Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 53. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena, prvega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 86. seji dne 4. 12. 2020.

Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti naslednji poslanki in poslanci: mag. Karmen Furman, Nada Brinovšek, Franc Rosec, Franc Kramar in Samo Bevk do 14. ure.

Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil Kolegij, za danes sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo ni najavila nobena poslanka ali poslanec. Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja k 1. točki dnevnega reda, gospoda Sašo Gržiniča, predstavnika pet tisoč volivk in volivcev, kot predlagatelja k 7. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 14. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 40 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. ter drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslanke in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade.

Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa zahtevati dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo, v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s to točko se je za danes opravičil minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri bo odgovarjal predsednik Vlade Janez Janša.

Najprej mu bo vprašanje postavil Jani Prednik, SD.

Predsednik najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade, kolegice in kolegi!

V teh dneh sprejemamo že sedmi tako imenovani protikoronski paket. Predsednik, večkrat bili ste iz različnih naslovov opozorjeni, da Vlada ne vodi zadostnega dialoga s prizadetimi skupinami. Zato so se v predlogih ukrepov pojavile tudi vsebine, ki so bile popolnoma nepotrebne. Mnoge prizadete družbene skupine, ki pa dejansko pričakujejo in tudi potrebujejo pomoč, pa v teh ukrepih niso bile zajete. Izgovor, ki ga je omogočal tako imenovani paketni pristop se je s tem zadnjim PKP7 enostavno izpel. Ljudje ne morejo več čakati na naslednji paket prav tako pa ne razumejo, zakaj Vlada zapravlja energijo in tudi čas z odzivom na epidemijo in s temami, ki z epidemijo nimajo nobene zveze, odžirajo pa vsem nam dragocene vire, denar, čas in tudi našo pozornost.

Spoštovani predsednik Vlade, 29. marca, ste imeli tiskovno konferenco, na kateri ste dejali: »Nikogar ne bomo pozabili.« Danes, osem, devet mesecev kasneje lahko ugotovimo, da temu ni tako. Na kakršnokoli pomoč še vedno čakajo ljudje, ki se preživljajo z avtorskimi in podjemnimi pogodbami. Tudi delavci, ki pomagajo zdravstvenemu osebju, čistilke ne dobijo nič. 2,2 milijarde vredna likvidnostna shema, ki naj bi podjetjem zagotovila kreditna sredstva in svež denar, ne deluje, ker je prekomplicirana in prepočasna, na kar smo opozarjali tudi Socialni demokrati. Na drugi strani se nam morda celo obeta, da bomo zaradi določenih lobističnih pritiskov prej odpirali vse ostalo kot pa šole. Neusklajeni, komplicirani in popolnoma zbirokratizirani in tudi neustrezno komunicirani ukrepi dodatno spodjedajo že tako načeto zaupanje tako v vas, v vašo vlado kot tudi v celotno politiko. Zaupanje pa je ključno, da bi ljudje lahko upoštevali pravila in da bi s tem posledično zajezili širjenje okužbo. Včeraj smo lahko iz medijev izvedeli, da bo za prehajanje občinskih mej potrebna aplikacija.

Jaz vas tukaj sprašujem:

Ali se vam ne zdi, da bo prihajalo do neke neenakopravnosti med tistimi, ki aplikacijo imajo oziroma imamo, in tistimi, ki je nimajo, in med tistimi, ki je niti ne morejo imeti? Ta aplikacija je namreč prostovoljna in bo prihajalo do neke diskriminacije.

Glede na vse našteto vas tudi sprašujem:

Ali sta bila po vašem mnenju dosedanji socialni dialog in usklajevanje s prizadetimi skupinami pri pripravi ukrepov za zajezitev epidemije ustrezna?

Kako nameravate v prihodnje izvajati pripravo protiepidemijskih ukrepov, da bi se s tem izognili kršitvam socialnega dialoga, novim podtaknjenim vsebinam in pozabljenim skupinam?

Hvala za odgovor.

Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa za vprašanje.

Imeli boste tudi možnost postaviti dodatno vprašanje v nadaljevanju, kar se vedno izkoristi, pa vas prosim, da takrat imenujete enega samega državljana Republike Slovenije, ki v dosedanjih šestih protikoronskih paketih ni bil naslovljen. Mislim, da smo sedaj, če pogledamo celoto, naslovili vsakega, prav vsakega, niti eden ni bil izpuščen, prvič v slovenski zgodovini. Ali so vsi dobili ustrezno ali so vsi dobili dovolj, je drugo vprašanje. Vendar je treba tukaj upoštevati realne materialne možnosti. To je eno. Poleg tega epidemije še ni konec. Pred nami je še tretja tretjina, ki je lahko najbolj zahtevna od celotnega poteka epidemije, in je treba misliti tudi na naslednje tri mesece.

Kar se tiče socialnega dialoga. Eden od prvih ukrepov vlade po prisegi je bil ponovna vzpostavitev Ekonomsko-socialnega sveta. Veste, da v prejšnjih mandatih, v katerih ste sami sodelovali, so bila obdobja, ko Ekonomsko-socialni svet sploh ni deloval, sploh se ni sestajal, ker so ga posamični partnerji zapustili, in te institucije de facto ni bilo. V tem letu od 13. marca naprej je Ekonomsko-socialni svet, čeprav takrat ni bil ustanovljen in smo ga morali ustanoviti in zagnati delovanje, je v času epidemije imel deset sej, na stotine ur takšnih in drugačnih pogajanj in usklajevanj, ne samo da smo ukrepe usklajevali vedno v veliki časovni stiski zaradi potreb znotraj te institucije, ampak tudi s posamičnimi deležniki. Če pogledamo nazaj zadnjih 10 let statistiko, bomo videli, kolikokrat so se prejšnji predsedniki vlad sestali s socialnimi partnerji v času njihovega mandata in kolikorkrat sem se jaz v tem mandatu, koliko ur smo skupaj preživeli na različnih usklajevanjih, da ne govorim o najbolj odgovornih ministrstvih in ministrih. Vlada je spremenila tudi poslovnik in način odločanja ravno zaradi socialnega dialoga. Tako da zdaj te pakete najprej vlada sprejme v osnutku, potem ta osnutek usklajujemo s socialnimi partnerji in šele potem vlada sprejme predlog zakona in ga pošlje v Državni zbor.

Zdaj govorite o sedmem paketu. Sedmi paket še ni na vaših klopeh, tudi vlada ga še ni sprejela. Sprejela ga bo v četrtek. Prejšnji teden smo sprejeli osnutek in ta osnutek je zdaj v intenzivnem socialnem dialogu znotraj Ekonomsko-socialnega sveta. To, da niso vedno vse zahteve ali pa predlogi socialni partnerjev upoštevani, ne pomeni, da ni socialnega dialoga, ker velikokrat je teh predlogov ogromno in so protislovni med sabo. Ekonomsko-socialni svet je sestavljen tripartitno ravno zato, ker obstajajo različni interesi v družbi in na koncu se je treba usklajevati in sprejemati kompromise. In to delamo že celo leto. Govoriti, da ni socialnega dialoga, zato ker neka zahteva, ki ni šla skozi, ni bila upoštevana, je to, bom rekel, zelo na pamet.

Če pogledamo tudi primerjavo z drugimi državami članicami Evropske unije glede socialnega dialoga, pokažite mi eno državo, kjer je tega več v tem času. Dogovorjeno je, da je potem, ko je nek osnutek teh protikoronskih paketov narejen, najmanj 72 ur časa za socialni dialog, in to upoštevamo. Absolutno to upoštevamo. Ni pa mogoče zaradi potreb in poteka epidemije čakati mesece in mesece, da se bo nekaj uskladilo, čeprav vnaprej vemo, da se ne bo. To pa je odgovornost vlade pa tudi vas, da takšne ukrepe sprejmemo pravočasno.

Kolega Prednik, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.

Predsednik, hvala za odgovor.

Problem, ne samo vaš, ampak tudi današnjega sveta je, da poslušamo z namenom, da bi replicirali, ne da bi razumeli to, kar nam sogovornik govori. Jaz sem omenil tiste, ki se preživljajo z avtorskimi in podjemnimi pogodbami in niso bili deležni nobene pomoči. Nisem pa rekel, da ni bilo socialnega dialoga, ampak sem vas vprašal, kako vi ocenjujete dosedanji socialni dialog.

Drug problem vaših ukrepov je kompliciranost in birokracija. Ker so pravila, ki jih pišete, komplicirana, ljudje porabijo ogromno časa za iskanje pojasnil, kaj lahko, kaj ne, kaj je dovoljeno, kaj ni dovoljeno, in seveda pri tem najdejo ogromno izjem, ki jim omogočajo na žalost tudi kršenje. Ta paketni zakonski pristop, ki v sebi nepregledno meša med seboj tudi nepovezane vsebine, je v čistem nasprotju z vašimi obljubami, gospod predsednik, o debirokratizaciji države in poenostavitvi pravil. Pred volitvami ste dejali, da za vsak nov predpis naj se dva ukineta. In tega se vi sedaj ne držite. Na žalost lahko ugotovimo, da vi niste debirokratizator, ampak ste komplikator, razen za nekatere deležnike, kot so recimo verski delavci.

Preden me napadete, da je to ideološko, ni ideološko. Verski delavci bodo brez dokazil o prizadetosti prejeli ta temeljni dohodek, brez da karkoli dokazujejo, drugi pa ne. In vi radi govorite o prvorazrednih in drugorazrednih državljanih. Ampak ljudje imajo občutek, da so eni, ki bodo dobili 700 evrov UTD, prvorazredni, drugi so drugorazredni. Kot drugo lahko omenim premožne kupce dragih avtomobilov, ki jim boste z debirokratizacijo omogočili, da bodo avtomobile, ki so zelo dragi, 80, 90, 100 tisoč evrov, kupili po bistveno nižji ceni. In to si lahko privoščijo samo najbogatejši. Večina nas tudi tu notri si tega ne more privoščiti. Tudi zaradi tega vas sprašujem:

Ali lahko pričakujemo, da boste v prihodnje bolj upoštevali socialni dialog?

Kot pozitivno lahko omenim to, da ste, kot lahko razberemo iz medijev, to upoštevali pri umiku zamrznitve minimalne plače iz PKP7, kar pa je, gospod predsednik … / izklop mikrofona/

Hvala lepa.

Predsednik Vlade, imate besedo.

O minimalni plači še poteka socialni dialog znotraj Ekonomsko-socialnega sveta. Vlada bo z veseljem sledila predlogu rešitve, če bo ta usklajena. Tako da je ta tema je še odprta.

Kar se tiče avtomobilov, glejte, najbogatejši, in vi jih imate zelo veliko v svojih vrstah, drage avtomobile kupujejo po Evropi kjerkoli, če imajo denar. In potem tudi davki gredo tja. V našem interesu je, da je davčna politika takšna, da se davki plačujejo v slovenski proračun. Ta cilj zasledujemo in ne neke demagoške cilje.

Kar se tiče socialnega dialoga, še enkrat, doslej ni nihče pozabljen. Univerzalni temeljni dohodek so dobil vsi, ki niso bili naslovljeni preko drugih inštrumentov. Čakanje na delo, subvencioniranje dohodka, zdaj se krijejo celo fiksni stroški, v enem paketu številne rešitve. Glejte, Slovenija ni edina država, ki je v epidemiji. Podobne zakone sprejemajo povsod. Kar se tiče birokracije, ja, to je problem, ampak ni nastal v času epidemije. V času epidemije je ta problem še dodatno zaostril možnost hitrega reagiranja. Če mi ne bi šli s šestimi paketi, kjer se je naenkrat posegalo v številne zakone, in bi v vsakega od teh zakonov posegali posebej, bi vi še vedno obravnavali drugi protikoronski paket, ki smo ga sprejel aprila.

Takšni so pač običajni redni postopki pri nas. Obratno je res. Mi smo ravno s tem pristopom, in nismo bili edini – glejte zakone, ki so jih sprejemale Avstrija, Nemčija, Poljska, Češka, Francija, Italija – mi smo ravno s tem pristopom uspeli reagirati pravočasno. Če ne bi, bi bila ekonomska slika bistveno slabša, tako pa smo tudi v času epidemije od bonitetnih agencij dobili bodisi potrjene pozitivne ocene ali pa so se celo izboljšale. Zaradi tega je naše zadolževanje cenejše in zaradi tega je tudi naša socialna država lahko bogatejša.

Hvala lepa.

Kolega Prednik, imate besedo za postopkovni predlog.

Seveda gre vsa pohvala pripravi PKP1, 2, 3, 4, 5 in 6. Sedmega, kot rečeno, še nismo videli. Vendar smo vas opozarjali tudi na hitrost tega. Lahko bi si vzeli dan, dva, tri več, da bi določene nesmisle, ki so se notri pojavili, predvsem tu v parlamentu odpravili.

Ker je to zelo pomembna tema in ker je prihajalo tudi v praksi potem do določenih nesmislov, jaz na podlagi 246. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da se na naslednji seji opravi širša razprava o odgovoru predsednika Vlade.