Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje, lep dober dan!

Začenjam 73. izredno sejo Državnega zbora, ki smo jo sklicali na podlagi prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: gospod Ferenc Horváth do 15. ure, mag. Dušan Verbič in Soniboj Knežak do 12. ure. Na sejo smo vabili predstavnike Vlade.

Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 73. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 7. maja, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora in predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na odločanje, poslanke in poslance pa prosim, da preverite delovanje vaših glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 53 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti nihče.

(Za je glasovalo 53.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 73. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NALEZLJIVIH BOLEZNIH.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada, zato za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo gospodu državnemu sekretarju.

Izvolite.

Spoštovana podpredsednica, cenjeni poslanke in poslanci!

Pojav novih različic korona virusa predstavlja veliko nevarnost za hitrejše širjenje okužbe. Če želimo zagotoviti dolgoročno obvladovanje širitve korona virusa in s tem zagotoviti normalizacijo razmer, moramo zagotoviti sistem nadzora nad ukrepi, ki ne bo po nepotrebnem obremenjeval stroke in posameznika, ki bo izkoristil vse tehnološke možnosti in bo hkrati prispeval k vzdržnemu spoštovanju ključnih epidemioloških ukrepov.

Vladni predlog spremembe Zakona o nalezljivih bolezni, ki je pred vami, ponovno uvaja nadzor nad izvajanjem karantene na domu. S predlagano novelo omogočamo, da bo NIJZ osebo, ki je bila v visoko tveganem stiku z okuženo osebo oziroma bo policija osebo, ki prihaja iz območja z visokim tveganjem za okužbo, napotila v karanteno na domu na način, da bo ta oseba prostovoljno podpisala izjavo o karanteni na domu. Karantena na domu je ob izolaciji bolnih in ostalih splošnih ukrepih, eden ključnih ukrepov za zajezitev epidemije. V praksi to pomeni, da se oseba osami na naslovu bivanja in omeji stike na tiste osebe, ki z njo živijo v skupnem gospodinjstvu za obdobju kužnosti, kot ga določi stroka. Glede na predlagane določbe zakona, bo posameznika, ki bo prestajal karanteno na domu, lahko obiskal zdravstveni inšpektor in ugotavljal, ali se oseba nahaja doma oziroma na naslovu bivanja in spoštuje navodila NIJZ. Za nespoštovanje ukrepa so predvidene globe med 400 in 4 tisoč evri, kar določa že veljavni Zakon o nalezljivih boleznih. Za ta namen je predvidena vzpostavitev potrebnih evidenc, ki bo omogočala dosledno upoštevanje ukrepa.

V primeru, da oseba odkloni podpis izjave, bosta NIJZ oziroma policija, podatke o osebi nemudoma posredovala Ministrstvu za zdravje, ki bo z odločbo odredilo karanteno na domu. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor. Spoštovanje karantene na domu je bilo že do sedaj obvezno. Večina ljudi je to spoštovala. Razlika z veljavno zakonodajo je v tem, da bodo zdravstveni inšpektorji izvajanje tega ukrepa zdaj tudi sistematično preverjali. Še vedno ostaja v veljavi ureditev, da bodo vsi zaposleni, ki bodo napoteni v karanteno na domu, na podlagi dokazila dobili nadomestilo dohodka. Karantena na domu je bila pogosto predmet polemik, v katerih so se nekateri do tega ukrepa opredeljevali kot do največje možne kršitve gibanja posameznika, drugi pa jo razumejo kot dolžnost posameznika, da zaščiti druge pred možnostjo okužbe.

Že od začetka epidemije smo znotraj pravnega sistema iskali ustrezno rešitev, ki bi bila enostavna in bi predvsem ljudi spodbujala, da ostanejo doma, če so potencialno kužni. S tem namenom so bila tudi uvedena potrdila, ki zagotavljajo nadomestilo dohodka. Vlada Republike Slovenije je Državnemu zboru predlagala, da se predlog obravnava po nujnem postopku, da bi se pravočasno preprečile težko popravljive posledice za posameznika, delovanje države in gospodarstvo, posebej ob zavedanju širjenja novih sevov.

Ob upoštevanih zadnjih dogodkov, ki jim je Vlada sledila, je resorno ministrstvo pripravilo dopolnitve, ki so pred vami. Dopolnitve predloga Zakona o nalezljivih boleznih urejajo tudi pridobitev izjave o karanteni na domu preko informacijske rešitve, v katero bo lahko oseba podatke vnesla sama. V primeru prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo bo to pomenilo razbremenitev policije na vstopnih / znak za konec razprave/ točkah v Republiko Slovenijo in zmanjšalo administrativne postopke na mejah, kar bo vplivalo na čas vstopa v državo.

Nove dopolnitve po seji Odbora za zdravstvo sledijo predlogom Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora s tem, da se jasneje definira razmejitev med karanteno in karanteno na domu, ter se jasneje določa postopek in pristojnosti napotitve oziroma odreditve karantene na domu. Na novo / znak za konec razprave/ se določajo tudi podatki, ki jih pristojni organi pridobivajo ali pa oseba sama posreduje za pridobitev izjave o karanteni na domu preko informacijske rešitve.

Hvala lepa.

Hvala lepa, mag. Vindišar.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zdravstvo, zato za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici odbora, gospe Anji Bah Žibert.

Izvolite.

Predsedujoča, hvala lepa za besedo.

Odbor za zdravstvo je na svoji 52. nujni seji 10. 5. 2021 kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Dopolnilno obrazložitev je v imenu predlagatelja podal državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, mag. Franc Vindišar, ki je danes tudi z nami. Poudaril je, da je novela Zakona o nalezljivih boleznih uvaja karanteno na domu in nadzor nad njenim izvajanjem. Predlog zakona določa tudi evidence, potrebne za nadzor in izvajanje karantene na domu kot prekršek. S tem se varuje zdravje vseh prebivalcev in preprečuje nadaljnjo širjenje covida-19, vključno z novimi različicami virusa SARS-CoV-2.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Špela Maček Guštin je povedala, da se s predlogom zakona uvaja posebna oblika karantene na domu, ki naj bi bila nekakšna izjema v zdaj veljavni ureditvi. Poleg posega v veljavni 19. člen Zakona o nalezljivih boleznih, se dodajajo še novi členi, določa pa se tudi poseben prehodni režim. Poleg vsebinskih pripomb se dodatne pripombe nanašajo predvsem na uvajanje novega instituta karantene na domu, ki je nejasno razmejen od splošne oblike karantene, tako v smislu razlogov zanjo, kot tudi postopka in še posebej pooblastil organov, ki bi bili vključeni v ta postopek.

Z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin na matični seji odbora so bile nekatere pripombe ZPS že upoštevane in odpravljene. Mnenje Komisije Državnega sveta za socialo, varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predstavil podpredsednik komisije, Daniel Kastelic. Poudaril je, da je komisija predlog zakona obravnavala dvakrat in ga podprla z določenimi pripombami. Na seji komisije je bilo izpostavljeno vprašanje ustreznosti predvidene višine globe. Pripombe so se nanašale tudi na nabor podatkov za odnos v evidenco karanten na domu, ki jo vodi Inštitut za javno zdravje kot podlago za nadzor in spremljanje ukrepa karantene na domu. Mnenje k predlogu zakona je podala tudi predstavnica iniciative slovenskih zdravnikov. V razpravi so bili do predloga zakona kritični nekateri opozicijski poslanci, nasprotovali pa so tudi obravnavi po nujnem postopku. Opozorili so na mnenje Zakonodajno-pravne službe in pripombe, ki so bile predstavljene. Predlog je po njihovem mnenju nejasen, premalo konkreten, posega v načelo svobode gibanja, načelo pravne države, načelo enakosti pred zakonom, načelo enakega varstva pravic in načelo legalitete. Zakon je po njihovem mnenju v neskladju z Ustavo. Kot neprimerno ocenjujejo pooblastila NIJZ in policije za napotitev karanteno. Nasprotnega mnenja so bili koalicijski poslanci, ki predlog zakona s predlaganimi amandmaji podpirajo. Strinjali so se, da se besedilo predloga zakona do seje Državnega zbora lahko še dopolni in izboljša. Boj z epidemijo zahteva določene ukrepe, ki niso bili sprejeti le v Sloveniji, ampak tudi širše. Mnoge države so sprejele bistveno hujše ukrepe kot smo jih mi. Koalicijski poslanci so tudi zavrnili očitke opozicije, da se pri epidemiji in pripravi zakonov ni upoštevala stroka. Posebej so tudi poudarili, da ima vsakdo pravico in dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred boleznimi. Odbor je sprejel vse amandmaje poslanskih skupini koalicije. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga skupaj in jih sprejel. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo še enkrat dajem gospe Anji Bah Žibert, predstavila bo stališče poslanske skupine SDS. Izvolite.

Hvala lepa še enkrat.

Varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi obsega sistem družbenih, skupinskih in posamičnih aktivnosti ter ukrepov za njihovo preprečevanje, obvladovanje, zdravljenje in odstranjevanje njihovih posledic. Vsakdo ima pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi ter hkrati dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi. Država pa je dolžna v takšnih primerih zaščititi prebivalstvo na način, da uvede vse potrebne ukrepe in ravno to tudi izvajamo. Karantena je protiepidemični ukrep in jo moramo v tem smislu tudi razumeti. Gre za enega najstarejših in učinkovitih ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Pojav novih različic virusa SARS-COV2 predstavljajo veliko nevarnost za hitrejše širjenje okužb. Zato je nujno striktno upoštevanje epidemioloških navodil, ko gre za osebe, ki so bile v stiku z okuženo osebo ali prihajajo iz ogroženih območij, da ostanejo v karanteni na domu na način, da niso v stiku z osebami, ki niso člani njihovega gospodinjstva. Novela, ki jo danes obravnavamo tako uvaja karanteno na domu in nadzor nad njenim izvajanjem. Eden od ključnih ciljev je sodobneje opredeliti obveznost posameznikov zaradi zagotavljanja splošnega varstva prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi. Zakonska novela tudi določa nujne evidence potrebne za nadzor ter spremljanje ukrepa in določa neizvajanje karantene na domu kot prekršek. Podobne rešitve imajo tudi države v naši soseščini, denimo v Nemčiji so dopolnili Zakon o varovanju in preprečevanju nalezljivih boleznih pri ljudeh, ki opredeljuje zaščitne ukrepe za preprečevanja širjenja COVID-19. Med ukrepi je tudi prepoved izhoda iz stanovanja. Zakon tudi določa, da se posameznike ali ustanove, ki kršijo določila zakona oziroma zaščitne ukrepe, kaznuje z denarno kaznijo. Za določene kršitve zakon celo določa tudi zaporno kazen, na primer za namerno širjenje nalezljive bolezni. Novela zakona z izvajanjem karantene na domu, ki jo danes obravnavamo, pri katerem se oseba, ki je bila v visokem tveganju z okuženo osebo ali prihaja iz območja visokega tveganja za okužbo, osami za čas najdaljše inkubacijske dobe bolezni, tudi zagotavlja, da se nalezljiva bolezen ne širi v delovnem okolju, kar je tudi pomembno za naše gospodarstvo. Predlagane zakonske rešitve bodo prispevale k boljšemu obvladovanju nalezljivih bolezni in s tem k javnemu zdravju prebivalstva Slovenije ter vzdržnosti zdravstvenega sistema. Ob vsem tem, spoštovani, pa tudi danes ne pozabimo na cepljenje, ki bo odločilno pripomoglo, da bomo zopet v polni meri zagnali vsa področja življenja in se vrnili nazaj v prihodnost.

Hvala lepa.

Naslednji bo stališče Poslanske skupine LMŠ predstavil gospod Robert Pavšič. Izvolite.

Kolegice in kolegi!

Poslovnik Državnega zbora je jasen. Ob razdelitvi mest v delovnih telesih je treba upoštevati velikost posamezne poslanske skupine in razmerje med poslanci koalicije in opozicije. Pa namesto tega koalicija s podporniki že skoraj dva meseca, 49 dni, blokira polnopravno delovanje opozicijskih poslancev v delovnih telesih. Koalicija s podporo DeSUS in SNS si prisvaja mesta in predvsem glasove, ki ji ne pripadajo. Tudi na matičnem odboru, Odboru za zdravstvo, na katerem poslanci LMŠ zato nismo sodelovali.

Obstoječe stanje, kjer glasovi niso porazdeljeni sorazmerno med opozicijo in koalicijo namreč postavlja pod vprašaj ne le legitimnost odločanja delovnih teles temveč celotnega zakonodajnega postopka. Zato tudi protest LMŠ. Doseči želimo odpravo tega neustavnega položaja. Čeprav smo pri tem ostali sami, nam ni težko. Verjamemo, da delamo prav. Kakšne bodo posledice za nas, za stranko, pa nas ne skrbi. Cilj je namreč pomembnejši. Zaščita demokracije in njenih vrednot.

Tudi novela Zakona o nalezljivih boleznih sodi v kategorijo nelegitimnih zakonodajnih postopkov. Če zanemarimo, da gre še za enega v vrsti skrajno škodljivih predlogov. Je najmanj ustavno sporna, saj posega v temeljne človekove pravice in svoboščine. Številne določbe so nejasno določene in prepuščene svobodni interpretaciji, ampak to je pri tej Vladi in pri tej koaliciji postalo že samoumevno. Tako kot vrsta neustavnih in podtaknjenih zakonov v takoimenovanih PKP paketih.

Spomnimo se le nekaterih preteklih. Dodatna neutemeljena policijska pooblastila, s katerimi bi lahko policija vstopala v stanovanja posameznikov. Sporna obdelava identifikacijskih podatkov. Želeli ste uzakoniti tudi določbo, s katero bi lahko Vlada omejila ali prepovedala zbiranje ljudi na zasebnih krajih in prostorih. Uzakoniti ste želeli tudi abnormalne kazni za ljudi, ki se z vami ne strinjajo. In še bi lahko naštevali.

Sami ste pripravili prvo besedilo zakona, ki ga boste danes obravnavali, ki pa je bilo tako slabo spisano, da ste sami vložili novo besedilo, ki je z zakonodajno-pravnega vidika predlagane rešitve sicer malenkost izboljšalo. Vendar so vsebine katastrofe vseeno ostale enake.

V LMŠ si bomo še naprej tudi z obstrukcijo delovnih teles prizadevali odpraviti neustaven položaj v Državnem zboru. To pa ne pomeni, da bomo Vladi Janeza Janše olajšali delo. Ravno nasprotno. Še bolj podrobno ji bomo gledali pod prste.

Hvala lepa. Naslednji ima besedo mag. Dejan Židan. Predstavil bo stališče Poslanske skupine SD. Izvolite.

Spoštovana gospa podpredsednica, drage poslanke, spoštovani poslanci, gospod državni sekretar s sodelavko, ostali prisotni lepo pozdravljeni.

Karantena je pomemben ukrep pri obvladovanju nalezljivih bolezni, pri obvladovanju epidemij in to ne more biti sporno. Sporno pa je, da se o karanteni pogovarjamo 14 mesecev po izbruhu epidemije. To kaže, da se ne ve kaj so prioritete v tej državi in kaj so prioritete pri obvladovanju epidemije, kar nenazadnje kažejo katastrofalni rezultati obvladovanja epidemije.: Ko smo slišali, da v Državni zbor prihaja neka novela Zakona o nalezljivih boleznih, smo se vprašali kaj v tem trenutku najbolj ne deluje. In na prvo mesto smo dali neustrezna komunikacija in informiranje državljank in državljanov, ki ni verodostojno, ki ni sistematično na način, da zbuja zaupanje z lastnim zgledom in ki je ves čas pod presijo političnih interesov. Torej smo pričakovali, da bo predstavljen mogoče nekoliko boljši model kako komunikacijsko obvladovati epidemijo, da bodo prsti politike odstranjeni, pa tega v tej noveli zakona ni. Potem smo se vprašali, kaj je mogoče druga prioriteta in to je jasno, Slovenija je kakor marsikatera druga država enostavno zamudila z ugotovitvijo, da se okužbe dogajajo bolj ali manj v zaprtih prostorih. Namesto, da bi motivirali državljanke in državljane, pojdite ven, jasno povedali, da je možnost okužbe zunaj minimalna, strokovne organizacije, nekatere celo ugotavljajo, da se v zaprtih prostorih dogodi 7 tisoč proti eni okužbi zunaj, je Slovenija še kar naprej vztrajala pri striktni prehudih policijskih ukrepih izven prostorov, izrekala neustrezne, nemogoče kazni ljudem, ki so pojedli štručko skupaj s svojo družino in uvajala ukrepe, ki jih je kasneje Ustavno sodišče razveljavilo. In zelo previdno začela razmišljati kako obvladati aerosole ob tem, da še sedaj vladajoči ne dovolite, da bi svoje mnenje argumentirano, uslišano tako, da bi učinke povedali tisti, ki to obvladajo, to so inženirji. In dobili smo nekaj pred nas, kar bi bilo pričakovano na začetku epidemije, kako bolje v tej državi izpostaviti sistem karantene. In takoj moram povedati, da v tem trenutku Socialni demokrati niti ne vemo o čem točno se pogovarjamo zato, ker je na odboru in tudi danes bilo povedano, da po sami seji odbora so še nastajali neki dokumenti. Nam ob vsem iskanju danes v tem trenutku niso dosegljivi, ker nam niso dosegljivi. Ali vi mislite, da je sprejemanje zakonov zasebni hobi te Vlade, trenutne, da poslankam in poslancem namigujete, da bomo dobili neke boljše, novejše, tokrat ustavne rešitve in jih poslanke in poslanci ne vidimo nikjer. To je izrazita degradacija dela parlamenta, ki je nad Vlado. Ta parlament izvoli Vlado, obnašate pa se kakor da ste podrejeni v celoti. In to kar ste napisali v osnutku oziroma v predlogu, ki je nam dosegljiv, ne vemo pa, če je zadnja verzija, grobo posega v pravico do svobode gibanja, ki je zajamčena z 32. členom Ustave. Ja, ta pravica je lahko omejena na pregleden, razumljen in sorazmeren način, ampak tega v vaših predlogih ni. V vaših predlogih so rešitve na katere je tudi Zakonodajno-pravna služba opozorila, da obstaja velika verjetnost, da so ustavno sporne s 14. členom Ustave, ki govori o enakosti pred zakonom, 2. členom Ustave, ki govori o načelu pravne države in 22. členom Ustave, ki govori o načelu enakega varstva pravic. Torej sprejeli boste nekaj kar bi morali sprejeti, če je potrebno, že vsaj deset mesecev prej. Ker ni mogoče opraviti resne, strokovne razprave tudi tako, da strokovnjaki povedo ali je rešitev verjetno ustavno sprejemljiva in ker obstaja velika verjetnost, da boste ponovno ugotovili, da ste stopili čez upravni rok. In niti tokrat ne bo opravičila od vas, tako delujete. In zato ne uspemo.

Hvala vam.