Zdaj, tudi ta predlog, tega 2. sklepa je povzetek razprave na Komisiji, januarja meseca in tudi je povzeta v njem razprava ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, ker po eni strani vsi govorijo o tem, da ni nobenega nadzora nad izvajanjem nalog, po drugi strani pa tudi, da ni nobenega, bom rekel, finančnega vpogleda v izvajanje teh nalog in na nek način je bilo v razpravi tudi, ali je to, pač ušlo, mislim, da je celo minister rekel, da bi se s tako rešitvijo strinjal, da bi bila sredstva koncentrirana, vsebinski del, to se pravi, izvajanje posameznih nalog, recimo s področja šolstva ali s področja, ne vem, kmetijstva ali kakšne druge politike, pa bi se izvajala potem v resorju, ki je pristojen pa za izvajanje tega. Tako da, ta sklep ni popolnoma nič drugega, kot tisto, kar je bilo povedano na prejšnji seji komisije in tudi je zajeto stališče ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Hvala lepa. Mogoče želi minister besedo? Izvolite.
Ja, sredstev ni nikoli zadosti, če tako rečem, vendar sredstva, ki so bila dodeljena uradu, bi seveda včasih morala biti višja in bolj zadostna, ampak, tako Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo aktivno sodelujejo pri podpori Diaspore. Ministrstvo za šolstvo samo da preko 2,1 milijona na leto za izobraževanje, s ciljem ohranjanja in spodbujanja slovenskega jezika v zamejstvu in drugje po svetu. Pred kratkim smo imeli 14 ljudi iz Argentine, iz Kaira in iz Avstralije na pedagoškem tečaju, za učitelje slovenskega jezika iz Diaspore. Je bilo financirano s strani Ministrstva za šolstvo. Torej sodelovanje je in moram pa poudariti eno stvar – če bi bil ta sklep ali ta predlog sprejet, da imamo mi veliko večji proračun in da mi sami potem operiramo s tem, bi morali število kvalificiranih, finančno kvalificiranih ljudi na uradu povečat. Tako pa sodelovanje med Ministrstvom za šolstvo glede potreb Diaspore in nami, je dobro. Mi damo predlog, se usedemo, pogovorimo, oni usmerjajo denarna sredstva – pa naj bo to otroški vrtec ali pa glasbena šola. Isto je pri različnih drugih projektih na Hrvaškem, kot je recimo dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga financira Ministrstvo za šolstvo, ne pa urad. Če bi mi hoteli imeti to ekstra, bi morali imeti ekstra osebje, ki je usposobljeno, bo delalo tako po pravilih, ki jih določa računsko sodišče in pa ekonomično in pregledno istočasno. Tega kadra nimamo, ali hočemo zdaj na lepem dodati kvas, da bo urad vzhajal in se povečal, če že imamo infrastrukturo, ki to dela in če mi sodelujemo na tej ravni, ne vidim razloga za ta sklep, čeprav je dober, v svoji nameri, mislim pa, da je nepotreben. Hvala.
Hvala lepa, gospod minister. Bi kdo od članov komisije želel razpravljati o predlogu sklepa? Gospod Marko Koprivc, izvolite.