Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 56. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena, drugega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 88. seji dne 21. 12. 2020.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Lidija Divjak Mirnik, Luka Mesec, Igor Peček, Aljaž Kovačič, Soniboj Knežak, Jani Prednik, Predrag Baković, mag. Marko Koprivc, mag. Dejan Židan, dr. Franc Trček, Samo Bevk, Marko Bandelli in mag. Branislav Rajić.

Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil Kolegij, danes sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo ni najavila nobena poslanka ali poslanec. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O NEDOPUSTNOSTI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POMOČ PRI OMILITVI POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 PKP7.

Predlog sklepa je na podlagi 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v obravnavo zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predstavniku Vlade, mag. Andreju Širclju, ministru za finance.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19, glede katerega Vlada Republike Slovenije v skladu z drugim odstavkom 90. člena Ustave Republike Slovenije in 21.a členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi Državnemu zboru predlaga sprejetje sklepa o ugotovitvi nedopustnosti zakonodajnega referenduma, dodatno blaži in odpravlja posledice naravne nesreče nalezljive bolezni covid-19. Prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti in odprave posledic naravnih nesreč.

V skladu z določbo prvega odstavka 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi Državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, ker gre za Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti in odprave posledic naravnih nesreč. V skladu z 8. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami se za naravno nesrečo šteje tudi množični pojav nalezljive bolezni. Prav tako pa je Državni svet že odločil, da glede zakona ne bo zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 predstavlja podlago za pomoč pri omilitvi in odpravi posledic covid-19. S tem zakonom se določajo ukrepi, da se čim prej z jasnimi nameni in posledicami zagotovita omilitev in odprava posledic covid-19 najširšemu možnemu krogu upravičencev z ukrepi, ki so bili v postopku priprave predloga zakona zaradi prilagajanja na situacijo v povezavi s covid-19 in gibanjem gospodarstva zaznani kot nujni. Specifični cilji predlaganih ukrepov so ohranjanje delovnih mest in delovanja podjetij, prilagajanja področja zdravstva in socialnega varstva ter pomoč gospodarstvu. Ukrepi so po svoji naravi začasni, saj urejajo vsebino, povezano s covid-19, in sledijo načinu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom.

V luči negotovosti v zvezi s posledicami covid-19, ki se kažejo po svetu, zakonodajalec nima le pravice, temveč ima tudi dolžnost, da zakonodajo prilagaja danim družbenim razmeram in jo tudi spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena razmerja. Nujni ukrepi, ki jih država sprejema za omilitev in odpravo negativnih posledic covid-19 na prebivalstvo in gospodarstvo, morajo biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa mora biti hitra. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 tako predstavlja dodatni nujni in začasni ukrep, s katerim bo omogočena takojšnja in učinkovita zagotovitev pomoči pri omilitvi in odpravi posledic naravne nesreče v Republiki Sloveniji tako za prebivalstvo kot za gospodarstvo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Izhajajoč iz navedenega vas vlada poziva oziroma predlaga, da Državni zbor sprejme sklepa o ugotovitvi nedopustnosti zakonodajnega referenduma in s tem ugotovi, da se Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 nanaša na vsebino, glede katere v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten. Hvala lepa za pozornost.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

Stališče bo predstavil Robert Polnar.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci!

Pred dvema dnevoma, v ponedeljek zvečer, smo na Odboru za finance z 11 glasovi za in le dvema glasovoma proti sprejeli dopolnjen predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19. Včeraj je bil zakon potrjen tudi na seji Državnega zbora, in to z nespregledljivo veliko večino, s 50 glasovi za in samo 7 glasovi proti. Danes je Državni svet zavrnil odložilni veto na zakon, zato moramo obravnavati in sprejeti še spremljajoči akt k osnovnemu zakonu, to je Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma.

Sedmi protikoronski paket vključuje ukrepe, ki so v prvi vrsti namenjeni socialno šibkim, upokojencem, študentom, zaposlenim na čakanju, zaposlenim v zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše. Številna določila vključujejo pomoči posameznim dejavnostim: prevozništvu, zdravstvu, gostinstvu, turizmu. Poslanci Poslanske skupine Desus posebej opozarjamo na solidarnostni dodatek za upokojence in tisti del celote ukrepov, ki je namenjen sofinanciranju investicij in obratnih sredstev ter refinanciranju finančnih obveznosti v mikro, majhnih in srednje velikih podjetjih. Ocena finančnih posledic je 550 milijonov evrov, pri čemer sta za pomoč gospodarskim subjektom namenjeni dve petini celotne vrednosti.

Razumevanje demokracije običajno vodi k sklepu, da je predstavniška demokracija pravilo in da se velja izogibati referendumu kot sistemu, ki dovoljuje volivcem, da glasujejo samo z »da« ali »ne« ali pa z «za« in »proti«. Potrebna je zelo solidna doza miselne patologije za referendumsko problematiziranje zakona, ki tako velikemu številu ljudi prinaša tako otipljive koristi. Toda živimo tukaj in zdaj, v Sloveniji. Ostri kritični odzivi in izbruhi sovraštva ne izvirajo samo iz nasprotnih ideoloških ali političnih stališč, marveč tudi iz splošne človeške težnje po prikrivanju nekaterih neprijetnih in žalostnih resnic o slovenski stvarnosti. Lepote demokracije na slovenski način so nepresahljiv izvir navdiha za izkrivljenosti vseh vrst, kar pri publiki ustvarja za odtenek premočan estetski doživljaj. V resnici gre kajpada za anticivilizacijsko zasmehovanje, ki temeljito razdira slovenski politični sistem kakor tudi slovensko družbo v celoti. Tisti, ki to hoče, bo razumel, onim drugim pa enostavno ni pomoči. Z nobenimi argumenti jih ne morete prepričati, vsi poskusi so popolnoma brezupni. Nič ne more premagati njihovega prepričanja, da je svet sovražen prostor in da jim vsi hočejo samo slabo. Neumorno bodo lajnali plesnive fraze o enakosti, pravičnosti in pokvarjenosti oblasti. Najhujše v modernem slovenskem svetu je to, ker se ne da nikoli določiti, kdaj so na delu za demokracijo ljudje, ki so ontološko udeleženi, in kdaj nekontrolirani ambicionerji individualističnega tipa. Družbena opredelitev danes ne zahteva nobene druge moralne in idejne discipline, razen aktivnosti. Aktivnosti, ki se kažejo skozi agresivnost in destruktivnost, ki odgovorno funkcijo poklicnega politika mnogokrat spreminjata v neodgovorno in dovolj nezanimivo pestovanje lastne nebogljene duše. Ali ni bolan svet, v katerem se zastrašujočim podatkom o številu obolelih in umrlih navkljub z glasnim vpitjem pojavljajo posamezniki, ki se licemerno sklicujejo na človekove pravice? Ljudje, ki v vladnih ukrepih, kot so omejitev gibanja, prepoved opravljanja različnih dejavnosti, ne vidijo nič drugega kot uvod v diktaturo. To ni čisto nič drugega kot bolano.

Poslanci Poslanske skupine DeSUS bomo Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o protikoronskem zakonu številka 7 soglasno podprli. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Suzana Lep Šimenko bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu.

Leto 2020 se končuje. Vlada in v nadaljevanju Državni zbor smo zadnje dni pospešeno peljali vse postopke za sprejetje sedmega protikoronskega zakonskega paketa, ki je nujen, saj omiluje posledice in vpliv epidemije na prebivalstvo in gospodarstvo. Nujno je, da zakon čimprej stopi v veljavo in da ukrepi, ki smo jih v PKP7 sprejeli, čimprej pridejo do ljudi. Naj izpostavim le nekaj teh ukrepov: dodatek za zaposlene, katerih zadnja plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, tako imenovani krizni dodatek v višini 200 evrov, nadomestilo stroškov za izvajalce prevozov, uvaja se začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve v višini 513 evrov za tiste, ki so zaposlitev izgubili od 18. oktobra naprej, solidarnostni dodatek za upokojence z najnižjimi pokojninami, solidarnostni dodatek za vse otroke do starosti 18 let, dodatnih 100 ali 200 evrov za družine s tremi in več otroki, za 100 evrov višji dodatek za nego otroka, solidarnostni dodatek za študente v višini 150 evrov, izredna pomoč ob rojstvu otroka za otroke, rojene od 1. 1. 2020 v višini 500 evrov, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu, pomoč gasilcem za izpad prihodkov v letu 2020, in sicer v višini od 2 tisoč evrov do 4 tisoč 500 evrov, odvisno od kategorije društva, in še bi lahko naštevala. Gre za ukrepe, katerih skupna vrednost je ocenjena za nekaj več kot 550 milijonov evrov.

Časi, v katerih smo se znašli, so resnično težki in negotovi. Z njimi se sooča ves svet. Slovenija ni nek osamljen otok, na katerega bi se lahko zaprli in enostavno počakali, da epidemija mine. Pametno ravnanje vseh nas je nujno, in tudi ustrezni ukrepi so nuja.

V Slovenski demokratski stranki bomo Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma na PKP7, ki pomeni predvsem pomoč najranljivejšim skupinam, upokojencem, družinam, gospodarstvu in ohranjanju delovnih mest, podprli. Vam želim, da ostanete zdravi in vse dobro v letu, ki prihaja, hvala.

Hvala lepa.

Andreja Zabret bo predstavila stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.

Spoštovani!

Ko smo sprejemali spremembo zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo, smo s strani vlade lahko slišali, da je sprememba, s katero se omejuje referendumska pobuda državljanov, primerna, nujna in sorazmerna. Vlada je sicer zakonsko spremembo pripravila v skladu s spremembo ustave iz leta 2013. Od takrat je namreč omejena pravica do referenduma v zvez z zakoni o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države in varnosti ali odpravo posledic naravnih nesreč. Vse to z namenom, da dolgotrajni zakonodajni postopek in potencialni referendum ne bi ogrozila uresničevanja ustavnih določb, kot so varovanje ustavnega reda in varnosti države, ljudi ter premoženja. Torej za takšne primere, ko se z zakonom sprejemajo nujni ukrepi za odpravo posledic naravne nesreče, kar epidemija covid je, je bila sprejeta zakonska možnost, da se državljanom omeji njihova ustavna pravica do referendumske pobude.

Popolnoma druga zgodba pa je, ko gre za zakon, ki pod krinko interventne zakonodaje skriva spremembe, ki so trajne narave, ali ukrepe, ki jih lahko vlada podaljšuje samovoljno in mimo zakonodajne veje oblasti. Na to je opozarjala tudi Zakonodajno-pravna služba. Po mnenju Poslanske skupine Lista Marjana Šarca je takšna derogacija pristojnosti vseh nas, ki smo bili izvoljeni v ta Državni zbor, neprimerna in škodljiva za stopnjo demokracije. Pretirana raba zakonske možnosti, s katero se vnaprej prepove referendumska iniciativa, po mnenju Poslanske skupine Lista Marjana Šarca pomeni nesorazmeren poseg v ustavno kategorijo.

Iz tega razloga mislimo, da sklep, s katerim bi tudi danes prepovedali referendum za zakon, ki uvaja nekatere trajne spremembe sistemske zakonodaje, ni na mestu in ga v Poslanski skupini Lista Marjana Šarca ne bomo podprli. Naj ob tem še spomnimo, da ima predlagatelj zakona, torej vlada, na voljo tudi druge načine, s katerimi bi zagotovila uveljavitev ukrepov od 1. januarja, kar sedaj s to prepovedjo referenduma zasleduje, in ob tem ne bi posegala v ustavno pravico referendumske pobude. Hvala.

Hvala lepa.

Mag. Meira Hot bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!

Kot vsem interventnim zakonom, ki se morajo zaradi splošnega interesa nemudoma uveljaviti, je tudi sedmemu protikoronskemu paketu priložen predlog sklepa o nedopustnosti referenduma. Ustava namreč že nekaj let omogoča, da se zakoni z urgentno vsebino uveljavijo, ne da bi jih bilo mogoče spodbijati z referendumskim odločanjem. Razlog za to je potreba, da se določena pravila uveljavijo nemudoma ali da prizadeti prejmejo pomoč takoj. Če je vsebina zakona urgentna, so izpolnjeni pogoji za prepoved referenduma. O urgentnosti vsebine ne odloča naslov zakona, temveč njegova vsebina, zadnja dva dneva pa smo porabili večino časa in energije za poskuse, da bi iz zakona odstranili vsebine, ki so zagotovo pomembne, vsekakor pa niso nujne. Potem ko je na matičnem delovnem telesu kazalo, da je koalicija našla razum in se odrekla nepotrebnim vsebinam, so na včerajšnji seji Državnega zbora stekla nova prizadevanja vladajočih, da sporne vsebine vrnejo v zakon. Z vsako nenujno, z epidemijo nepovezano vsebino v zakonu, se tvega, da bo kdo od državljanov izkoristil svojo ustavno pravico in na sodišču izpodbijal sklep o prepovedi referenduma, ki naj bi ga danes sprejeli. Veliko večino časa in energije na včerajšnji seji Državnega zbora je bilo namenjenih razpravam o vsebinah, ki jih v interventnem zakonu sploh nebi smelo biti: ukinitev sklada za nevladne organizacije, prisilno upokojevanje, trajno povišanje prispevkov, ki jih verskim delavcem plačuje država, pa tudi maščevalne kazni za kršitelje vladnih ukrepov. Po vseh opravljenih razpravah se je na glasovanjih oblikovala poslanska večina, ki v zakonu ohranja sporno vsebino, konkretno – prisilno upokojevanje. Zakon s takšno vsebino ne more soditi med tiste ustavne izjeme, kjer referendum ni mogoč. Morebitna referendumska zahteva ali sodna presoja sklepa o prepovedi referenduma pa bi zadržali uveljavitev zakona, s tem pa tudi blokirali koristne ukrepe, ki jih ljudje že tako pričakujejo.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov si želimo, da se koristni ukrepi čim prej uveljavijo, zato ne bomo nasprotovali sklepu o prepovedi referenduma. Odgovornost za morebitno neustavnost zakona ali za odlog zakona zaradi referendumskega odločanja mora prevzeti tisti, ki je zakonske rešitve predlagal, tisti, ki je izbral nepregledni paketni pristop, ter tisti, ki so s svojimi glasovanji poskrbeli za podtaknjene nenujne vsebine, ki lahko zasenčijo vse, kar je v zakonskem besedilu dobrega, in celo preprečijo njegovo hitro uveljavitev. Hvala.