Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 49. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena, prvega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 85. seji dne 13. 11. 2020.

Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti naslednja poslanca: mag. Andrej Rajh in Franc Kramar. Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil Kolegij, je sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo najavil poslanec Danijel Krivec.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O ŠOLSKI PREHRANI V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 38 poslank in poslance s prvopodpisanim Matjažem Hanom. Predlog zakona je na 27. nujni seji 12. novembra 2020 kot matično delovno obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Ker po končani razpravi Odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Mag. Branislav Rajić bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

Dober dan vsem. Spoštovani!

Novela Zakona o šolski prehrani, ki jo danes obravnavamo, nam je na seji matičnega odbora odprla različne poglede na organizacijo šolske prehrane v času epidemije in v času, ko izobraževanje poteka na daljavo. Gre za okoliščine, ki terjajo ukrepanje izven utečene prakse in opozarjajo na začasnost razmer, v katerih smo se znašli prav vsi. Včasih se z različnimi pogledi na neko zakonsko materijo srečamo na pol poti. Čeprav to pot potem ne prehodimo skupaj do konca, se da skupne cilje doseči na različne načine in pri tej temi verjamemo, da smo dosegli cilj, da vsi, ki pomoč potrebujejo, so je že deležni.

Na seji matičnega odbora je bilo veliko govora o primernosti urejanja obravnave materije v Zakonu o šolski prehrani. Zato na tem mestu poudarjam, da gre za začasen ukrep, ki je odraz začasnih epidemioloških razmer, in predvsem za ukrep, ki se bo uredil v zadnjem protikoronskem zakonu, ki ga bomo prav tako danes obravnavali. Pa vendar ne pozabimo, organizacija šolske prehrane za učence in dijake, ki se izobražujejo na daljavo, že poteka. Brezplačen topli obrok se trenutno že zagotavlja dnevno za učence, ki so že sedaj upravičeni do brezplačnega kosila, to je do tretjega dohodkovnega razreda otroškega dodatka, in za dijake, pri katerih mesečni dohodek za osebo ne presega 382 evrov, torej vključno z drugim dohodkovnim razredom za državne štipendije. Upravičeni učenci in dijaki kosilo osebno prevzamejo, tistim, ki pa iz opravičenih razlogov ne morejo osebno prevzeti kosila, lokalna skupnost zagotovi dostavo. Tudi po sprejetju šestega protikoronskega zakona bo še naprej veljala enaka rešitev.

Ob obravnavi novele je bilo slišati tudi predloge, da bi lahko vsi otroci, ki so prijavljeni na šolsko kosilo, enostavno prišli v šolsko jedilnico in v njej skupaj kosili. Pri tem smo opozorili, da s povečano koncentracijo ljudi v šolah počnemo ravno nasprotno od tega, kar je bi smisel ukrepa za omejevanje stikov in prvotni namen uvedbe izobraževanja na daljavo. Torej šolamo jih doma, ne moremo jih pa hraniti v šolah.

Pozdravljamo pripravljenost oziroma pristop občin in šol, ki bodo prispevale k temu, da bodo otroci še naprej dobivali en topel obrok na dan tudi v času pouka na daljavo. Razumljivo je, da nihče ne more delovati preko svojih zmogljivosti, pa tudi občine in šole ne. Tudi nekatere službe lokalnih oblast in šol delujejo v okrnjeni kadrovski zasedbi. Že danes smo priča različnim scenarijem in različnim pristopom pri organizaciji šolske prehrane za čas epidemije. Nekatere šole najverjetneje ne morejo oziroma ne bodo mogle zagotoviti brezplačnega kosila upravičencem, ker ne bodo zbrale zadostnega števila prijav. Nekatere manjše šole imajo podobne težave, pa vendar obstaja tudi možnost povezovanja šol. V nekaterih občinah so to nalogo prevzeli celo vrtci, ki zagotavljajo kosilo vsem upravičenim učencem in dijakom v tej občini. Imamo pa tudi take občine in šole, ki kosilo zagotavljajo vsem učencem in ne samo tistim, ki so upravičeni do brezplačnega kosila.

Na koncu pa ne pozabimo in ne podcenjujmo staršev, ki so v času izobraževanja na daljavo doma s svojimi otroci in redno kuhajo kosilo za vse družinske člane. Nekateri otroci enostavno raje jedo kosilo iz domače kuhinje. Vsi našteti razlogi so botrovali k temu, da smo v Poslanski skupini Stranke modernega centra predlog zakona na seji matičnega odbora zavrnili. Hvala.

Hvala lepa.

Željko Cigler bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!

V Levici trdimo in smo mnenja in naše stališče jo to, da v socialni državi Sloveniji otroci ne smejo biti lačni, še posebej takrat, ko imamo za ta namen, to je za prehranjevanje otrok v šolah in dijakov v srednjih šolah zagotovljena javna sredstva in infrastrukturo, da se hrana otrokom lahko zagotavlja. Primer, da je to potrebno zagotoviti, je bil v prvem valu epidemije covida-19, ko smo v Levici dali predlog Vladi, kako naj zadevo uredi oziroma če ne more logistično urediti zagotavljanja prehrane učencem in dijakom, naj družinam, iz katerih izhajajo socialno ogroženi in so upravičeni do subvencioniranja šolske prehrane, zagotovi dodatke k prejemkom mesečnim. Ta stvar se od prvega do drugega vala ni spremenila. Ko se je drugi val covid-19 začel, otroci in dijaki so imeli počitnice oziroma pouk se je začel odvijati na daljavo, prehrana še vedno ni bila urejena. Zato smo v Levici dali predlog ministrici 21. oktobra, naj to zadevo uredi.

To pobudo so podpirale tako lokalne skupnosti kot šole, na to so ministrstvo, Vlado in tudi nas, poslance Državnega zbora opozarjali starši. Danes sicer zadeva teče. V državi so otrokom v osnovnih in srednjih šolah, čeprav se izvaja izobraževanje na daljavo, zagotovljeni topli obroki, ker v starosti od osnovne šole do srednje šole je topel obrok, kvalitetna prehrana pomembna. Naš sistem šolski to zna zagotavljati, seveda če zagotovimo logistiko. Vendar, to se v tem trenutku zagotavlja na osnovi okrožnici Ministrstva za izobraževanje; okrožnica je pa akt, ki enkrat velja, ko pa čas te okrožnice in na primer covida, ko se bo zdajle v drugem valu končal, ostane zadeva neurejena in ob ponovnih primerih izobraževanja na daljavo bomo zopet odpirali vprašanje, ali moramo otrokom zagotoviti topel obrok ali ne. Kaj je to pomenilo v prvem valu, nam je pokazal tudi proračun, rebalans proračuna za leto 2020, ko se je na račun tega, ker se otrokom ni zagotavljalo toplega obroka, prihranilo 11,8 milijonov evrov na račun lačnih otrok.

Zaradi tega smo v strankah Levica in SD pripravili predlog sprememb Zakona o šolski prehrani, ki so ga podprli vsi poslanci opozicijskih strank, v katerem smo predlagali sistemsko ureditev prehranjevanja učencev in dijakov v vsakem obdobju, ko bi se – če se bo v prihodnosti, verjetno pa se bo – izvajalo izobraževanje na daljavo. Zadeva je bila kvalitetno pripravljena, vendar žal ni dobila ustrezne podpore. Ker mnenja smo, da je to stvar boljše urediti sistemsko, da se lahko zagotavlja topla prehrana v vsakem obdobju oziroma v vsakem primeru izobraževanja na daljavo, ne da je to odvisno od politične volje. Tako je malce neprijetno oziroma v Levici nas skrbi delo te vlade in glasovanje večine v tem državnem zboru, ko ni problem, ko je treba zagotoviti denar za oboroževanje, problem pa je in nastane globok premislek, ko je treba zagotoviti hrano za učence.

Zato nam je žal, da do te spremembe ni prišlo, vendar prišel bo čas, ko bo druga alternativa na oblasti v Sloveniji, ko bomo zagotovili skladno s tem, da je Slovenija socialna država, prehranjevanje tudi za učence tudi v primerih, kadar se izvaja izobraževanje na daljavo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanskih demokratov.

Hvala lepa. Spoštovani!

Brezplačen topel obrok pripada danes v Sloveniji vsakemu učencu ali dijaku, ki se izobražuje na domu in kjer povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v veljavni odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji, ne presega 382,82 evra. Učencem in dijakom se tako s subvencioniranjem prehrane zagotavlja cenejši in brezplačni obrok. Na ta način se izboljšuje dostopnost šolske prehrane posameznikom iz socialno šibkejšega okolja. Učenci in dijaki morajo biti na šolsko prehrano prijavljeni.

Sedaj, ko šola poteka od doma, brezplačen topel obrok zagotovi občina, kjer učenec ali dijak prebiva, medtem ko ceno obroka in način povračila sredstva občinam določi iz državnega proračuna s sklepom minister. Še enkrat želim poudariti, da že od oktobra, odkar imamo izobraževanje na daljavo, poteka organizacija toplega obroka za učence in dijake. Šole ob sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, kjer učenci in dijaki prebivajo, zagotavljajo brezplačen topel obrok v času pouka na daljavo. Občine poskrbijo za dostavo, zainteresirani za obroke pa morajo obvestiti šolo in se tam prijaviti.

Kritike, da smo krščanski demokrati proti brezplačnemu obroku za vse otroke, ne držijo. Socialni demokrati in tudi Levica izkoriščajo in zlorabljajo ljudi, ki se na organiziranost šolske prehrane, ker nimajo več šoloobveznih otrok, ne spoznajo in niso vedeli, da se je že pred vložitvijo tega zakona že pomagalo otrokom iz socialno ranljivih družin. Ta zakon je zgolj poskus zlorabe otrok v politične namene.

V Novi Sloveniji se sprašujemo, kje je meja. V zadnjih tednih smo priča besnenju, lažem, potikanjem, zavajanju ljudi z lažmi in tudi osebnimi verbalnimi napadi. Predlagatelj zakona Matjaž Han je včeraj obsodil napad na direktorja NIJZ dr. Kreka, kar je prav. Njegov strankarski kolega pa je dober teden nazaj pod pretvezo laži napadel koalicijske poslance, da odtrgujemo topel obrok učencem in dijakom in je bil skupaj z njim v dvorani in spremljal njegovo početje. Je to licemerstvo?

Seveda je zakon jasen. Kdo je upravičen do toplega obroka? Krščanski demokrati zagovarjamo načelo, da je potrebno pomagati najšibkejšim v naši družbi. Ubogi so vedno med nami, pravi Jezus, in sama živim tako, da jim skušam pomagati. Dolžnost države je, da pomaga socialno ogroženim, še posebej otrokom oziroma učencem, če gre za vprašanje prehrane.

Kot krščanski demokrati se pri delovanju še posebej zavzemamo za ranljive skupine. Ukinitev državnih pokojnin kmečkim ženskam leta 2011, ukinitev štipendije mladoletnim dijakom ter ukinitev otroških dodatkov dijakom nad 18 let so močno posegli v socialni položaj družin in posameznikom in je te posledice čutiti še danes. A ni bilo to, kar sem ravnokar naštela, delo Socialnih demokratov, ki so vodili vlado in ministrstvo kar 10 let?

Smo v tednu Karitasa. Geslo tega tedna je: Slišim te. Naj bo ta teden namenjen tistim, ki jih mogoče ne slišimo, ker niso prisotni na družbenih omrežjih, ne spremljajo politike, so pa tu med nami in nas morda potrebujejo. Ker so topli obroki že zagotovljeni in se pomoč najšibkejšim na tak način že izvaja, v Novi Sloveniji predloga zakona, ki želi spreminjati sistemski zakon šolske prehrane, nismo podprli, saj smo to zakonsko uredili že pred vložitvijo tega zakona.

Hvala lepa.

Spoštovane kolegice in kolegi, če se zgodi, da ima kdo postopkovni predlog, vas vljudno prosim, da ne vpijete takrat, ko nekdo govori, ampak počakate, da pač izvede svojo točko oziroma pove do konca tisto, kar mu gre, v skladu s parlamentarno uro in potem najavite postopkovni predlog.

Kolega Franc Trček, slišal sem vas, da želite postopkovni predlog.

Ja, hvala za besedo.

To je evidenten primer zlorabe stališča poslanske skupine. To je bila polemika, razprava, ne pa stališče poslanske skupine in vi bi morali ukrepati, predsedujoči, v skladu s poslovnikom.

Ne, kolega Trček. S tem se ne strinjam. To je bila predstavitev stališča poslanske skupine. Jaz ne bom dovolil, da druge poslanske skupine sugerirajo, kaj bi morale govoriti oziroma v svojih stališčih predstavljati ostale. Držim se tega, da je stališče predstavljeno korektno, da nikogar ne žali. Ne moremo pa druge usmerjati, kako naj svoje stališče predstavijo.

Kolegica Maša Kociper, imate postopkovni predlog.

Spoštovani predsednik, v tem konkretnem stališču je kolegica ne samo predstavila stališče poslanske skupine, ampak z imenom in priimkom obračunala s poslancem Matjažem Hanom, da je rekel to in to in to in napadla Socialne demokrate, pri čemer vsi vemo, da na podlagi stališča nihče od njih nima ne replike, ne možnosti, da odgovarja. Jaz vas vendar prosim, da smo korektni, tudi kadar gre za koalicijske partnerje. To, da se z imenom, priimkom v stališču obračunava s predstavnikom ene od stranke, ki ne more odgovoriti, nedvomno ni to, kar bi moralo biti stališče poslanske skupine.