6. nujna seja

Odbor za pravosodje

4. 2. 2019
podatki objavljeni: 4. 2. 2019

Transkript

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 6. nujno sejo Odbora za pravosodje, ki jo vodim kot podpredsednik odbora, po pooblastilu predsednika odbora, Jerneja Vrtovca.  Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora po 63/1. členu poslovnika Državnega zbora predsednik odbora, Jernej Vrtovec, ki ga nadomešča s pooblastilom gospa Iva Dimic, gospa Maša Kociper, ki jo z pooblastilom nadomešča gospod Vojko Starović. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA TEMATIKE UKREPI ZA KAKOVOSTNO IN ODGOVORNO DELO TER IZBOLJŠANJE POLOŽAJA SODNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE. Zahteva Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke z dne 30. januar 2019 je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Na e-klopi je objavljeno še gradivo dr. Mateja Avblja z dne 7. februar 2019 in gradivo dr. Verice Trstenjak z dne 11. februar 2019. Na klop boste prejeli dodatno gradivo s strani Sodnega sveta tekom te seje. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni predlagatelj zahteve, Poslanska skupina SDS, ministrica za pravosodje gospa Andreja Katič, predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič, pozdravljeni, predsednica Sodnega sveta dr. Barbara Nerat, dr. Verica Trstenjak se je opravičila in žal se je tudi dr. Matej Avbelj opravičil. Za uvodno predstavitev zahteve za sklic današnje seje dajem besedo predstavniku predlagatelja, želite besedo gospa Anja Bah Žibert? Prosim.
Hvala lepa. Lep pozdrav vsi prisotni, poslanke in pa vabljeni. Hvala za odziv. Mogoče uvodoma prav no malo za razbremenitev. Na mizi vidite tudi na tem odboru jabolka. Zdaj jaz sem se sama osebno odločila, glede na to izkušnjo, ki jo je uvedel v tem Državnem zboru kolega Franc Breznik in je na Odboru za kmetijstvo, so začeli uvajati t.i. slovenska jabolka. Gre za to, da promoviramo ne samo slovensko, ampak tudi zdravo in jaz sem se odločila, ker je bil takrat odziv poslancev zelo pozitiven, z željo, da se to razširi tudi na druge odbore, verjetno samo od sebe to ne bo prišlo in jaz sem se danes odločila, da to storim sama.  Zato izvolite, slovenska jabolka, naj vam ne bo nerodno, to je zdravo, je dobro in prav nič nekulturno. Tako da dober tek hkrati. /Oglašanje iz dvorane/ Prav, pa s sabo. Kar se tiče pa vsebine pa takole. Zdaj vsi dobro vemo, da je Sodni svet ustavna kategorija. Tukaj ne gre zdaj samo za nek neodvisen organ v tej državi, ampak gre celo za sodno kategorijo. Zdaj, kar se tiče v sami ustavi je to opredeljeno v 131. členu, zdaj sicer, če bi mene vprašali, je tam en pomemben manko in sicer tam samo govori o tem, kako je sestavljen Sodni svet. Na primer ne piše pa to, da posamezne stvari se urejajo z zakonom in zato morda tudi vse skupaj tako dolgo. Ne nazadnje smo leta 2017 dobili tudi Zakon o Sodnem svetu, ki nekako neke stvari opredeljuje, ureja, pa vendar seveda določa tudi posamezne naloge. Nekatere stvari so se hkrati tudi z drugimi zakoni kar razširile, pristojnosti Sodnega sveta. Se nam zdi iz vsega tega, kar sledi nujno, da o taki zadevi tudi razpravljamo. Bom pa povedala zakaj. Zdaj seveda je mogoče k temu najbolj pritegnil zadnji odstop članice Sodnega sveta. Poglejte, če bi šlo tukaj za neke osebne odločitve, je pač to osebna stvar. Je pa tukaj bilo kar nekaj osebnih, nekaj vsebinskih zapisov, mnenj, ki pa nekako kažejo na to, da pa je taka razprava vendarle nujna. Morda tudi gledano iz samega zakona ali pa organizacije in pa od tega, kakšne pristojnosti na eni strani Sodni svet ima in na drugi strani, kako ta deluje. Namreč moramo vedeti, da so člani, predstavniki Sodnega sveta ne profesionalci, to delajo   ob svojem, jaz rečem, zelo zahtevnem urniku. Eni na področju sodstva, drugi so – drugih pet je pravnih strokovnjakov zunaj pač tega sistema. Pa vendar gre za zelo pomembne materije, ki jih obravnavajo, časovno, če pa gledamo vse skupaj, pa kaže na to, da bo lahko oziroma prihaja verjetno tudi do problematike same kakovosti opravljenega dela. Tudi iz te časovne dimenzije. Še enkrat. Naš namen danes ni, da govorimo o posameznikih ali o tem, da posamezniki v Sodnem svetu ne delajo dobro. To bi bilo z naše strani nestrokovno in povsem neka pavšalna ocena. Govorimo pa o tem, da glede na obveznosti, ki jih ta Sodni svet ima, da se posameznim nalogam gotovo ne more več posvečati dovolj časa, ker je drugih veliko.  Zdaj, o samem Sodnem svetu na tem odboru nismo toliko razpravljali. Veliko pa imamo z njim opravka na Mandatno-volilni komisiji. Tam se večkrat srečujemo. Kajti nenazadnje je tista glavnina pristojnosti Sodnega sveta v bistvu najvišji kadrovnik v sodnem sistemu, če tako rečemo. Ima številne obveznosti in tukaj so že nekatera vprašanja, dileme, ki niso tako enostavne. Zdaj, pri odstopu, smo lahko brali, doktor Trstenjak, da je problem to, da seveda gradiva relativno časovno pozno dobivajo. Zdaj, jaz ne vem, kako ste si kaj pogledali ta vabila – jaz sem si, jaz sem si pogledala tudi zapisnike Sodnega sveta kar za lepo obdobje nazaj. Moram reči, da po tem odstopu nekako se je res pojavljalo, da so seje približno trikrat na mesec, ampak prej nazaj se je pa videlo, da so res seje dvakrat mesečno. Zdaj, dnevni red, spoštovani, je pa za nekajurno sejo. Včasih tudi sedem ur, da ne bomo rekli. Zelo obsežen tudi po – če štejemo še a, b, c, č in vse točke – tam okrog 25 točk. Zdaj pa, glede na vsebinsko zelo zahtevne materije imam pač – vas sprašujem, kako je mogoče tako obsežen dnevni red res obdelati kar se da res strokovno. Kar se da tudi polemično. V bistvu v sami razpravi med člani Sodnega sveta. Ne nazadnje mene pač zmoti tudi pri tem, da pač ko gre za kadrovske odločitve, Sodni svet odloča pač v celotni sestavi. Vemo, kdaj je sklepčen. Pa vendar se dogaja, da se pač posamezne zelo pomembne kadrovske odločitve sprejemajo takrat, ko ni prisotne ne predsednice ne podpredsednika. In je pač – malo dvoma v tem, ali je takšno zadevo potem smiselno takrat obravnavati ali jo morda prestaviti ali ugotoviti takrat, ko je le eden od tistih vrhov Sodnega sveta prisoten. Zdaj, kot drugo. Od Sodnega sveta seveda se ne pričakuje, da je samo kadrovnik. Nenazadnje mu to tudi zakon določa v 2. členu. Ampak da se ukvarja tudi z zagotavljanjem kakovosti dela sodnikov, javnega ugleda sodstva, potem tudi, da varuje integriteto, sodno vejo oblasti in tako naprej. Zdaj – tega je kar veliko. In če pogledamo odzive Sodnega sveta, lahko včasih ugotovimo, da na neke zelo pomembne stvari, ki se v državi dogajajo, njihovega odziva ni. Kar se tiče v odnosu do sodne veje oblasti. Tudi, na primer, da bi Sodni svet pripravil kakšno analizo glede delovanja Republike Slovenije oziroma kaj se dogaja v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice. Na primer, ni nekih analiz, ni nekih mnenj, ni nekih predlogov, kaj bi se dalo izboljšati, kje so stvari morda še potrebne spremembe, in nenazadnje, se mi zdi zelo pomembno, da se sploh pogovorimo, ali zakonska podlaga, ki trenutno je, res daje vse tisto, kar potrebuje Sodni svet za učinkovito delo, za uspešno delo, in ali morda tudi tam ni še vse tako urejeno, kot bi bilo treba. jaz bom povedala kje imam tudi sama osebno pomisleke, na primer na pritožbo Sodnega sveta, če sprejeme neko odločitev, je pristojni organ za to potem Vrhovno sodišče. Glejte, znotraj Sodnega sveta so pa vrhovni sodniki. Jaz upam, da tudi razumete, ne glede na to, če boste zdaj rekli: Ja, pa saj njih ni v večini. Res je, da jih ni v večini, vendar pa so prisotni. In zdaj neko odločitev potem v bistvu, ki jo sprejmejo tukaj na tem organu potem njihovi kolegi, kolegice potem odločajo o tem, ali je je bila pravilna ali ne. Se pravi, nekatere druge države imajo to rešeno tudi na ta način, da je takoj v bistvu pritožbeni organ kar Ustavno sodišče. To ravno zato, da se izognejo kakršnihkoli konfliktov ali pa občutka zaradi same neodvisnosti te veje oblasti oziroma da ne gre za kakršenkoli konflikt interesov. Zdaj naprej, gradiva, kot sem rekla, so zelo obsežna. Včasih jih imate več tisoče strani. Dobite obvestila teden dni prej. Včasih je bila tudi težava sama informatika, ampak danes verjetno temu ni več tako. tudi glede na to, da tudi na pravosodju ni več težav na tem področju, tako da verjamem, da je tudi Sodni svet, ponovno, ko je naredil neko, se preselil v nove prostore in začel delovati, da ima tudi te zadeve urejene.  Ampak pustimo to, to boste vi povedali.  Jaz govorim samo o nekih dvomih, ki morda pa kažejo na to, da morda nekatere odločitve, ali pa z nekaterimi materijam ne morete posvečati tako, kot bi ga morali glede na to, kaj zakon določa in kašne pristojnosti imate in kot rečeno ste ustavna kategorija. Malo, ki imamo ustavno kategorijo pa pravzaprav ni profesionalne funkcije v tem smislu.  In kot drugo. Največ dileme je pa vedno povzročalo tako imenovano kadrovanje, to je na primer imenovanje, ali pa napredovanje v same sodniške funkcije.  Vi veste, da sodni svet daje tudi mnenja ko gre za ne vem, Evropsko sodišče in tako naprej.  Tukaj se pa kar pojavlja večji dvom, namreč opozarja se, da kandidatom ni na voljo več kot 20 minut za razgovor. Tukaj ne gre za to, da je to omenila samo dr. Trstenjak v svojem odstopu, to vi dobro veste, ker so nekatere stvari tudi zapisane in danes tudi potekajo nekatere sodbe, kakorkoli že, pritožbe na ta račun.  Pa ne bi, ker se ne bomo opredeljevali o posameznih pritožbah, ker to nima smisla, ampak govorimo o sistemu samem. Zdaj pač, nekdo, da kandidira za tako pomembno funkcijo na primer, ima na voljo 20 minut, od tega ga od vseh prisotnih članov Sodnega sveta na primer vpraša - o vsebinskih vprašanjih mu namenijo dve vprašanji. Dve vprašanji - to je zelo nenavadno, ker kot rečeno ne gre samo za odločitev ali bo nekdo sodnik, ampak gre na primer za odločitev za to, ali bo nekdo sodnik na evropskem sodišču. In zagotovo taka zadeva terja vsaj nek časovni okvir, kjer dejansko vidiš kaj je večji, še večji problem: merila, rangiranje.  Zdaj, Sodni svet ni politični organ, je strokovni organ in če gledamo, da morajo stvari delovati na način strokovnosti, potem morajo biti ta merila tudi nekako logično tudi vse skupaj rangirano.  In meni je res nenavadno, da ko se prijavi na primer 22 kandidatov mi na primer v Državnem zboru izvemo kdo je predlagan, ampak nikoli ni moč dobiti, kako so šli te kandidati po vrsti.   (nadaljevanje) Se pravi, izvoljen je bil, sploh ni pomembno, Franc Novak. Ne vem, od njegovih točkovniki glede na podlagi kriterijev in meril - jaz vem, da kriteriji in merila obstajajo, samo niso rangirana – je dobil, ne vem, pri tej zadevi toliko točk, pri tej zadevi toliko točk, pri tej zadevi toliko točk in potem se natančno vidi, aha, jaz sem izstopal tukaj, nekdo drug je bil boljši tukaj, ampak tudi zaradi same pritožbe posameznika je gotovo logično, da ima neko podlago, da vidi, kje je nekdo boljši od drugega. Kaj se prav tako pojavlja? V teh kriterijih, ki jih določate, se včasih pojavijo noter, bom rekla, neka merila, ki niso zakonsko opredeljena. Se pravi, pač zakon točno določa, kaj je tisto nujno, kar mora kandidat izpolniti, govori se pa o nekih merilih, ki na primer sploh ne sodijo med merila. In kako potem se tisto rangira, zakaj je tisto pomembno bolj kot nekaj drugega. Ne vem, potem imamo na primer neke obveznosti, kot je znanje tujega jezika. Kandidata se vpraša, ali znate tuj jezik. Glejte, to niso merila. Za to danes vemo, da se poda nek jasen, ne vem, ali naredi preizkus ali pa nekdo prinese uraden papir o znanju posameznega jezika, ker nekatere stvari, ko govorimo o mednarodnih sodiščih, so pa nujne, so pa nujne. In to, to so vse take dileme, ki zagotovo pač menim, da so potrebne nekih razprav. Zdaj, kar se tiče finančnega dela, je Sodni svet z novim proračunom dobil nekaj več sredstev, kar je pozitivno. In še nekaj, jaz sem prebrala vašo izjavo za javnost po tistem odstopu od dr. Trstenjakove. Jaz moram reči, da je bila ta zelo podobna to, kar mi poslušamo na Mandatno-volilni komisiji. Mi imamo merila, imamo to, imamo ono, ampak zopet ni nič konkretnega. Da bi predložili, kako rangirate, kako so ta merila točkovana, tega enostavno ni. In veste, dvom potem zato obstaja. Dvom, če ni jasni meril oziroma če ni jasnega rangiranja, kako posameznik nastopi oziroma kako je zagovarjal svojo kandidaturo, je vedno potem nek dvom. Če so takšne stvari jasne, potem seveda je dvom vedno manjši, pa tudi potem verjetno težav pri raznih, če pride do pritožb, ne more biti oziroma so dosti lažje rešljive.  Kot naslednje, velikokrat se, kot sem povedala, v Sloveniji pojavi kakšna zadeva okrog sodišč. Spomnite se, da še do danes ni jasno, kaj se je dogajalo s tistim zapisom na Vrhovnem sodišču, da se pač, da ne bomo upoštevali tistih sodb Evropskega sodišča v tem smislu, s katerimi se ne strinjamo. To smo, o tem smo mi razpravljali, ampak glejte, Sodni svet na primer tudi skrbi za ugled sodišč. In ne vem, ali je to Sodni svet obravnaval tako stvar, da bi javno, da bi imel potem tiskovno konferenco in se… Tega lahko, da ste imeli, ampak pač v javnosti to ni enostavno bilo prepoznavno, da ste pač pokazali neko skrb. Verjamem, da ste lahko to pač obravnavali, ampak obravnava je eno, nekaj pa je, ali pač želite, da se stvari reši, ali ste tudi vi zahtevali, da se pač neke stvari pojasnijo, ker namreč javnost še danes ne ve, kdo je odgovoren za to. Si predstavljate? Ni odgovornosti. Bila je obljubljena, še danes se Vrhovno sodišče skriva za tem, pa to ne more biti heker. Vsi vemo, da to ni naredil heker, se pravi ima ta izjava ime in priimek, ampak mi danes tega ne vemo. Imela je pa zelo pomembne razsežnosti negativne. To, to so stvari, ki niso v prid sodstvu. In tudi, če na drugi strani si ploskamo ali pa ploskate, ko gre za oceno, kakšno je novo stanje na področju sodišč, ali se izboljšuje stanje, glejte, take stvari zagotovo naredijo, ko naredimo neki korak naprej, naredimo s takimi potezami 2 koraka nazaj. In kot rečeno, jaz sem že večkrat rekla, sodstvo si bo pač zaupanje moralo graditi samo. To ne more narediti ne piar, ampak… / nerazumljivo/ bojo zaupali takrat, ko bojo začutili, da je sodstvo tega zaupanja vredno. Jaz bi lahko kar še veliko govorila o teh zadevah, pa potem nekoliko več v razpravi. Jaz vem, da ste imeli tudi včeraj sejo, da ste obravnavali tudi to našo točko dnevnega reda, zato boste iz tega verjetno več povedali danes. Jaz - zapisnika še ni bilo, videla pa sem dnevni red.  Kot drugo pa vem, da ste pozvali, da bi se nekaj dobili marca s pravosodno ministrico in pa vrhovnim sodiščem. Zdaj, kaj naj bi bila tema pogovora ne vem, če pa bo seveda tudi kaj v zvezi s tem za izboljšanje dela samega, ne govorim še enkrat, ne govorim o personalni sestavi sveta, da ne bo pomote - sodnega. Ne govorimo o tem, zdaj pač kakšna je bila posamezna odločitev. govorim samo o tem, ali imamo zakonsko podlago res takšno kot mora biti, kje so manki, ker so.  Zdaj veste, takšen odstop zagotovo ni bil zato, ker bi želel, zdaj tudi jasno je bilo povedano, da tukaj ni šlo za noben negativen odnos do sodelavcev in s tistimi, ki ste sodelovali, ampak res za organizacijske in težave pri samem odločanju.  In jaz si res ne predstavljam, da v enem dnevu lahko nekdo opravi 22 tako obsežnih točk in da se jim res strokovno posveti. Ne individualno! Ne govorim individualno, ampak potem razpravi.  Zdaj, eni bodo rekli: Saj vi parlamentarci predolgo govorite, pa razpravljate, pa vendar mi po par ur rabimo za eno točko dnevnega reda. Pa ne, da bi kaj bili predolgi, ampak dejansko, če vsak nekdo pove, če gre za izmenjavo mnenj so take stvari zagotovo obsežne in vi imate obsežni dnevni red, zelo pomembne točke dnevnega reda in morda tudi iz tega vidika, da vidimo kaj se da narediti in dva konkretna sklepa sta predlagana, noben ni zavezujoč, so pozivi in jaz mislim, da so te pozivi, če ste jih prebrali, povsem dobronamerni in da verjamem, da lahko pripomorejo tudi k temu, da Sodni svet nekako pridobi, ne pa izgublja, ampak zgolj, da pridobi in da tudi javnost dobi občutek, da gre res za neodvisen organ, da ne gre za politični organ, da gre za strokovni organ in da svoje delo zelo, zelo strokovno in kakovostno opravljajo in da ni nekih časovnih omejitev.  Hvala.
Gospa Bah Žibert, hvala lepa za vašo uvodno predstavitev zahteve za sklic današnje seje. Sedaj pa želi besedo predsednica Sodnega sveta, dr. Barbara Nerat. Izvolite.
Barbara Nerat
Najlepša hvala. Vsem skupaj lep pozdrav! Hvala, da ste se odzvali. Najprej da preidem in medias res, bi samo predstavila svojo skupino, tako da bost vedeli potem na koga se obrniti, če bodo kakšna vprašanja. Na moji desni sedi okrožna sodnica Maja Rozman, to je generalna sekretarka Sodnega sveta, na moji levi, mag. Emil Zakonjšek, odvetnik, član Sodnega sveta in potem zraven njega okrajna sodnica Martina Colnar, tudi članica Sodnega sveta. Ja, res je, mi smo imeli včeraj sejo, kot je povedala gospa poslanka. Zelo, zelo je bila široka. Nismo je izvedli v celoti in veliko točk je bilo preloženih, to je realnost, s tem da smo začeli ob dveh, zaključili smo nekaj čez deseto uro zvečer in nismo imeli nobene uradne pavze. Toliko, kolikor je bilo za biološke potrebe in ko so se v bistvu naši gostje menjavali, med drugim sta bila tudi ministrica in predsednik Vrhovnega sodišča pa kandidati seveda za razgovore, toliko, da smo se recimo dvakrat osvežili in to je bilo vse. Tako, da tukaj na tem mesu bi povedala v bistvu, da smo absolutno počaščeni in se zahvaljujemo predlogu SDS, da smo lahko danes prišli in da se nekako skupaj za širšim omizjem nekako pogovorimo o vseh teh temah. Mi smo res en majhen državni organ. Mislim, da res nismo nepomembni, nimamo svoje PR službe in smo zelo, zelo veseli, da lahko potem pridemo v tako okolje in potem povemo kje nas čevelj žuli oziroma malo potožimo in mogoče poslušamo tudi kakšne predloge in vsakega bomo potem tudi veseli. Tako, mi smo kljub pozni uri, glede na to, da so ostali člani vbili seznanjeni, da danes prihaja ta naša skupina sem, smo sprejeli eno uradno stališče, mi smo vam ga dali, jaz sem ga podpisala. Dobili ste ag okrog, jaz bi ga vseeno rada predstavila toliko, da je to potem lahko iztočnica naprej. Sprejeli smo ga, danes bo pa prišel,  potem tudi še po uradni pošti, tekom dneva dobite pa potem, ne?  Tako, zdaj na temo ukrepi za kakovostno in odgovorno delo in izboljšanje položaja Sodnega sveta v zvezi z odstopno izjavo članice profesor dr. Verice Trstenjak. V zvezi z nujno sejo Odbora za pravosodje smo sinoči sprejeli naslednje stališče: Sodni svet absolutno podpira predlog Slovenske demokratske stranke, da Odbor za pravosodje Državnega zbora Republike Slovenije obravnava problematiko dela Sodnega sveta in da se sprejmejo ukrepi za izboljšanje organizacije in pogojev njegovega dela. Sodni svet posebej opozarja, da je te okoliščine v svoji odstopni izjavi ki se navaja kot podlaga za sklic današnjega odbora izpostavila profesor dr. Trstenjak, ko je navedla: »Ta predlog ne pomeni kritike dela strokovnih služb, niti dela dosedanjih članov sodnega sveta, ki so, ko so seje, pozno zvečer opravljali svoje delo, ampak želi prispevati k drugačni organizaciji in pogojem za delo Sodnega sveta.« To je tudi danes naša izhodiščna točka. Sodni svet je že na 8. seji 13. 12. 2018 v zvezi z mnenji, ki so se pojavil ob odstopu profesor dr. Verice Trstenjak, pojasnil posamezna dejstva na katera je profesorica opozarjala v odstopni izjavi in se v določenem delu razlikuje od kasnejših medijskih razlag te izjave. V zvezi s kandidaturo in izbiro sodnic in sodnikov je bilo posebej izpostavljeno, da ta ne temelji zgolj na razgovoru, ki ga s kandidati na seji opravimo člani Sodnega sveta. Pri izbirnem postopku upoštevamo merila in kriterije, vse je javno objavljeno na spletni strani Sodnega sveta, ta so bila sprejeta leta 2015 in 2017, upoštevaje priporočila Greca iz leta 2012 in kriteriji izbire so točno določeni.  Upošteva se strokovno znanje, delovne sposobnosti, osebne lastnosti, socialne veščine in sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta. V postopku kandidature se najprej izbere obsežno gradivo o kandidatkah in kandidatih in sicer o uspehih šolanja in kasnejšega izobraževanja o njihovem dotedanjem delu. Pridobijo se mnenja o dosedanji delovni uspešnosti, kandidatke in kandidati pa morajo izpolniti obsežen neke vrste samo-vprašalnik. V bistvu so vprašanja postavljena in oni potem sebe ocenjujejo.  Predložijo tudi vzorec svojega dela. Pred razgovorom na Sodnem svet razgovor s kandidatko ali kandidatom opravi tudi predsednik sodišča skupaj z vodjo oddelka na katerega posamezni kandidat kandidira. Tukaj bi mogoče še pojasnila, da preden vsak predsednik izdela poglobljeno pisno oceno za vsakega kandidata oziroma kandidatko, se jih veliko odloča, da celo snemajo te razgovore in potem dobimo mi tudi zvočne prepise iz takratnih razgovorov, ki so jih imeli, se pravi s sodniki takrat na prvi stopnji oziroma drugi, pač kamor kandidirajo. To obsežno gradivo preučijo člani Sodnega sveta in je potem podlaga za razgovor na Sodnem svetu. Moram povedati, da gradivo dobimo, Vrhovno sodišče nam vedno naredi obsežne tabele v gradivu, tako da zdaj mi, kot je gospa Bah omenila, mi se ne izgubljamo v tem gradivu, namreč že zelo, zelo vzorno deluje služba Vrhovnega sodišča in oni nam v bistvu za vsakega, zdaj pa, ali je to 65 kandidatov, kar smo tudi že imeli recimo za kakšne okrajne funkcije, ali pa sta recimo samo dva, tako kot je to bilo včeraj, ko smo se pogovarjali o izbiri vrhovnega sodnika.  Vedno dobimo tabele primerjalno po posameznih postavkah. To naredi Vrhovno sodišče, naša strokovna služba pa potem te tabele še posebej dopolni z različnimi postavkami, tako da imamo mi potem, če si znate predstavljati, dobesedno plahte, da lahko v bistvu tudi vizualno posamezne kandidate med seboj primerjamo kljub temu, kar vse potem piše, ves tekst, ki ga dobimo.  Zdaj to mogoče na te točki, eno je, da vemo o čem se pogovarjamo, eno je tisto golo besedilo k posamezni točki, predstavitev. Dostikrat nam službe naredijo potem tudi povzetke, bistvene točke potem izluščijo, da se član lahko čim hitreje nekako prebije skozi gradivo. Drugo pa je potem res, tako kot je bilo prej s strani gospe poslanke povedano, po 4 tisoč strani tudi, tisto pa so dosti potem tudi priloge, ampak mi imamo potem vedno neki smerokaz, se pravi že Vrhovno sodišče je tisti prvi čep, ki dejansko potem to vse zbere in potem imamo pravosodno svetnico, ki to dejansko rangira in naredi tiste tabele še bolj obsežne, tako da mi o vsakem kandidatu, dejansko preden se z njim srečamo imamo eno sejo prej, da se potem odločimo v bistvu ali povabiti na razgovor ali ne. Po teh merilih in kriterijih, ki so izbranih dejansko gremo takrat v bistvu čez celoten postopek. In zato tudi dostikrat seje, tudi če nimamo razgovorov, trajajo tako dolgo, ker se o vsakem posameznem kandidatu posebej izjasnjujemo. In to se dostikrat zgodi, da gremo več krogov. Sploh da izluščimo v bistvu tisto, če si predstavljate, skozi sito, da res potem ocenimo, da izberemo in da povabimo tiste najboljše na razgovor. Se pravi, vsak član sodnega sveta se za posamezen razgovor mora pripravljati vsaj dvakrat. Se je pa že zgodilo, da se recimo nismo, ker veste, da tisti, ki dobi osem glasov, tisti gre potem v bistvu kot izvoljen naprej potem. Ni nujno da dobi in potem včasih se preloži seja in potem ponavljamo, tako da gre to dostikrat. Na zadnje se nam je to zgodilo včeraj, recimo, ko smo potem dve uri približno smo potem po dve, pa samo dva kandidata, izjemna, odlična kandidata, ampak vam povem, da smo dobri dve uri še po tem, ko je predsednik Vrhovnega sodišča nas že zapustil, smo potem še sedeli in debatirali in tehtali med dvema res izvrstnima kandidatom. Tako da ni sedaj to, da ne bi bili pripravljeni. Res si pogledamo. In smo se že morali pripravljati, da smo sploh… V bistvu se je pa vedelo takrat, ko sta bila dva kandidata, da bosta oba prišla avtomatično na razgovor, logično, ker se je takoj videlo, da izpolnjujeta pogoje. Ampak kljub temu smo potem še po razgovoru z vodjo tistega oddelka, s predsednikom Vrhovnega sodišča še celi dve uri potem sedeli in potem res utemeljevali, premlevali, tako da niso to neke odločitve, ki bi bila sprejete na mah ali pa nepremišljene. Skratka, da se vernem. Predsednik sodišča izdela poglobljeno pisno oceno posamezne kandidatke ali kandidata s katero so seznanjeni vsi kandidati, ki sodelujejo v posameznem kandidacijskem postopku. To obsežno gradivo proučijo člani Sodnega sveta in je podlaga za razgovor - to sem vam sedaj ravno razložila - na katerem sodeluje tudi predsedik sodišča, pogosto tudi vodja oddelka, na katerem mestu se pač predvideva zasedba sodniškega mesta. Enako podoben in podroben postopek velja za sodnice in sodnike, ki kandidirajo na višja mesta ali vodstvene funkcije sodišč. Pri njih so podlage za izbiro Sodnega sveta zlasti pretekle ocene njihovega dela. Se pravi, da vam poenostavim. Če je nekdo že, recimo, funkcionar ali pa, recimo, če je okrajni okrožni sodnik, kandidira na mesto višjega sodnika imamo pa v tem naboru tudi kakšne zunanje kandidate iz kakšne agencije iz vrst odvetnikov ali državnih tožilcev, pri funkcionarjih se pač gleda v bistvu uradna ocena izdelave njihovega mnenja, pri vseh ostalih, ki so pa zunanji pa se gleda od povprečne ocene v času študija dalje. Tudi ocena pravosodnega izpita. Skratka, to je potem neko merilo, da se potem sploh pogovorimo, da lahko nekdo pride na razgovor. Se pravi, razgovor s kandidatkami in kandidati je zgolj zaključna faza izbirnega postopka, ki je namenjena njihovi predstavitvi. Na teh razgovorih se kandidati predstavijo, potem pa sledijo vprašanja članov Sodnega sveta. In tukaj bi kar gospe poslanki, je opozorila, res je. Mi smo se pogovarjali nekje na 20 minut, da lahko se sploh nekam premaknemo, ker sicer bi mi lahko imeli seje potem, recimo, en teden v mesecu, če bi želeli… Ampak je pa res, da nikoli kandidatov časovno ne omejimo. Sedaj morate vedeti, profili, tudi osebnosti kandidatov so različne. Nekateri so bolj gostobesedni, nekateri so bolj redkobesedni. In včeraj smo za dva kandidata porabili v bistvu uro in pol zagotovo. Kolikor sta imela povedati… Jaz lahko sedaj za sebe rečem, odkar sem predsedica ne glede na to, da imamo vse to gradivo, vedno dam, in to lahko člani tudi potrdijo, vedno kandidata predstavim in mu dam možnost, da tudi sam najprej nagovori člane Sodnega sveta, da tudi sam tiste svoje kvalitete izpostavi in potem, ko on neha govoriti nikoli še nobenemu nismo skočili v besedo, tudi če se predstavlja 20 minut že v samopredstavitvi. Potem gremo pa v bistvu krogi z vprašanji. Sedaj pa morate vedeti, če recimo, za primerjavo, če kandidira nekdo na področje prekrškov v Sodnem svetu trenutno sodnika za prekrške ni. je pa bil, recimo, v prejšnjem. Tam v prejšnji sestavi je prekrškovni sodnik seveda imel več vprašanj za kandidata. Tukaj, recimo, sedaj takega profila ni. Tu sem jaz najbližja, pa kolega Zakonšek, ker se pač s kazenskim pravom ukvarjam. je pa res, da ostali člani tudi potem postavljajo vprašanja, ampak logično, da ne po določbah zakona o prekrških. Gleda se posamezna širina. In tudi to morate vedeti, da nikoli se ne zgodi, da če bi kdo recimo napačno odgovoril, da sedaj zaradi tega, ker se je, recimo, zalomilo pri enem odgovoru na kakšno vprašanje, da on zaradi tega funkcije ne bi dobil. Mi gledamo odziv človeka, kako odreagira, kako se znajde. V bistvu mi ocenjujemo celostno, ker rečemo, da sodnik, referenca tako, če pri de pred nas, pa da gre skozi vsa ta sita, tako ali tako reference ima. Vi morate vedeti, k nam kandidirajo odlični kandidati in mi potem med odličnimi izbiramo, tako da gledamo v bistvu tudi iz tiste čiste človeške plati pa njegovih odzivov, da si ga potem predstavljamo kako se bo pa potem v sistemu pravosodja znašel. Ker mora biti tudi človek ne pa samo črkobralec in iz tega vidika nam torej ni pomembno, nam zdaj recimo ne predstavlja, ker je bila tudi včeraj takšna okoliščina, da smo zbirali za eno sodišče kandidata, ki bo sodil na prekrške, verjemite, da je vsak od kandidatov dobil vprašanja od vseh članov sodnega sveta, ki so pa bila zelo raznolika. V kolikor pa pride na kakšna, da pride na kakšne takšne razpise, kjer se recimo išče, kjer sodi sodnik v sodnem svetu, tako kot recimo, ko smo v Mariboru iskali mesto okrožnega kazenskega, sem seveda jaz bila zdaj tista, ki sem postavila največ vprašanj kandidatu. To je logično. Takoj za menoj tudi mag. Zakonšek, zaradi tega, ker se profesionalno kot odvetnik ukvarja s kazenskim pravom in ne glede na to so pa tudi drugi sodniki. Tudi vrhovni sodniki recimo, ki se ukvarja, en se ukvarja z upravnimi postopki, pa vendarle postavi kandidatu vprašanje na podlagi takšnega odgovora lahko mi dobimo vtis o njegovem celotnem, v bistvu, odzivu, se pravi, da en bo zmrznil potem tudi v razpravni dvorani, da vidimo kako se zna odzvati. Ker tudi morate vedeti, veliko se bo govorilo, gospa je omenila sestanek, tudi o enovitem sodniku. Ravno iz tega razloga, da ni zdravo za gotovo, da boš ti zaprisegel in boš recimo celo življenje izvršilni sodnik ali pa na zapuščinah dela ali pa na zemljiški knjigi. Potem se pa lahko zgodi recimo, kaj pa, če se zgodi, da gre zemljiška knjiga ven iz sistema, pa si lahko recimo kazenski sodnik. Ravno včeraj, ko smo imeli to polemiko okoli teh prekrškovnih kolegov, ki so kandidirali iz različnih…, to so bili recimo pravosodni svetniki, strokovni sodelavci, ki so prišli iz civilnih oddelkov, pa so se tudi znašli, so naštudirali, se videli v bistvu, tudi kazenski kolegi in enostavno to nam ni neka taka vrzel, da bi rekli, da je pa to ovira, zakaj se tak človek ne bi mogel znajti. In tudi včeraj sem izpostavila en primerih iz prejšnje sestave še, kolegice, izjemna kandidatka je bila, prihajala je iz Vrhovnega sodišča, civilni oddelek, danes je pa ekselentna kazenska sodnica. In mi zdaj gledamo v bistvu, če si ti tako izjemen, moraš biti toliko izjemen, da ko te postavijo v neko vlogo, da se znaš v vsakem primeru obrniti. Tudi to ocenjujemo. In iz tega razloga, recimo lahko tudi jaz kot kazenski sodnik postavim recimo nekomu, ki kandidira na mestu upravnega sodnika tudi kakšno vprašanje, da vidim kako bo ta bodoči kolega oziroma kolegica potem odreagiral na njega. To je poanta teh razgovorov. V redu? Tako.  Zdaj, razgovor je torej samo zgolj ključna faza izbirnega postopka, ki je namenjen predstavitvi kandidatov. Ni torej v bistvu tisto kar bi reklo, da je to najbolj odločilno.  Zdaj, izbrani kandidat ali kandidatka, to verjetno veste, mora dobiti najmanj 8 glasov. Sodni svet sestavljamo 11 članov, 6 iz vrst sodnikov in sodnic, 5 pa iz vrst Državnega zbora, ker pomeni, da sami sodniki nikoli ne moremo odločiti o izbiri, vedno nas mora biti potem vsaj 8.  Seje, je res, vedno so praviloma še danes, gospa poslanka, so razpisane dvakrat mesečno. Ravno zaradi tega obsežnega gradiva. Zdaj ne vem koliko veste, sestava strokovnih služb, mi nimamo takšne strokovne podpore, da bi nam to omogočilo večkrat. Res pa je, da smo zdaj v bistvu, v januarju smo zasedali trikrat, v marcu smo trikrat razpisani, ampak skozi dobivam signale s strani strokovnih služb, da enostavno ne zmorejo, da se pripravi vse natančno, ker veste, to je pa res, moramo pa biti zelo dosledni, zelo pozorni in napak si v takem sistemu ne smemo dovoliti. In iz tega razloga so seje na tako širino razpisane.  Tako kot sem rekla, pred sejo moramo člani pregledati, se seznaniti z obsežnim gradivom, da lahko odgovorno odločamo, sprejemamo odločitve. Res je, člani ne opravljamo funkcije poklicno in je to neka velika dodatna obveznost ob naših poklicih. Zdaj tako kot veste, 6 nas je sodnikov, potem pa imamo zdaj, trenutno imamo dva odvetnika, notarja, profesorja prava, se pravi, dekana Pravne fakultete v Ljubljani, enajstega čakamo. Ogromno imamo dela in to smo mi tudi profesor Trstenjakovi povedali. Ona je bila frapirana, res, nad tem gradivom, ko ga je videla, glede vseh njenih obveznosti. Je pa tako, jaz sem ji že tudi takrat pojasnila, je rekla, da je to res nepredstavljivo. 2 tisoč 500 strani recimo, če si sodnik, pa delaš specializirane kazenske zadeve, si misliš, da dobiš spis z 2 tisoč 500 strani. V redu, super, ne, glede na to, da pa veš, da oni prejšnji, ki si ga dobil, pa je recimo lahko bil 20 tisoč ali pa še več. Ni pa enostavno, absolutno ne, če moraš v bistvu teh 2 tisoč 500 ali pa 4 tisoč 500 strani predelati ob vsem delu, ki ga imaš kot sodnik. Zdaj, res je, da kolikor se le da, da nam gredo, tudi na sodiščih, matičnih sodiščih na roke. Ja, za sebe lahko povem, naša predsednica mi je omogočila, da imam pripad recimo ustavljen zaradi tega, ker imam zadaj, se pravi, X kazenske zadeve, ki bi jih seveda rada zaključila in isto mene vežejo časovni standardi, da imamo zdaj določen čas malo ustavljen pripad, ker imamo tako možnost, tudi kadrovsko na oddelku, da lahko zdaj recimo tekoče priporne zadeve delajo v bistvu tudi drugi kolegi. Res pa je, da tudi dežuram, isto kot vsi ostali, tako da, da bi se v službi pripravljal recimo na seje sodnega sveta, to je utopija. To je nemogoče. Tako, da to so dejansko, mislim da govorim kar za vse, to so lahko edino potem vikendi in potem prosti trenutki, ki bi jih imel sicer, drugače v rednem času to enostavno to ni mogoče.  Ne glede na to pa vseeno svoje odločitve sprejemamo s potrebno odgovornostjo in skrbnostjo, kot ste videli, če sledite naše zapisnike, raje kot da bi odločili na hitro in nepremišljeno, raje zadevo potem preložimo. In včasih je tudi to razlog, da se potem zgodi kakšna dopisna seja ali pa, da v bistvu pač naredimo še dodatno sejo in se dobimo potem še enkrat. Vam pa zagotavljam s polno odgovornostjo, da bi pa v bistvu kakšen razpis šel samo polovično skozi zaradi tega, ker smo v časovni stiski, tega pa si ne dovolimo, zagotovo ne. Zato se tudi včasih kakšna točka ponavlja. Dostikrat, če vidite preložitve, če bi vas to zmotilo, tudi zato, ker želimo v bistvu zadeve premostiti po naši službeni dolžnosti dajemo v bistvu še kakšne poizvedbe in predsednikom sodišč, v bistvu vsem deležnikom, da res dobimo vso gradivo, ker včasih lahko kaj tudi izpade, da jih lahko potem sprejmemo z vso prepričanostjo.  Zdaj, res je, da mora vsak od nas, sploh ko kandidira že, ko se spogleduje s članstvom v sodnem svetu, mora sam pri sebi potem odgovorno presoditi ali lahko glede na svoje poklicne obveznosti in druge obremenitve v danih pogojih in organizaciji dela Sodnega sveta, ki jo sprejemamo takšno kot je, veseli bomo, če nam boste pomagali, nas podprli mogoče, da bomo dobili dodatno moč, ampak trenutno je pač tako, da enostavno sprejemamo to kar imamo in da posvečamo dovolj časa pripravi na seje aktivnemu odgovornemu zasedanju in sprejemamo odločitev v okvirih, ki so nam trenutno dani. Mi smo že veseli, to sem se že lani tudi javno zahvalila ministrici za pravosodje, da ste nam sploh omogočili, da smo šli v nove prostore. Zdaj izgleda sodni sveta tako kot mora, da si lahko ponosen, ko stopiš v te prostore. Srečni smo, da so nam odobrili tudi nekaj dodatnih zaposlitev. Mislim, da že marca prihajajo neke nove okrepitve, tako da v bistvu vsake drobtinice se veselimo, ne želimo ničesar izsiljevati in tudi javno nekako te stiske zdaj odstopa profesor Trstenjakove, nismo izpostavljali, ker pač enostavno imamo tudi občutek, nismo pa zdaj mi, da bi se nam pa najhujše na svetu godilo, nekako se pač s tem spoprijemamo po svojih močeh. In tudi člani so izjemno aktivni, pomagajo. Zdaj recimo je trenutna ta situacija, da jaz prihajam iz Maribora, nisem ves čas v Ljubljani, imam sicer dostop oddaljen, tako da imajo kolegi z menoj vsak dan stik, ampak tudi kolegi, ki so v Ljubljani, vskočijo, prihajajo. Zdaj mogoče te Mandatno-volilne komisije, ko jih imate, tukaj samo da vas potolažim, člani so izenačeni s predsednikom in podpredsednikom. Se pravi, tudi če član pristopi, to je skozi naše videnje. Zdaj, če imate vi drugačno, bom vesela potem vašega pojasnila, ampak skozi naše oči je tako, da so oni tudi enakovredni, če pristopijo, tudi če sta predsednica in podpredsednik odsotna. Zdaj te, ki    (nadaljevanje) so bile, no vedno je kolegica tudi, jaz sem vam celo opravilne številke v spisu napisala. To morate vedeti, to so kontinuirana sojenja, nekatera imajo 50 obravnav, ljudje prihajajo iz tujine, ljudje prihajajo iz tujine s tujimi odvetniki, ki imajo potem tudi naše pooblaščene odvetnike, sodne tolmače. In ko se vam zgodi ena taka Mandatno-volilna komisija na vašem urniku, mi si dosti vnaprej že razpisujemo ravno zato, da se lahko potem proces kontinuirano odvija. To je zdaj z vidika mene. Z vidika podpredsednika pa je tako, da takrat, ko ne more vskočiti, rad vskoči, če je le možno, ampak on pa je tudi dekan Pravne fakultete v Ljubljani. In smo spet pri tem, kar je gospa potem omenila. Nimamo te poklicne funkcije in potem pač nekako mešetarimo med rednimi delovnimi obveznostmi in obveznostmi, ki jih pač Sodni svet nekako tudi terja zase. Na vse povedano, seveda smo člani Sodnega sveta z razumevanjem sprejeli odstopno izjavo prof. Trstenjakove, tudi smo se dostojno poslovili z njo. Tako da z naše strani ni bilo nobenih zamer, tudi z njene ne. Nas je na prvi seji tudi zdaj letos še obiskala. Res je, da je ona imela številne siceršnje obveznosti in je težko zagotavljala svojo prisotnost na sejah. Zdaj za primerjavo, da boste imeli občutek, ona je v bistvu bila, 10 sej je bilo, prisotna je bila na 7, na 2 je bila lahko zaradi drugih obveznosti, ki jih je imela, prisotna le prvi 2 oziroma 3 ure. Tako da to je vedno korektno tudi vnaprej povedala. Zdaj, kar se tiče nas, mi smo imeli, lani smo imeli 22 sej, za letos smo jih že vnaprej 22 predvideli, smo že izredno eno razpisali. Dopuščam možnost, da bomo še kakšno izredno, tako kot sem vam rekla, zaradi tega, ker pač enostavno nihče od nas ne želi, da bi se gradivo obravnavalo samo polovično. Povprečne seje trajajo sicer 6 ur in 10 minut, ampak glede na tematiko, ki je vedno težja in vedno bolj zahtevna, kompleksna, pač kot vidite, včeraj pač enostavno se te ure potem tudi premikajo bolj pozno v noč. Zdaj glede na naše kadre, ki jih imamo trenutno, pa upoštevaje te, ki pridejo na novo tudi z mesecem marcem, je nemogoče, da bi zahtevali od strokovne službe, da bi se gradivo vsebinsko še bolj uredilo in tehnično ustrezno oblikovalo. Kolegica bi vam lahko povedala, ima željo, si prizadeva, v svojem prostem času nam dostikrat pripravi izvlečke, napiše, koliko se le da. In kolegica glede na to, ker je tudi izkušena sodnica, dobro ve v bistvu, kaj to pomeni, da ima član dober, jasen pregled in razvid v gradivu. Ampak, tako kot sem rekla, trenutno je tako, da mi imamo še v bistvu, v sklopu še imamo 2 delovni telesi, ki se pa tudi vedno bolj polnita. Imamo komisijo za etiko in integriteto. Tudi to v bistvu potegne naš kader, našo strokovno podporo in tudi disciplinska sodišča. In tudi zdaj morate vedeti, da vsak postopek, ki se beleži pod disciplinsko zadevo, tudi več ni v bistvu mačji kašelj in tudi to potegne za sabo vsaj enega dodeljenega sodnika, vsaj enega pravosodnega svetnika. In enostavno njihovo delo je tako izpopolnjeno, da enostavno ne moremo zahtevati v bistvu, da bi, tako kot je prof. Trstenjakova pričakovala, kar bi bilo idealno, če že, pač optimalno, da bi dejansko bili v bistvu podprti v tem smislu, da bi imeli kot neke vrste male fascikle pripravljene v bistvu za sejo vnaprej. Zdaj je tako, nismo samo kadrovik, to je že tudi gospa poslanka povedala. Zakon o Sodnem svetu nam je ogromno novih pristojnosti nekako položil v bistvu na naša pleča. Res je, da si kot Sodni svet glede na to, da bi bili radi primerljivi evropskim sodnim svetom, da si jih želimo še več in temu primerno seveda se potem od takšnega državnega organa pričakuje, da se bi pač ustrezno temu širili.  Zdaj v bistvu tukaj bi mogoče še omenila, 15. 11. smo obravnavali poročilo Evropske komisije za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope, tako imenovani CEPEJ. Tudi smo se do vsebine tega poročila vsebinsko opredelili. To je mogoče gospa poslanka, kot je rekla, da bi kakšne analize delali. Če se le da, jih vlečemo, tudi gledamo sami, tudi sami se člani angažiramo, ker pač zdaj zaenkrat nimamo takšne strokovne podpore, se razgledujemo, poskušamo tudi z akademiki sodelovat. Ne boste verjeli, ampak še tudi kak prejšnji član Sodnega sveta nam pomaga, da nam pošlje kakšno analizo, da nam pošljejo v bistvu še kakšno gradivo, ki je za nas zanimivo, da postanemo primerjalni preostalim sodnim svetom. Recimo do tega CEPEJ smo se vsebinsko opredelili, dali smo celo pobudo Službi za razvoj sodne uprave pri Vrhovnem sodišču,   (nadaljevanje) da se podatki, vse, kar se nanaša na slovenski sodni sistem in odstopa od povprečja, posebej analiziralo ter da se dodatno pojasnijo. Tako da tudi v tej smeri delamo.  Kar se pa tiče zadeve Pro Plus, mi smo takrat odgovorili na kar nekaj novinarski vprašanj takoj v enem oziroma do dveh delovnih dni. Izjavo, ki smo jo potem po razgovoru s predsednikom Vrhovnega sodišča, mag. Damjanom Florjančičem, opravili, smo jo posredovali na STA. Zdaj, koliko pa potem novinarji to lansirajo potem dalje v javnost, to je potem od njih, ampak mi, mislim da, smo odreagirali v bistvu korektno in v skladu s svojimi pristojnostmi. Smo pa povedali, da ta objava ni bila primerna in da je spoštovanje vseh sodnih odločb eden od temeljev pravne države. Mislim, da smo bili s tem jasni. Zdaj, tako kot sem rekla, dosti se govori o naši profesionalizaciji. Moram vam pa tako povedati, ker zdaj so tudi zelo pereče naše odločitve v zvezi z dodelitvami, ki marsikoga prizadenejo od deležnikov, zabolijo. Mi smo se nekako postavili na stališče 3 leta za posamezno dodelitev in mogoče potem še 3 leta naprej. Zdaj trenutno je takšno stališče. Če se bo to spreminjalo, ne vem, ampak trenutno je to tako. In zdaj, če primerjate zdaj za člana Sodnega sveta, naš mandat je 6 let. Jaz si za sebe ne znam predstavljati, da bi spustila recimo sojenje takšnih procesov, kot jih zdaj delam, ker se tudi naša zakonodaja spreminja. To so, veste, kot modni val in moraš ostati noter. Mene dostikateri kolega me vpraša, pa ti si ja nora, greš v razpravno dvorano, zakaj to delaš, to ti ni potrebno. Jaz mislim, da je potrebno, ker ko enkrat ta mandat mine in če ti greš v bistvu iz tega sistema ven, zakonodaja se spreminja, skozi imate, skozi imate neke naše predloge na mizi, skozi imate dopolnitve novele, procesna zakonodaja je izjemno kompleksna. Vem, da se govori že o noveli ZKP-O. Mi še nismo začeli niti delati po ZKP-N. Tako da to je, v bistvu to je živa stvar proces. In iz tega vidika, da bi zdaj recimo nekdo šel za 6 let ali pa mogoče še več, se mi zdi pa zelo veliko. Težko bi si upala potem vrnit recimo v razpravno dvorano in se lotit takšnih istih procesov, s katerimi se soočam danes. Tako da iz tega vidika malo dajte razmislit in pretehtat, mogoče delna profesionalizacija, ampak da bi pa bila popolna, vsaj za tiste, ki smo sodniki, pa zelo, zelo težko, če bi želeli se potem vrnit v sodniške vrste, pa potem dejansko nadaljevat tam, kjer smo zaključili pred 6 leti. Mislim, da moramo biti toliko realni, mislim, da ja. Tako da to. Zdaj, kar se tiče, da sklenem, mislimo, da bi nujno morali okrepiti strokovne službe, da se zagotovijo ostali pogoji sodobnega poslovanja, kar pač večkrat že izpostavljamo, ko obravnavamo problematiko organizacije del. Absolutno podpiramo predlog, ki ste ga dali, absolutno, da skupaj z Ministrstvom za pravosodje in z Vrhovnim sodiščem analiziramo organizacijo in pogoje dela Sodnega sveta, da se pripravijo neki predlogi za izboljšanje stanja in da dejansko objektivno ocenimo v bistvu, ali je potrebno, da bi vam predlagali tudi kakšne normativne spremembe. Tako da tukaj smo v bistvu čisto vsi na istih bregovih. Tako da to. Mogoče bi še samo gospe poslanki odgovorila. Zdaj za ta sestanek, ki smo ga nekako si zaželeli v mesecu marcu, prav iz tega razloga, ker se nam zdi pomembno, da sedemo za isto mizo in se soočimo v bistvu z vsemi perečimi vprašanji, ki se tičejo trenutno slovenskega sodstva. Iz tega razloga smo povabili predsednika Vrhovnega sodišča, ministrico za pravosodje in predsednike vseh sodišč, pa seveda člane Sodnega sveta. Dobili se bomo 18. marca v dopoldanskem času, ker mi potem nadaljujemo še z ministrico za pravosodje in potem še kasneje s sejo Sodnega sveta. Radi bi spregovorili odkrito o organizaciji dela, izboljšanju možnosti kakovosti, dviga ugleda sodstva v javnosti, to celotno podobo. Radi bi spregovorili o možnosti enovitega sodnika, ker imamo zdaj težave, kako razdeliti delo. Nekatera sodišča pokamo po šivih, ta večja, ki smo, manjša sodišča pa so sodniki tudi v bistvu nezadovoljni zaradi tega, ker jim zadev recimo manjka, so kar veseli, ko recimo lahko dobijo kakšne spise. Se pravi, da bi se to vse skupaj porazdelilo in to pravično, da bi dejansko dosegali te časovne standarde, kot se spodobijo za eno pravno državo, da ne bi bilo zastojev v postopkih. Krepimo tudi kazenske postopke, krepimo te specializirane oddelke, ločujemo nas, se pravi delamo zdaj pri nas zdaj še samo x zadeve recimo, pa imamo potem oddelek v oddelku, pa kazenske zadeve potem še posebej, tiste navadne kazenske, ki nimajo oznake specializirano. Tako da o tem bi se radi pogovarjali, tudi o prostorih, opremi, Ljubljana bo predmet, nova zgradba, mislim da stara na 18 lokacijah, to nisem takšna poznavalka. Skratka, to je na predlogu, ki ste rekli, da ne veste, o čem bomo govorili.  Radi bi spregovorili tudi o kariernih sistemih strokovnih sodelavcev, pravosodnih svetnikov. Ne vem, če vam je poznano, ampak trenutno smo priča - in to se nanaša tudi zdaj na plačni sistem - bizarnim situacijam, ko postanejo naši strokovni sodelavci, pravosodni svetniki in jih ni malo, ki presegajo, pravosodni svetniki, plačo tudi okrožnih sodnikov. Se pravi, za razbremenjenost sleherne odgovornosti je v bistvu potem pravosodni svetnik nagrajevan. Trenutno v marsikaterem primeru bistveno boljše od sodnika. To so takšne anomalije, ki pa posledično vodijo, to kar ste povedali odkrito, da določena prestižna mesta - ker jaz mislim, da postaneš, da zaprisežeš kot sodnik kazenskega oddelka, to je res odgovornost, ki jo moraš nosit, se je moraš zavedat - in da se ti potem zgodi, da recimo ima tvoja pomoč večjo recimo nagrado za tvoje delo je malo bizarno.  To je par tem, ki se jih bomo dotaknili, še tudi druge, seveda. Jaz sem tudi pozvala naše člane, da nam povedo, predsedniki nam bodo napisali, kaj bi nam oni radi povedali. Tudi recimo dodeljene sodnike - morate vedeti, da nekateri delajo z neke vrste pooblastili - okrajni sodniki in potem pridejo reševat zadeve na okrožno sodišče. Kaj zdaj recimo z njimi - so spet dodeljeni? Potem tista doba se izteče, kaj bodo zdaj naredili? Napredujejo lahko kot okrajni sodnik, takrat dobivajo plačo okrožnega. Se pravi, to je sedaj toliko neke zmede v tem sistemu, tako da mislim, da je potrebno, da se sploh o teh dodelitvah, da se dogovorimo in da potem pravosodni sistem funkcionira nemoteno. Posledično vsemu, poanta pa je, da bi dvignili ugled in status sodnika na raven, ki mu pritiče. Neodvisen, nepristranski. Saj veste, kakšna je naša tehtnica, z zavezano ruto čez oči.   To je zdaj na kratko. Bomo pa z veseljem, se pravi pripeljala sem vam zborček, da vsak skozi svoje oči pove, tako da mirno lahko vprašate, bomo na vsako vprašanje z veseljem odgovorili. Ja, zelo na kratko. Hvala lepa.
Gospa predsednica, hvala lepa za vaše podano stališče. Zdaj drugi, če strnete malo svoja mnenja, stališča, da v nekem doglednem roku danes zaključimo.  S strani članov Sodnega sveta želi še kdo besedo? Gospod Zakonjšek, članici?
Emil Zakonjšek
Jaz mislim, da je bila predsednica zelo izčrpna, več kot izčrpna, tako da če bodo kakšna vprašanja, bomo z veseljem pojasnjevali, odgovarjali.  Mogoče samo ena beseda. To se dejansko napačno predstavlja ta razgovor, omejen na 20 minut. Jaz sem sodeloval do sedaj na 15 sejah in nikoli ni bilo omejevano: niti predstavitev, nikoli niso bili omejevani člani pri postavljanju vprašanj. Tako da to je le v bistvu en časovni okvir zaradi vabljenja in običajno kandidati čakajo uro, tudi dve uri, preden pridejo na vrsto, ker se običajno vsi ti razgovori zavlečejo.  Hvala.
Hvala lepa.  Zdaj želi besedo predsednik Vrhovnega sodišča, mag. Florjančič.
Damijan Florjančič
Ja hvala za besedo. Bom pa skušal bit res kratek, če bo potrebno, se bi kasneje raje kaj več oglasil.  Zahvaljujem se seveda za diskusijo o tako pomembnem vprašanju, kot je funkcioniranje Sodnega sveta. Po drugi strani me pa dejansko malo čudi, da zdaj po malo več kot enem letu od uveljavitve tega zakona, se odpirajo vprašanja, za katera je bil čas, da se odprejo takrat, ko se je zakon sprejemal. Saj vendarle je bila široka razprava in bi takrat morali razrešit vsaj nekatera ta globalna vprašanja, ki se zdaj zastavljajo. Mislim, da je treba počakat, da se nekako ta zakon prime, da se uveljavi, da se res »detektira« vse tiste morebitne pomanjkljivosti ali pa morebitna področja, kjer bi kazalo izboljšat delovanje Sodnega sveta, tako da se potem  (nadaljevanje) po nekem določenem času vidi, kje so res tiste prave rešitve, da se ne bi zdaj prenagljeno spuščali v neke spremembe zakona in tako dalje. Po drugi strani se mi pa zdi, da je dosti odvisno tudi od same organizacije dela Sodnega sveta, kako se stvar na konkretnih zadevah, sejah in gradivu, ki se pripravlja za sejo, organizira, tako da se uspešno in učinkovito pristopi k temu delu. Jaz se v to seveda ne morem spuščati, ker to ni moje področje. Po drugi strani pa lahko rečem to, da pomanjkljivost tega zakona je gotovo v tem, da za njegovo izvajanje niso bili storjeni vsi ukrepi, ki bi bili potrebni. Dokaz za to je, da še zdaj nudimo mi, Vrhovno sodišče, s svojimi resursi pomoč Sodnemu svetu, da lahko funkcionira tako, kot se spodobi. To govorim od finančnega poslovanja naprej, tako priprava zaključnih računov proračuna in tako naprej, naši ljudje to pripravljajo, tudi na področju informatike smo bistveno pomagali njim, še zdaj pomagamo, da ta informatika pri njih funkcionira. Po drugi strani pa tudi ne nazadnje z dodeljenimi sodniki, tudi to gre na naš račun pravzaprav, če se dodeli sodnika na Sodni svet. In mislim, da vse to kaže, da vendar kljub tem prostorom, ki so bili zdaj v zadnjem času, lani, dodeljeni Sodnemu svetu, za kar gre seveda zahvala Ministrstvu za pravosodje, ni bilo vse narejeno, da bi res zakon zaživel tako, kot je treba. Podobne težave zaznavamo tudi pri izvedbi disciplinskih postopkov, tam, kjer dajemo predloge za disciplinske postopke, kjer se to ne izvaja funkcionalno, kot bi mi pričakovali. Zato imam morda res malo drugačno stališče kot predsednica Sodnega sveta glede profesionalizacije delovanja Sodnega sveta, ker se mi zdi, da na obsežnost stvari, pristojnosti, ki jih ima Sodni svet, bi vendarle kazalo razmišljati v smeri profesionalizacije vsaj predsednika in podpredsednika Sodnega sveta, ker si ne znam predstavljati, kako se lahko učinkovito to delo sicer izvaja. Ne nazadnje so pa tu tudi kakšni primeri, ki so pa morda malo pretirani, v nekaterih državah, kjer so vsi člani Sodnega sveta profesionalizirani. Tako to ni kar nekaj, kar bi si zdaj v Sloveniji izmišljevali ali pa razmišljali o tem samo zaradi svojih lastnih težav. Ampak če se hočeš dejansko vsebinsko podrobno poglobiti v obravnavane zadeve, je treba tudi tu imeti neke take pristope.  Morda je treba omeniti še to, da se v sodni sferi ali pa v sodni upravi poraja tudi vprašanje, kako se v Sodnem svetu interpretira njihove pristojnosti, ali se jih interpretira tako, kot jih, recimo, bi videli tudi mi, ali pa se jih interpretira širše. Ker če si Sodni svet širi razlago svojih pristojnosti, potem je tu vprašanje, do kam, kje in kako, zlasti pa je za nas občutljivo vprašanje takrat, ko s svojimi odločitvami posegajo v področje sodne uprave, kjer v okviru sodne uprave odgovarjamo mi za redno izvajanje sodne oblasti. Njihove odločitve ostajajo na ravni odločitev Sodnega sveta in imajo neposreden vpliv na naše delo, odgovornost za to pa nosimo mi, je ne nosi Sodni svet, nihče od Sodnega sveta je ne nosi.  To so, se mi zdi, neka taka relevantna vprašanja, ki bi jih izpostavil za začetek. Hvala.
Predsednik Vrhovnega sodišča, hvala lepa za vaše uvide.  Želi besedo ministrica za pravosodje, gospa Andreja Katič? Izvolite.
Andreja Katič
Hvala. Lep pozdrav, spoštovane in spoštovani! Tudi sama bi se dotaknila tega, kar je bilo s strani predhodnikov že povedano, da je nov Zakon o Sodnem svetu se začel uporabljati 20. novembra 2017, torej pred dobrim letom in še nekaj.   (nadaljevanje) Status Sodnega sveta kot organa »sui generis« zdaj celostno ureja ta zakon. Sodni svet je samostojen, neodvisen državni organ. Zakon mu podeljuje tudi finančno neodvisnost in samostojnost. Pristojnosti lahko strnemo, kot je bilo povedano, na eni strani glede izbire, imenovanja in razrešitve sodnikov ter predsednikov in podpredsednikov sodišče, glede drugih kadrovskih vprašanj v zvezi s sodniki, glede disciplinskih postopkov, glede drugih nalog. In Sodni svet je dobil nove pristojnosti, omenila bi zlasti imenovanje disciplinskih organov, podaja predhodnega mnenja pri določenem številu sodniških mest, podaja soglasij za določitev organizacijskih enot sodišča, in vse to prispeva h krepitvi Sodnega sveta.  In zagotovo nove pristojnosti za kvalitetno delo terjajo tudi zadostno kadrovsko podporo. Po podatkih, ki jih ima Ministrstvo za pravosodje, ki smo jih pridobili za potrebe priprave zbirnega predloga skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov za leto 2018 in 2019, izhaja, da je Sodni svet predlagal povečanje za sedem javnih uslužbencev. Na podlagi odziva Ministrstva za finance, da pretehtajo svoje predloge, Sodni svet sedaj predlaga povečanje za štiri javne uslužbence. Če pogledamo proračun za 2017 Sodnega sveta, je bil okoli 351 tisoč evrov, v rebalansu 2019 je zagotovljenih 612 tisoč 570 evrov. Govorili smo že o novih prostorih, ki jih je zagotovilo Ministrstvo za pravosodje. Zahvaljujemo se tudi pri vsej kadrovski problematiki, ki jo imamo tudi mi, ker enostavno ne dobimo sodelavcev na trgu, kar se tiče urejanja informatike, da nekako s skupnimi močmi rešujemo vse izzive, ki so pred nami. Zagotovo so prostori pomembna pridobitev, ki omogoča lažje delo tudi Sodnemu svetu.  Dotaknila bi se zavez iz koalicijskega sporazuma, ki pravi, da med izzivi na področju pravosodja v roku enega leta predvidevajo tudi razpravo o začetku sprememb ustave, na način, da sodnikov ne bo več imenoval Državni zbor, ampak na predlog Sodnega sveta predsednik republike ali pa sam Sodni svet, katerega sestavo bo potem verjetno treba tudi dogovoriti. Da bo uvedena triletna preizkusna doba sodnikov in da se bodo določila jasna in objektivna merila ter zaostrili pogoji za imenovanje članov Sodnega sveta in kot nujni pogoj za izvolitev v sodniško funkcijo predlagali tudi uspešno opravljeno specializirano in praktično izobraževanje za sodniško delo, in se tako vzpostavi tudi potrebna selekcija pred potrditvijo za ostali mandat. Veliko je bilo govora že o prenovi pravniškega državnega izpita.  Na Ministrstvu za pravosodje menimo, da je nastopil čas tudi za razpravo o tem delu, in ob tem zagotovo tudi razprava glede profesionalizacije Sodnega sveta, kjer je treba pretehtati različna mnenja. Kot je bilo povedano, niste profesionalci, delo pa je zelo, zelo zahtevno.  Omenila bi pa, da tudi vaše delo pripomore k temu, da se je stopnja in povečanje zaupanja tako laične kot strokovne javnosti v delo sodstva izboljšala. To kažejo tako podatki iz pregleda Justice Scoreboard za leto 2016, to je izpostavila tudi evropska komisarka za pravosodje. In da je Slovenija naredila velik korak, izhaja tudi iz nedavnih priporočil Sveta Evropske unije v zvezi z nacionalnim reformnim programom za Slovenijo za leto 2018, kjer pravosodje, tako kot v preteklosti, sedaj ni bilo več izpostavljeno kot tisto področje, ki terja obsežne reforme. Tudi rezultati nedavne raziskave družbe Valicon Ogledalo Slovenije, ki občasno meri zadovoljstvo prebivalcev s splošnim stanjem v Sloveniji in spremlja stopnjo zaupanja v institucije in poklice, so pokazali, da sodišča dosegajo relativno visoko stopnjo zaupanja. In med poklici je bil kot najvišji dvig ugleda zaznan prav pri poklicu sodnika. Menim, da je to naše skupno delo pri tem, da povečamo zaupanje v sodstvo.  Menimo, tako kot sem že povedala, da je seveda legitimno odpirati vprašanja, razpravljati glede dela Sodnega sveta, težko pa bi se strinjala, kot je tudi predsednik Vrhovnega sodišča povedal, da komaj po enoletni uporabi zakona je že potrebno in smotrno pripraviti neko poročilo, kajti eno leto je kratka doba in relevantnih podatkov na podlagi tega še ne bomo mogli niti pridobiti. Zagotovo pa ob predlaganih spremembah konec leta bomo naslovili tudi vse ta vprašanja, ki so bila danes tukaj, pa tudi v razpravi v javnosti, strokovni javnosti izpostavljena.  Hvala.
Gospa ministrica, hvala lepa.  Zdaj odpiram razpravo članic in članov odbora, na koncu bom tudi sam imel kratko razpravo. Prvi se je k besedi javil poslanec, gospod Möderndorfer. Izvolite.
Hvala lepa. Začel bom tam, kjer se je pravzaprav vse skupaj začelo, to je odstop gospe Trstenjakove. Moram reči, da sem bil izredno presenečen ob njenem odstopu,   (nadaljevanje) še posebej zato, ker sem v resnici pričakoval, če ne drugega, vsaj tisti znani rek, a veste, stvari se spreminjajo od znotraj, ne od zunaj. In če ti hočeš kaj spremeniti, moraš najprej biti noter in od znotraj poskušati narediti vse, kar se da, maksimalno, in ko vidiš, da se zaletavaš sem pa tja v steno in da nisi uspel niti z eno spremembo po ne vem kakšnem času narediti, potem rečeš, glejte, to pa to ni to. In s tem opozoriš javnost in potem tudi navedeš čisto konkretno, kaj si hotel narediti in česa ne. Jaz vem, da gospa Trstenjakova uživa velik ugled in da so vsi zelo pazljivi, kadar karkoli kaj rečejo, in z vsem spoštovanjem, ki ga ne nazadnje sam tudi imam. Ne bom rekel, kako sem glasoval ob njeni izvolitvi, ker v končni fazi mi tega ni treba, lahko pa rečem, da sem zato izredno razočaran, da je odstopila, ne da je bila izvoljena. Namreč, veste, jaz v tem času, glede na to, da je bil zakon spremenjen, in glede na to, na pravzaprav najnižji akt v hierarhiji lestvice, kar pomeni, da ga Sodni svet sam spreminja, lahko določa pravila igre v marsičem, na kar bi seveda vplivala lahko tudi ona s svojimi konkretnimi predlogi, pravzaprav ni predlagala niti enega predloga. To je ena stvar. Druga stvar. Veste, ko se nekdo prijavi na to funkcijo, če ne vem, kam se je prijavil, in ne ve, kako deluje ta organ, v kar ne verjamem, vsaj ne pri gospe Trstenjakovi, ker to zelo dobro ve in je vedela, kako funkcionira, potem jaz ne razumem, zakaj se je sploh prijavila. Vendar, to bo pokazal čas. In tu bi jaz naredil piko, kar se tiče njenega odstopa, ker pravzaprav tudi nima več smisla, ker se z marsičem tudi strinjam, kar je povedala, vendar problemi niso v Sodnem svetu, daleč od tega. Problem je nekje drugje. Problem je bil narejen že leta 1991 z ustavo, to, o čemer govori ministrica. Vsi veste, da se je ustava sprejemala z velikim žarom, spremembe sistema, odločili smo se za parlamentarni sistem, odločili smo se za tri veje oblasti in povedali, da bodo vse avtonomne. In v marsičem je seveda sodna veja oblasti avtonomna, razen v eni - Državni zbor je še vedno kadrovska služba za izbor funkcionarjev oziroma sodnikov. Pa mi tu lahko fantaziramo, pa razglabljamo in delamo, kar hočemo, na koncu moramo mi odločiti, ali bo sodnik ta ali oni. Čeprav vsebinsko in strokovno te funkcije pravzaprav ne opravlja Državni zbor, ampak jo opravlja Sodni svet. Spomnite se, v prejšnjem mandatu ena kandidatka za sodnico in en kandidat za sodnika nista bila izvoljena v Državnem zboru, velika polemika, ne nazadnje tudi veliki odzivi in velika diskusija o tem, da v končni fazi - ne nazadnje, če se spomnite, točno tamle sem sedel, kot sedi zdajle gospod Breznik, in sem na ves glas govoril en sam stavek, Državni zbor ni angleška kraljica, ki bo prebrala govor angleškega premierja v prvi osebi ednine, kot da bo to izvajala ona, v resnici pa vsi vemo, da ji je ta govor napisala angleška vlada. Kakšno primero pravzaprav sem hotel narediti - Sodni svet je izpeljal postopke preverjanja, strokovno, poglobljeno, z vsemi preverjanji in tako naprej, in ne nazadnje sprejel neko določeno odločitev, potem pa pride v Državni zbor in kot angleški kraljici dal »tole potrdite«. Sam osebno moram reči, da sem takrat glasoval proti, ampak ne iz istih razlogov kot takratni SDS, pač pa zaradi tega, ker sem v bistvu na nek način protestiral, da to več nikamor ne pelje, in sem tudi povedal, kaj je treba narediti - spremeniti je treba ustavo in vrniti tisto, kar se pravzaprav nikoli ni odvzelo prejšnjemu sistemu. Namreč, skupščinski sistem je v bistvu določal, da se je izvolilo sodnika - saj se spomnite, bil je začasni mandat za osem let in tako naprej -, in očetje ustave so rekli, samo zaradi enega razloga, da tega pa nekako ne bi še spustili iz rok parlamenta, bi kar malo parlament to še malo obdržal, zaradi takratnega ideološkega naboja, saj veste, da je bil predsednik predsedstva oziroma, ko se je sprejemala Ustava, še vedno Kučan, in vedelo se je, vsaj tisti, ki so v bistvu merili utrip v javnosti kakšno priljubljenost je imel takrat Kučan, da bo Kučan tudi predsednik republike, in da bog ne daj, temu človeku dati v roke pristojnosti, ampak ni bilo samo na sodni veji oblasti, bilo je kar še nekaj drugih funkcij. Mi imamo danes vrhovnega poveljnika oboroženih sil, ki nima nobene besede, mimogrede. Tam se je v Ustavi prepisal prvi stavek iz prejšnje ustave in se je naredila pika in kar bi moralo še slediti kaj vse vrhovni poveljnik počne, pravzaprav se je to vse zbrisalo, ker tudi tega ne sme početi predsednik Republike, itn. In o tem je treba večkrat na glas kar naprej ponavljati zato, da se bo vedelo kje je bila narejena osnovna in izvorna napaka. Jaz sam osebno zelo podpiram, da se to vrne nazaj predsedniku republike, samo zato je treba spremeniti Ustavo in zato je potrebno, kot vsi veste, največji kamen spotike, dvotretjinsko večino. Predlagatelji današnje seje ste pripravljeni dati dvotretjinsko večino za kakšen takšen ukrep in takšno spremembo? Mene vprašate. Ne. dokler bo ta struktura funkcionirala, mi bomo zelo težko prišli do dvotretjinske večine. Res pa je, da so bili pa zagovorniki predlagatelji pa omejitve trajnega mandata in seveda zdaj bo verjetno tekla diskusija, če se bi dalo to kaj skompenzirati, itn., in na koncu bo spet padla neka politična odločitev, če sploh do nje pride. Bojim pa se, da so mandati prekratki, da bi lahko prišli do takšne spremembe in bomo zato ostali pri razpravi o kateri je govorila ministrica, z vsemi dobrimi nameni, da se ja kaj, kakšen izplen naredi iz tega in da se premakne kakšen korak dlje. To je pač enostavno problem. In zato sam osebno moram reči da, veste, ta ena dolga predstavitev, ki jo je danes imela predsednica Sodnega sveta, smo mi že enkrat nekaj podobnega tukaj poslušali. In nič novega nismo izvedeli. Tudi recimo to kar pravi predsednik Vrhovnega sodišča, ko reče, da ne razume zakaj zdaj eno leto po tem se odpira ta razprava. Ja zato, ker je to najbolj normalno. Eno leto ali dve leti po tistim se vidi kako ta zakon funkcionira. Jaz ne vem ali moramo čakati pet let, deset let, da bomo začeli to diskusijo kako Sodni svet funkcionira. Meni je bolj problematično to, da smo začeli to diskusijo v Državnem zboru. Jaz bi raje videl, če bi bilo to v strokovnih krogih najprej odprto, da tam razčistite vse zgodbe, kaj je prav in kaj ni prav. Pa tega nisem slišal, ampak smo morali najprej odstop Trstenjakove doživeti. In to je prav, to je edino normalno. Saj je tudi zakon živa stvar. Saj to ni tako kot pri Kremenčkovih, ko se enkrat to klesa v kamen pa je končana zgodba. Tam so imeli cenike tako narejene. Če so hoteli imeti nove cene, so morali na novo vklesati kamen, da to pa ni tako, ko printaš na knof. Diskusija mora pač preprosto teči, non stop. Sam osebno, po vsem tem kar je povedala predsednica Sodnega sveta, oprostite, če bi to, če bi imel pogoje in če bi si to strastno želel, ne bi nikoli kandidiral v sodni svet, da bi počel to kar počnete vi. Nikoli. Dajte no. To je tako kot med poslanci. Bom raje o poslancih govoril, da ne bo izgledalo, kot da napadam člane Sodnega sveta, ker ne vem in jih ne morem niti soditi, nisem niti kvalificiran za to, da jih sodim, kaj šele da bi karkoli kaj rekel. Ali mislite, da vsi poslanci preberejo vsa gradiva? Ne. Jih ne. samo to ne bodo povedali vsi sami ali pa ne bomo povedali vsi sami. In zato tudi ne verjamem, da 2 tisoč 500 strani prebere vsak član Sodnega sveta. Jih ne, ker je to nemogoče. Zato rabite, tako kot v vseh ostalih inštitucijah, rabite resen strokoven aparat, če hočete takšno delo delati. Prvi vsem tem, da delate to neprofesionalno, in hvala bogu, vsaj častno. Predlagatelji še tega niso hoteli, da bi častno to opravljali. Ko smo sprejemali zakon, so celo vložili amandma, da to ni častno delo in ga ne smete častno delati. Njihov predlog je bil pri 11. členu Zakona o Sodnem svetu, prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi, funkcija člana Sodnega sveta se opravlja nepoklicno. Pika. Se pravi, se ven vrže častno. Tako da, veste, mi imamo malo zgrešene pojme o enih stvareh. Mi moramo vedeti, če se hočemo nekaj iti, moramo za to imeti tudi denar. Morate pa tudi nekaj vedeti. Danes je bilo omenjeno, da ste dobili več denarja, mislim da nekaj čez 100 tisoč, malo čez pol milijona evrov imate, itn., ampak veste, postali ste proračunski uporabnik, ki dela sam svoj finančni načrt in vi morate biti tisti, ki se morate odločiti katere stvari hočete imeti in kako jih boste imeli in to ni stvar Državnega zbora. stvar Državnega zbora je na koncu, ko proračun sprejema Vlada. Saj jaz vem kaj to pomeni. Ja, pač zahtevaš 110, dobiš 80, ampak moraš potem znati tudi utemeljiti zakaj hočeš imeti 110 in pritiskati, non stop. Zaradi tega, veste, spremembe same od sebe s strani izvršne veje oblasti za to, da vam nekaj da več, razen, če ne pride do neke blazno katastrofalnega, do nekih ekscesov in ne vem kaj še vse, se ne bodo zgodile. Spremembe so vedno, tako kot sem začel svojo razpravo, navznoter. Vi morate delati spremembe, ker vi ste tisti izvajalci, vi opravljate te funkcije, vi opravljate te naloge in v končni fazi si štejem za plus, da smo sprejeli Zakon o Sodnem svetu. Ne pozabiti, da v končni fazi, saj je bil predsednik Sodnega sveta dr. Miro Cerar, ki je v bistvu tudi bil zelo vesel, ko se je ta zakon sprejemal, zaradi tega, ker je poznal to delo in je vedel zakaj pravzaprav gre, ko ga je pripravil takratni minister Klemenčič oziroma ministrstvo za pravosodje.  Tako da, jaz bom zelo vesel, ko se bodo zgodile tri stvari. Prvič, ko se boste začeli sami znotraj bistveno bolj spreminjati in zahtevati spremembe. Drugič, ko bom lahko, če bom imel to možnost, žal se bojim, da ne, šel v predlog spremembe Ustave in pritisnil za, da se končno parlament odreče tej pristojnosti, da imenuje sodnike, in da odneha s to kadrovsko službo za sodno vejo oblasti. In tretjič, ko bodo dobri strokovnjaki, nehali odstopati, ampak raje začeli spreminjati stvari navznoter s svojim znanjem, izkušnjam in ne nazadnje tudi avtoriteto, ki jo imajo, za kar zagotovo gospa Trstenjakova je.  Hvala.
Gospod poslanec, hvala lepa za vašo razpravo. Vendarle se držimo bolj fokusa, saj Milan Kučan je res da bil diplomiran pravnik oziroma je po izobrazbi, pa vendarle po mojem mnenju ni ravno utrjeval ugleda prava v Sloveniji. Tako da… Izvolite.
Predsedujoči, če želite razpravljati, se javite k razpravi, drugače pa prosim, ne ocenjujte mojih razprav, ker je to nedostojno in nedosledno. ker, ko bom jaz enkrat na funkciji in ko bom sedel tamle gor in bom jaz ocenjeval vašo razpravo brez, da sem se prijavil na razpravo, kolega, boste šele razumel o čem govorim, ker pa v tej funkciji še nisem bil, pa verjamem, da vam je zelo enostavno kar takole malo pošrek, po čez komentirati vsakega posameznika. In v prihodnje vas prosim, ne počnite tega, ker to ni dostojno za ugled poslanca za kar ste in kar počnete.
Hvala za vašo opozorilo. Še enkrat poudarjam, držimo se fokusa razprave.  Gospa Heferle, beseda je vaša.  Predlagateljica, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Saj sem se hotela oglasiti takoj po tem, ko so vabljeni zaključili, pa se mi je zdelo prav, da poslušam še kakšno razpravo.  Zdaj, mene veseli, da je Sodni svet ugotovil, da so tovrstne razprave, pa tudi ukrepi, ki jih mi predlagamo, ki seveda niso sami ukrepi in niso zavezujoči, ampak so bolj namenjeni pobudam in res mislim, da če hočemo delati korake naprej, kolega Jani, moramo danes to pobudo sprejeti, potem se bomo lahko pogovarjali o spremembah Ustave, ampak se mi zdi, da se moramo vsaj pri takih stvareh najprej zediniti, da lahko pride vsaj do neke razprave v tem ožjem krogu in to se tudi s kolegom Janijem strinjam. Namreč, mi smo s tem sklicem seje kar nekaj časa čakali. Mi vemo, da je ta odločitev gospe Trstenjakove bila že prejšnje leto proti koncu leta, ampak ne decembra. In smo čakali, da bo prišlo do nekega skupnega sestanka, da bomo videli neke odgovore, pa tega ni bilo in zato smo se odločili, da skličemo to in da pač na ta način poskušamo mogoče samo pospešiti pogovarjanje. Jaz mislim, da pač je pogovor tisto, kar je ključno. Tukaj se strinjamo, da bi si želeli, da najprej znotraj tega sistema se stvari razčistijo. Tukaj se mi zdi tudi in se strinjam, danes se veliko strinjam z Janijem, da tukaj predsednik Vrhovnega sodišča nima prav, ko pravi, da eno leto in pol praktično že, skoraj leto in pol, da ni čas, da se pogleda kako je z uresničevanjem samega zakona in tudi tem, kjer se ga enostavno ne da uresničevati, ker je pač tak kot je. Na drugi strani so pa resursi kot takšni. Jaz mislim, da je ravno sedaj pravi čas, da so se stvari že odprle. Zagotovo pa to ne pomeni, da se še ne bodo. Saj zato se pa zakoni spreminjajo. Saj ne sprejemamo zakon, ki je potem nespremenljiv. Vsak zakon potem velikokrat tudi spreminjamo ali pa celo se izpiše nov. Tako da jaz mislim, da tovrstne razprave so vedno dobrodošle.  Bi šla pa nekoliko nazaj tudi, nisem tukaj odvetnica gospe Trstenjakove, ker pač ona tega ne potrebuje, ampak še enkrat, danes ni bilo naše izhodišče to, da bi polemizirali s tem, ne vem, ali je prav, da je odstopila ali ni prav, da je odstopila, kakorkoli že. Ampak predvsem na to kaj je opozorila kot vsebino. Če smo iskreni, pa res imamo dobre namene, lahko jasno ponovimo, da je sama povedala, da ne vidi možnosti, da lahko sama osebno karkoli pripomore, ker je pač sistem tak, kot je. In jaz mislim, da pač vsak odgovoren, ki pač to začuti, odstopi. Če si toliko odgovoren boš, če pa ne, pa ne. Ona je jasno povedala, da sama ne vidi možnosti več, da lahko posredno, neposredno karkoli v tem smislu pripomore. In je šlo zgolj za vsebino, ki pa, se strinjam, je kritična. In tako kot je bilo že prej povedano, to so številke gradiv, to so seje s toliko točkami, ki so dejansko nerealne, da se kdorkoli lahko vsaki točki posveti. Še toliko bolj, če imaš med točkami tudi tako obsežne kot so imenovanja posameznih sodnikov. Če mi danes, ne vem, smo samo za uvod porabili dve uri, da je vsak povedal samo delček. Kje še, da pride potem do res neke razprave in ožanja. Ampak poglejte, mene vseeno tukaj še vedno moti, zaenkrat imamo tak sistem kot ga imamo, da dejansko potem poslanci tukaj na koncu odločamo kaj gre na sejo Državnega zbora, ko smo v Mandatno-volilni komisiji. Ko dobimo pač nek predlog Sodnega sveta. Tukaj pa se mi zdi, da znotraj dela, veste vi skozi govorite kriteriji so, omenjate GRECO, omenjate merila. Poglejte, rangiranja ni. Tam merila, če so res strokovna imajo nek rang, imajo neko lestvico. Vi ste rekli, saj mi nimamo edino meril. Dobimo jih tudi od njihovih, ne vem, prejšnjih delodajalcev, tisti, ki jih napotujejo. V redu. Ampak to se oceni v neki lestvici. Ne vem, tu je bila ocena taka, katero merilo prevladuje, so vsa merila enaka.Nekaj me je tudi zbodlo, pa mi boste povedali, če nisem dobro razumela. Ko govorite o tako imenovanih razgovorih ste omenili, da se ponavadi tudi snemajo, včasih. Poglejte, vedno se morajo. …/ oglašanje iz klopi/ Ja, pa ni bilo tako rečeno. Potem je bilo v redu, ampak dejstvo je, da pač vse mora biti, snemanje tudi priloženo. Ti pogovori morajo biti pač priloženi z zapisniki. In tudi to se zrangira, ne glede na to koliko vprašanj je bilo. Lahko ste iz dveh vprašanj že začutili, čeprav jaz pač mislim, da pač nek rang tudi vprašanj ne nazadnje, ali imate tako imenovan vprašalnik, nabor vprašanj in   (nadaljevanje) pač kandidati odgovarjajo na podobna vprašanja. To so potem primerljive stvari, iz katerih jaz na primer v nekih stvareh ne vidim, ampak ne bomo šli v te detajle, ker po moje to niti nima smisla, ampak to je ta stvar, ki bi mogoče pospešila ali pa dodala ta občutek res neodvisnosti strokovnih predlogov, samo zato. Saj tukaj gre samo za to, da več nekdo potem stvari rajši(?) vidi. Tudi, a veste, to še vedno velja. Ne morejo biti neki kriteriji znotraj, ki so čisto nemerljivi. Ne vem, prej sem enega zasledila, neka osebnostna razsežnost kandidata, nekaj podobnega, osebnostna razsežnost. To zdaj dajte povedat, kaj zdaj to pomeni. Širina, osebnostna širina, tako je bilo, osebno. Kaj zdaj to pomeni? Mislim… In to potem vsak, ki kandidira na tako funkcijo, se zagotovo vpraša zdaj, kje sem pa jaz v tem rangu, mislim, kje je bila pa tukaj lestvica, kaj je zdaj osebnostna širina. Čeprav jaz vas razumem, da morate gledati različne elemente in tudi osebnostne lastnosti, ampak zagotovo rečeš, ne vem, osebnostne lastnosti 3 točke, mnenje tega 4, o tem govorim, če me probate razumeti. In taka stvar bo gotovo olajšala, tudi če bo prihajalo do pritožb, boste videli, ker se vam bojo uprl, ker samo merila niso dovolj. Merila so eno, pomembno pa je, kako prideš potem do zaključkov, kdo izpolnjuje določena merila v kakšni širini.  Zdaj, vesela sem, da je pač prišlo do ene konstruktivne razprave v pomoč vsem. Je pa seveda to tudi slabo, kar je povedal predsednik Vrhovnega sodišča, da morajo še vedno oni pač pomagat s svojimi resursi. Veste, neodvisna, ja, tam imate resurse, tam so člani. Potem pač, če je kaj narobe, oni so pritožbeni organ. To je pa čisto pomešan sistem. Se pravi vi ste neodvisna veja, ste najvišji kadrovik. Potem, če nekdo ne, pomaga vam Vrhovno sodišče z nekimi resursi, pa tudi tehnično, kakorkoli že. Na drugi strani, če se bo nekdo pritožil, se bo njim pritožil nad vaše delo, vaše odločitve, da bom konkretna. Tako da je malo to nerodno. Zdaj rečeno je bilo, da v času priprave zakona je bil tudi čas, da se neke stvari dorečejo. Absolutno, ampak vi morate vedeti, da Državni zbor deluje po sistemu opozicija-koalicija. Zdaj, nekdo bo rekel, saj vaše rešitve niso bile dobre, ampak smo jih podali. Ni res, da jih nismo podali, smo jih podali, kar veliko smo o tem razpravljali. Ena od teh je bila, kar mene še danes moti, da Komisija za etiko, etični kodeks, ki je meni zelo pomemben, v njem sedijo samo sodniki, tukaj pa ni pravnih strokovnjakov zunanjih. Meni je to, meni to ni v redu taka sestava, oprostite, ampak sami v sebi pa potem razpravljat o tem, saj pa je ne nazadnje tudi malo po moje neprijetno, ko moraš ocenjevat, ne vem, ali je en sodnik ravnal v skladu s tem etičnim kodeksom, pa je tvoj sodelavec, pa je tvoj sodelavec. Čeprav sem brala ravno zadnjo odločitev komisije, se je postavila res, da je bila kršena ta neodvisnost. Ampak, me razumete? Zagotovo bi bilo tako delo zelo pomembno, da bi še kdo drug se, tudi nekdo, ki se ukvarja s tem področjem kot takim, etika in morala in tako naprej. Ampak tukaj pa sodniki sami med seboj odločajo o tem, ali je njihov kolega ravnal etično ali moralno. Saj veste. Če mi je všeč, verjetno je, če mi ni, mi ni. Za neodvisnost, ja, ne, ni tako enostavno. Seveda boste rekli, da so neodvisni. Zdaj, če je to tako, potem bi tudi kolegica vi kakšen naš predlog zakonski podprli, pa ne govorili, da je dober, ampak da ga je treba nadgraditi. Ampak smo opozicija in vam to ne paše. Mislim, hočem reči, da so tukaj eni pomisleki, ki zagotovo mogoče bi lahko spremenili z zakonom tudi neke stvari, da bi ta sistem deloval še boljše. In kot res zadnje, nam je v interesu ta, da sodna veja oblasti raste,   (nadaljevanje) kar se tiče neodvisnosti in, bom rekla, strokovnosti v tem smislu, da imajo ljudje občutek, da, ko pridejo pred sodišče, da dejansko sodijo z zavezanimi očmi. Namreč nekateri se sicer zgražajo, ko so bile posamezne, pa niso bili to protesti v tem smislu, ko nekaj protestiraš, ampak so bile tudi vsebinske debate pred sodiščem. Takrat sem nekoč jaz nastopala z zavezanimi očmi tam. Ravno zato, ker se mi zdi to najbolj pomembno, ko bojo ljudje imeli občutek, da deluje sodišče po sistemu zavezanih oči, takrat bojo najbolj verjel v ta sistem. In zagotovo nam v Slovenski demokratski stranki je mar in smo v preteklosti odpirali te teme. In jaz upam, da ravno zato, ker smo jih odpirali, tudi danes te lestvice se v Sloveniji izboljšujejo. Imamo pa še vedno težave. Jaz res pričakujem, da se bo Sodni svet lahko več časa posvetil. Rekli ste, nimate piar službe. Mislim, v tem smislu, ampak a vidite, to je v bistvu slabost. Vi sprejemate neke odločitve, niste slišani, kar je slabo, ker ljudje potem niti ne vejo vse, kaj počnete. Ampak da bi Sodni svet, tako kot smo rekli, lahko razpravljal tudi o tem, zakaj smo slabi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, kaj je… Ja, smo slabi. Glede na to, kak sistem je, ne moremo se hvaliti s tem. Zame je že enkrat dovolj. Ampak vseeno, da vidimo, zakaj je do tega prišlo, da pogledamo, kateri sodniki kršijo človekove pravice, kaj je razlog, kje smo ostali, tudi take analize, ker jaz verjamem, da nimate časa, ste pa strokovno usposobljeni in imate neke pristojnosti in gotovo lahko tukaj ste pomembna dodana vrednost. Ampak, kot rečeno, bi bilo pa za razmislek, kaj je zdaj sistemsko, profesionalizacija, pol profesionalizacija, ampak nek napredek tukaj bo zagotovo treba, ker se bo slejkoprej zgodil ta, bo prišlo do kake takšne odločitve, ki bo potem bodisi v javnosti odmevala kot to, da se je pač delovalo nestrokovno, to si pa po moje noben od nas ne želi.  Tako da jaz sem vesela pač tudi teh odgovorov, ki smo jih danes dobili, to, da to pobudo sprejemate, tudi to, da pač razprava poteka konstruktivno, ker res danes ni namen, da bi nekdo nekomu polena pod noge metal, ampak predvsem to, da vidimo, kje se da sistem izboljšat. Namreč zadnje, kar je, si želim kot poslanka, da ko moram odločat o sodniku, da imam občutek, da imam na mizi kandidata, ki mogoče ni bil izbran po vseh strokovnih merilih, zato ker ni pač nekega sistema, ki bi veljal za vse, in da bi ga lahko primerjala z nekim drugim kandidatom.
Gospa Bah Žibert, hvala lepa. Naslednja razpravljavka je gospa Heferle. Izvolite besedo.
Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj. Danes je ponovno zopet veliko govora o tem, da je potrebno zagotoviti zaupanje v sodstvo, dvigniti ta nivo in kakovost našega pravosodnega sistema. Opozicija to zelo vztrajno in dosledno izraža to svojo skrb v tem. In da ne bom spet narobe razumljena, vse lepo in prav, prav je, da se v našem hramu demokracije razpravlja tudi o tovrstnih temah in situacijah. V naši družbi seveda spoštujem tudi možnost, ki jo naš poslovnik določa, to je sklicevanje izrednih sej. Sem si pa sama predstavljala oziroma razlagala, da ta institut izrednih sej je predviden za obravnavanje nekih tem, ki terjajo hitro, hipno, izredno obravnavo. In nekako si ne morem predstavljati, da je odstop gospe Verice Trstenjak tak razlog. Smo slišali obrazložitev predlagateljice, da je pač bil povod za sklic današnje izredne seje ravno njen odstop. Če nekako pogledam na celotno situacijo malce širše, se mi zdi res nehigienično, da se želi zaradi neke osebne percepcije, pa čeprav gre za takšno strokovnjakinjo, kot je gospa Verica Trstenjak. Sedaj očrniti celotno institucijo, kot je Sodni svet in se želi prikazat, kot da je vse narobe in da Sodni svet dela nekakovostno, nestrokovno in neodgovorno, to se mi ne zdi sprejemljivo. Namreč, to so vsi tisti, očitki, ki jih je gospa Verica Trstenjak izpostavila in ste jih povzeli tudi danes vi, gospa predlagateljica. Tukaj dejansko si opozicija hodi malce sama sebi nasproti v svojih prizadevanjih, za to zloglasno zagotavljanje večjega zaupanja v sodstvo.  Slišali smo mnenje in pojasnila gospe predsednice Sodnega sveta zelo na široko in obširno, zdi se mi, da je zajela veliko tem, ki jih predlagateljica niti ni izpostavila ali pa jih niti sploh ni zaznala. In to dejansko so tiste teme, o katerih bi bilo vredno se pogovarjati tudi na kakšni izmed prihodnih sej. Med drugim je bilo izpostavljeno kot izjemen problem dejstvo, da seje Sodnega sveta so sklicane premalokrat in da so prekratke in ne vem kaj še vse. Poglejte, Sodni svet je samostojni organ, smo slišali ustavne kategorije, ki ga ureja Zakon o Sodnem svetu in podrobneje njegovo delovanje ureja tudi Poslovnik Sodnega sveta. V skladu s tema dvema predpisoma lahko čisto vsak član Sodnega sveta zahteva sklic seje, ki jo je predsednik dolžan sklicati najkasneje v roku 14 dni. Torej, če je bil izpostavljen očitek, da je premalo sej, verjamem, da ima vsak član Sodnega sveta na voljo mehanizem, s katerim se to da popravit. Podobno je z očitkom glede prekratkih razgovorov s kandidati za trajno sodniško funkcijo. Nikjer v zakonu ali poslovniku ne piše, da razgovori trajajo 20 minut, še manj, da bi morali trajati eno uro, kot je to ocenila gospa Verica Trstenjak. Pa kljub temu smo prej s strani članov Sodnega sveta slišali pojasnilo glede tega, za katerega mislim, da ga ne nazadnje niti nismo potrebovali. Morda z izjemo predlagateljice, ki ji očitno nekatere stvari niso jasne.  Če bomo sodili učinkovitost in strokovnost neke institucije zgolj na podlagi osebne percepcije posameznika, ki naj bi želel z manevrom, kot je odstop s funkcije, opozoriti na domnevno slabo delovanje in organiziranost te institucije, namesto da bi se ta posameznik poslužil drugih mehanizmov, s katerimi bi lahko bolj učinkovito in bolj dostojno izpostavil vse problematike delovanja institucije, potem si res lahko sami pripišemo to, da slovensko sodstvo v javnosti nima prav visokega »ratinga«.  Vsi vemo, da Sodni svet ne odloča o kandidatih zgolj in samo na podlagi opravljenih razgovorov. Kot sem že rekla, ta časovni okvir teh razgovorov je določen okvirno, to smo slišali prej. Zagotovo tu ne gre za neko štancanje in očitek, da je Sodni svet zaradi tega nestrokoven in da ne opravlja svojega dela kakovostno, je res smešen.  Kot sem že omenila: kdor ima resnično namen kaj spremeniti na bolje, opozoriti na morebitne rezerve v sistemu delovanja in vodenja in ima zato veliko več primernejših vzvodov, ne pa zgolj reči: »Jaz se ne grem več.« in javno začeti pljuvati po neki organizaciji in njenih članih. Ne nazadnje Poslovnik Sodnega sveta določa, da Sodni svet deluje na sejah, če je prisotnih najmanj osem članov in nikjer ne določa poslovnik neke večje ali posebne vloge predsednika Sodnega sveta ali podpredsednika Sodnega sveta pri odločanju, zato ne razumem pomisleka predlagateljice, ki ga je izpostavila o tem, da bi morala pri nekaterih večjih odločitvah - to so njene besede - biti nujno prisotna ali predsednik ali pa vsaj podpredsednik Sodnega sveta. Če kaj gre pri takšnem predlogu predlagateljice za nepoznavanje oziroma nerazumevanje predpisov kot je Poslovnik Sodnega sveta. Skratka, današnji očitki glede delovanja Sodnega sveta, ki jih je izpostavila predlagateljica so po mojem mnenju zelo za lase privlečeni. Glavna razloga, ki ju je izpostavila za današnji sklic seje sta bila, vsaj jaz sem jih tako zaznala, pa je dolžina razgovora s kandidati in pogostost sklicevanja sej. Absurd!  Dejstvo je, da Zakon o Sodnem svetu res velja šele kratek čas in sicer je res, da bi bilo smiselno odpreti tudi širšo razpravo o preoblikovanju Sodnega sveta v prihodnje, to smo izpostavili koalicijski partnerji tudi v koalicijski pogodbi, ampak glede na današnjo razpravo in posebej glede na razloge, ki jih je predlagateljica danes ponovno navedla, da so bili povod za sklic te današnje izredne seje, si ne morem kaj, da ne bi spet imela občutka, da opozicija preširoko razume pojem izredne seje in tu se strinja s kolegom Möderndorferjem. Diskusija sicer je nujna in je dobrodošla, ampak bi se morala začeti najprej kot strokovna razprava, ne pa na način, kot smo mu zopet priča danes. Pa se zavedam, da bom dobila v odgovor očitek, da kaj se grem, da smo tu zato, da razpravljamo, smo v hramu demokracije in tako naprej, pa vendar se mi danes vse skupaj zdi malce za lase privlečeno. Hvala.
Hvala za vašo razpravo. Predlagateljica želi besedo.
Hvala lepa za besedo. Predhodnica, za tiste osebne opazke, kaj razumem in kaj ne razumem, pa kje imam vedenja in znanja, to ne bom odgovarjala, ker to niti ni vredno mojega odgovora, še manj besed. Se pa moram še enkrat oglasiti zaradi dr. Verice Trstenjak. Namreč danes je sploh ni tukaj in naš namen, še enkrat, ni bila »polemizacija« z njo osebno in tudi jasno je povedala, še enkrat citiram: »Ne gre za nobeno kritiko, ne služb Sodnega sveta, ne Sodnega sveta in niti delovanja članov, ampak samo organizacija in sama podlaga za delo.« Tako, da bi jaz prosila, da si vsaj tisti, ki obsojajo, preberejo, kajti zelo nekorektno in neprofesionalno je, da govoriš o nekom nekaj, kar niti ni izrekel, njega pa ni, da bi se branil, zato sem se tukaj oglasila. Vse ostalo pa kot rečeno ni smisla komentirati, ker ni bilo povedanega ničesar, sem pa še enkrat jasno povedala, da mislim, da celotna naša razprava ni bila v kritiko delovanja Sodnega sveta in ljudi v njem, ampak predvsem način dela oziroma kakšne so možnosti za izboljšanje dela in to je naš namen seje.  Veliko sej smo že sklicali na Sodni svet temo, ampak vidim glede na ostalo razpravo, da je to konstruktivno in potrebno in da večkrat kot se bomo pogovarjali, po mojem bomo prišli do boljših rešitev.
Hvala vam. Naslednji razpravljavec je gospod Franc Breznik. Izvolite, beseda je vaša.
Ja, gospod podpredsednik, najlepša hvala. Lep pozdrav, spoštovani gostje, spoštovana predsednica Sodnega sveta za kolegij, kolegicami, spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije! Torej, jaz mislim, da če želimo tudi razpravljati o izboljšanju delovanja Sodnega sveta in o teh, lahko rečemo nekaj razumnih razlogih, ki jih je lahko ob odstopu navedla naša, lahko rečem ena vrhunskih pravnih strokovnjakov na področju evropskega civilnega prava, tudi nekdanja pravobranilka nekoč na sodišču Evropske skupnosti, danes na sodišču Evropske unije, je po vsej verjetnosti obup, da zadeve ne bo mogla rešiti kar tako od znotraj.  Ampak jaz mislim, da je treba razumeti situacijo skozi zgodovinsko obdobje transformacije nekdanjega socialističnega sodnega sistema v neki sodni sistem demokratične družbe pač proces, ki bo trajal še, lahko rečem desetletja. Danes je bil na to sejo povabljen tudi dr. Avbelj. Dr. Avbelj je v nekaj analizah, ki jih je naredil, tudi s kolegi na Evropski pravni fakulteti, kjer je kar nekaj strokovnjakov skupaj z nekdanjim predsednikom tudi Sodnega sveta, prof. dr. Novakom, nekako obupal. Lahko bi rekel, da v bistvu, da bi prišlo do rapidnega izboljšanja slovenskega pravosodja, je bistvo, ga ne vidi. To je zadnja, nekako rezultat in izhajajo seveda iz več vidikov. Jaz sem v prejšnjem mandatu navedel, ko sem bil član tudi Mandatno-volilne komisije, neke procese, ki so se dogajali v transformaciji naše družbe.  Začelo se je recimo z nedotakljivostjo politiko. Danes tega ni več.  Kot vidite, kolega je včeraj, mislim, da kdaj, odstopil zaradi neke minorne zadeve. Pa bom pustil to ob strani. Pa se je začelo s kritiko, da se zdravniških napak ne sme kritizirati, da jih ni, ker v socializmu se pač o zdravniških napakah ni smelo govoriti in se je začelo govoriti in kot vidite vsaj nekaj zadeve je prišlo, ali pa se je sistem začel sam od sebe izboljševati tudi v notranjo strukturo, tudi tega, kolektivistične miselnosti, ki je tam trajala. Pa so bili napadeni navadno na začetku ljudje, ki so začeli nekako trajati, da se moramo tudi sami sebe, ta zdrava razumska, jaz bi temu rekel samokritika, in da vidiš, da nekaj ne deluje. Zelo zanimivo je, kolega Möderndorfer je dal eno dobro iztočnico glede krivde Ustave, ki da je kriva, da Državni zbor še vedno odloča tudi da tisti, jaz bi rekel zadnji »žegen«, da bodo razumeli ljudje, za to, da sodnik zapriseže tudi tukaj v Državnem zboru in nekako dobi svoj trajni mandat. Zdaj je seveda treba razumeti pisce Ustave.  Treba se je vrniti in razumeti zakaj imamo mi, lahko rečemo to čast. Treba je razumeti, da ravno zaradi tega, ker so razumeli predvsem kompletni sodni sitem nekdanje države, da potrebuje nekaj varovalk, v kolikor bo ta transformacija iz tega socialističnega sodnega sistema v neki sodni sistem, ki bi si ga vsi želeli, demokratične družbe, pluralizma, spoštovanje človekovih pravic in vse tisto, kar zahtevajo neki standardi, katerih zadeva Svet Evrope in tako naprej, tudi Evropska unija, da jih nekako poskušamo spraviti, lahko rečemo v nek red. In tukaj, glejte, prihaja seveda zdaj do enega velikega problema. Ob tej transformaciji je dr. Jože Pučnik, to je bila edina svetla točka, podal tisti amandma k Zakonu o sodniški službi, kjer je napovedal v 101. členu, da sodniki, ki so množično kršili človekove pravice in temeljne svoboščine pač v tem sistemu ne bodo mogli delovati in en bodo mogli preiti v ta sistem. Razen - mislim, da na prste ene roke lahko dosežemo nekih dveh treh zadev, vse ostalo je ostalo isto. In zdaj, če pogledamo, kot je rekel, da je nekoč neka komunistična skupščina te sodnike nekako imenovala po svojih standardih in če pogledamo teorijo postsocialističnega prava o kateri piše tudi nekdanji predsednik dr. Novak, kjer navaja recimo: / nerazumljivo/, kjer so govorili o transformaciji tega socialističnega prava, ugotavlja pač, da je pravo bil instrument za doseganje nekdanje politične elite, komunistične, politične, in za ekonomske in politične cilje.  O teoriji govorim. Cilj političnih partijskih elit je, da nadomestijo meščanske zakone. To so seveda v 45 letih, jim je uspelo do popolnosti. In danes ugotavljajo - zdaj ne govorim o slovenskem sodnem sistemu, govorim tudi o sodnem sistemu številnih socialističnih ali pa posocialističnih držav, ugotavljajo na tako »zvane« tranzicijske ostanke. Pravni postopek v sredstvo za varstvo interesov politične elite. Mislim, da bo tudi to zelo znana, dejstvo, pravo sekljanje politiki današnje tranzicijske elite. Nadaljevanje: Sodniški formalizem kot tipičen primer tega, posocialističnih tranzicijskih ostankov. Nizek družbeni položaj sodstva, a ugoden. Potem pa seveda navaja nizko stopnjo pravne varnosti, številne spremembe sistema, dolžine postopkov, masovna neučinkovitost in navaja še devet drugih značilnosti, naj navedem: »dekoncentrirane postopke, pomanjkanje procesa obravnave v pravnem pomenu, ustno, skozi zgolj formalnost, pretirani formalizem, hiper-pozitivizem, beg od politike iskanja materialne resnice, pomanjkanje načrtovanja in procesne discipline, instančni nadzor, številčnost pravnih sredstev, ki zavlačujejo izvršljivost, neskončen krog razveljavitev oziroma vračanja na prvo stopnjo, nesorazmerni napori glede doseganja družbeno nepomembnih rezultatov. Poglejte, to je nekaj teorije te transformacije in teh post tranzicijskih ostankov večinoma teh sodnih sistemov. In sedaj če pogledamo v tej teoriji nadaljevanje, kaj se v tem trenutku dogaja v teh post socialističnih državah. Na Poljskem so začeli to spreminjati, jaz bi temu rekel nekako s trdo roko. Na Madžarskem s trdo roko. Da nekaj seveda ni v redu s sodnim sistemom, poglejte, kaže najbolj to zrcalna slika na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, kjer je Slovenija glede na število prebivalcev ima zastrašujočo slabo statistiko. Poglejte, preden tega nismo imeli, lahko rečemo, tega nismo niti razumeli. Politika se preko Mandatno-volilne komisije, lahko rečemo, 20 let ni vtikala v imenovanje sodnikov, ni kazala s prstom na sodni sistem. Jaz se ne spomnim prej tega. Tukaj sem približno osmo leto. In lahko rečem, to, kar je kolega Möderndorfer prej nekako omenil, prehajamo torej v prejšnjem mandatu lahko rečemo na neke nove prakse. Bili smo, lahko rečemo, tudi s strani pravnih teoretikov vsaj na začetku sam osebno in še nekateri kolegi izredno kritizirani, tudi bivši predsednik je o tem pisal v Sodni praksi, kako lahko sedaj naenkrat izvoljenci ljudstva nekako tiste, ki jih je predlagal Sodni svet tukaj negirajo, jih ne potrdijo in tako naprej. Torej, niso razumeli zgodbe. In to zlato sito, ki ga jaz imenujem, zlato sito imenujem Sodni svet smo dokazali, da je zgrešilo vsaj dve napaki in mislim, da še kar nekaj. In najhuje je, da se ta dva kandidata, ki sta šla skozi zlato sito, bila tu večinoma zavrnjena soglasno. Sodnica, ki je pripravljala večino, torej pravnica, ki je pripravljala večino pogodb in sodelovala pri vseh pogodbah za podpis zloglasne projekta TEŠ 6 je želela postavi, mislim da, celo sodnica na Okrožnem sodišču v Celju, torej še celo v krogu, kjer je nekoč delovala kot pravica.  Poglejte, ko smo prej govorili o kompetencah sodnikov, znanih, in vse ostalo, ta sita, ki gredo, podsita, ki se dogajajo v sodniškem svetu treba tudi razumeti, kar mene osebno zanima, na srečo, mislim, da sem enkrat celo pred sodnikom za prekrške pred 20 leti zaradi cestnoprometne zadeve, ampak vseeno. Če človek pride pred sodnika, poglejte, eno je znanje, eno so cene, eno pa so neformalne zadeve, to, kar ste prej, mislim da, predsednica ocenila. Neke kompetence. Nekdo ima, poglejte, to je obrt, bi rekel tudi samo svoje. Karizma človeka, občutek, gestikulacija, kot ste rekli, da se znajde, da ima glas, barva glasu morda. Marsikaj še vpliva na proces sojenja in tudi zaupanje strank. Marsikdaj tu / nerazumljivo/ kot veste, v številnih sodnih postopkih, tistih, ki so bili najbolj odmevni v javnosti, so številni pravni strokovnjaki, mladi pravniki iz tujine, razlagali tudi številne kršitve te bordojske deklaracije, tega videza nepristranskosti, tudi nekaterih vrhovnih sodnikov v nekaterih postopkih in tako naprej. To vse kaže, jaz bi rekel temu ne zato, da nekdo avtomatično to dela ali dela naklepno. Ampak zaradi tega, ker je to ena hudo zaprta škatla z enim hudo kolektivistično miselnost in vse ostalo, ker so pravni teoretiki na področju ravno te transformacije socialističnega prava demokratičnih držav nekako pisali. In vse povsod je isto, vam povem po pravici. Ne moramo kazati na Slovenijo, ker imajo Poljaki podobno, imajo Madžari. In to je težak postopek. Jaz Sodnemu svetu, kot ste danes videli, mi nismo tu, da vas bomo tu kritizirali. Težko delo opravljate, izredno naporno in težko delo. Prvič, zaradi tega, ker kadre, tudi če najdemo najboljše, če pa sedaj govorimo še iz ene teorije, organizacijski kulture med /nerazumljivo/ , kjer jih polovica ima popolnoma zgrešeno pravno filozofijo. Pa ne zaradi tega, ker bi to želeli, ampak zaradi tega, ker je proces njihove edukacijski(?) pred tem na nekdanji socialistični pravni fakulteti eni in kasneje še potem, ko so končno ustanovili drugo, nekako pustil nekatere posledice. Tako kot je pustil posledice, bodimo realni, tudi gor morda pri meni, pa še pri kom, ki smo šli skozi nek vzgojno-izobraževalni sistem   (nadaljevanje) nekdanjega totalitarnega režima. Nekateri smo se morda malo popravili, pa morda imamo še vedno nekatere posledice. Sam sem na srečo šel v tujino, preživel dolgo let v tujini, številni kolegi pa so malo videli, da izven škatle malo zadeve drugače delujejo. Zato tudi po moje dr. Trstenjakova pač to gleda z aspekta nekdanje državen pravobranilke, imela je to izkustvo, da je delala s številnimi mednarodnimi sodniki na tem sodišču, izrednimi strokovnjaki, in ta, jaz pravim temu spopad duhov, ki bi moral nastajati in kjer bi bila morda ena izmed rešitev, bi pripeljal k temu, da te zavore in ravnovesja tudi v samem sodnem sistemu, tudi popravki sodnikov med sabo, da bi se izboljšali. V sistemu, kjer je ta kolektivistična miselnost močna, kjer je kritična masa tistih iz nekdanjih zadev, ki se niso nekako otresli te svoje filozofije, še vedno, lahko rečemo, ima večjo težo, zato je tudi teorija pravnih teoretikov, da te mlade strokovnjake, ki jih mečete nekako, ki jih mečemo v sistem, v večini sistem uniči. Prostih strelcev taki sistemi ne marajo. In to je tudi posledica, tudi to se dogaja v naših sosednjih državah. Torej, mi smo poskušali potem in smo tudi podpirali nekatere kandidate, ki so vertikalno preskočili zadeve. Kot veste, številne vlade, strokovnjaki, ki so prišli po 11. členu Zakona o sodniški službi, ki so možno, ki so lahko prišli direktno na Vrhovno sodišče. Recimo, nekdo z nazivom izredni profesor, doktor znanosti, seveda lahko postane tudi, ima možnost preskoka in lahko postane kot velik pravni strokovnjak tudi sodnik na Vrhovnem sodišču. To je bil eden izmed poskusov, da bi morda to kritično maso nekih ljudi z neko novo pravno filozofijo nekako poskušali spremeniti in spraviti zadeve v red, zato da bi nekako se sistem sam znotraj začel izboljševati. In to je z daj poanta, ali lahko Sodni svet s temi nekaj kandidati, tudi če izbere najboljše, če imajo, lahko rečemo, srečno roko, izboljša ta sistem znotraj. Zdaj grem morda pretirano v neko širino, ampak ravno želim poanto tega zadeti. Po eni strani je Sodni svet tisto zlato sito, po drugi strani, ali še te kandidate, ki so zdaj po vsej verjetnosti desetkrat boljši pa petkrat boljši, kot so bili nekateri izpred 30 let, nekatere imamo sodnike, obstaja celo cela vrsta anonimk, da številni sodniki, ki so malo pred pokojem, nimajo niti pravosodnega izpita, da so ti pravosodni izpiti 30, 40 let nazaj bili dobesedno, glejte, da ne bom rekel, narejeni pod roko, da ne bom govoril še kaj drugega. Ali bomo torej dosegli to kritično maso ljudi, ki bodo znotraj začeli sistem spreminjati. Po številnih pravnih teorijah bo to trajalo še desetletja. Še desetletja! In govoriti danes tukaj, da nekdo sklicuje, da je to vse skupaj tako, da kažemo s prstom, glejte, to je ravno odgovor tistemu, kar sem povedal - tisti, ki so začeli, ki so bili kritizirani, z dobronamernostjo, bili so vztrajni, tisti so neke spremembe takih sistemov, lahko rečemo, naredili.  Zdaj nekako pred tistim zaključkom pa lahko rečem, samo teorija, ki govori, številne mlade strokovnjake, ki jih imamo na elitnih pravnih fakultetah po svetu, s kompetencami, z znanji, tudi s socialno mrežo ljudi, ki jih lahko potem tudi morda, ko so na nekem delovnem mestu v Sloveniji, pokličejo, vprašajo za mnenje, govori o tem, da ta negativnost, kadrovska selekcija, kompletna, ne govorim samo o pravosodnem sistemu, tudi v izobraževanju, pravosodnem, da je katastrofalna. Da še vedno se bojijo takšnih ljudi, da so taki ljudje odrinjeni. Glejte, kolegica Trstenjakova, njena zgodba je primer, recimo, tudi, ne moreš verjeti, da tak človek ne more dobiti mesta na Pravni fakulteti, ne eni ne drugi ne tretji, redne zaposlitve. da ne govorim še o ostalih mladih strokovnjakih, kaže na primer, da se takih ljudi bojimo. Torej tisto, kar je namen ali pa dobronameren namen Slovenske demokratske stranke, je, da se bo to začelo spreminjati, da se teh ljudi ne bojimo, da se ne bojimo kot ljudje, tudi sam osebno svojih ljudi, ki vejo več od mene na nekem področju. Da se jih ne bojimo spustiti v svojo okolico, ker ravno zaradi tega bomo vsi napredovali, vsi se bomo izboljšali, vsi bomo boljši in človek,   (nadaljevanje) zdravorazumski človek, vsak ima neko zdravorazumsko logiko, običajno želi postati boljši. Želi se naučiti nekaj od svojih napak, želi jih popravljati, želi jih izboljševati. In tako je tudi, glejte, spoštovani kolegi, s pravosodnim sistemom. Mi smo preživeli marsikaj, bili smo kritizirani, kritike na nas kot neke vaške posebneže, maloumski veleposestniki, ki govorijo nekaj in se upajo spuščati na področje neke samostojne veje oblasti - le čemu? In tudi ta etiketa, vidim, da se nekako podredno še vedno pri nekaterih kolegicah in kolegih poskuša predstaviti, je, glejte, nesmiselna. Mi bomo vztrajali, ker so pač neka načela, neka simbolika stranke, ki je bila ena vodilnih strank pomladi in ki letos praznuje 30-letnico svojega obstoja, je, da dobronamerno izboljšujemo sisteme. In eden izmed takih sistemov je pravosodni sistem kot samostojna veja oblasti, zato da Slovenija postane boljša država, boljša pravna država in država, ki bo tudi izven naših meja kazala na neko odličnost. In odličnost pravnega sistema se v trenutni ustavi začne ravno pri slovenskem, lahko rečemo, ali pa ustavni instituciji, ki se imenuje Sodni svet Republike Slovenije. O tem bi naj tekla debata in to je bil naš, lahko rečemo, namen, zdravorazumski, da ta debata teče, da se razvija. In danes, moram priznati, prvič se zahvaljujem predsednici in tudi članom, da smo dobili tukaj, lahko rečemo, ste začutili to našo dobronamernost. In če pogledamo vaše stališče, nekako sledite tem našim pogledom, našim prizadevanjem, da se vsi skupaj izboljšujemo in da iščemo te rešitve, da ta sistem izboljšujemo. Jaz mislim, da ste to začutili. Moram celo priznati, da mislim, da se je celo kolega Möderndorfer, s katerim se marsikdaj ne strinjava, sva danes nekako na vsaj nekaterih skupnih točkah. To je bil torej, še enkrat, naš namen in upam, da se bo debata tudi končala s tema dvema našima sklepoma, da ju bomo danes skupaj potrdili in da se bomo srečali mogoče tudi na kakšnih rednih sejah, ne samo izrednih, na katerih bomo naredili še mogoče drugi, tretji in četrti korak naprej.  Najlepša hvala z moje strani.
Gospod poslanec Breznik, hvala lepa za vašo razpravo. Naslednja razpravljavka je gospa Eva Irgl. Izvolite besedo.
Najlepša hvala za besedo.  Moja dva kolega, ki sta razpravljala pred mano, iz poslanske skupine, sta zelo dobro definirala, zakaj je bilo nujno potrebno, da danes skličemo sejo Odbora za pravosodje.  Dejstvo je, da je Sodni svet zelo pomemben organ in ima veliko odgovornost, saj je pristojen ne nazadnje za kadrovanje v sodstvu, za varovanje samostojnosti in neodvisne sodne veje oblasti. Kar pomeni, da skozi vaše sito - sicer potem Državni zbor to potrjuje, ampak skozi vaše sito in skozi vašo presojo gredo tisti, ki potem odločajo na različnih stopnjah, in seveda je pomembno zaradi tega vedeti, kakšni ljudje so na takšnih funkcijah. Jaz tudi v tem smislu vidim današnjo razpravo kot dobronamerno, vidim, da ste to zaznali tudi pri Sodnemu svetu, in to zelo pozdravljam. V prejšnjih mandatih smo včasih imeli kar malo težav, ker so vedno mislili, da gre za nek napad na pravosodno ali pa sodno vejo oblasti, pa to ni tako. V Slovenski demokratski stranki je res, da že ves čas opozarjamo na neke anomalije znotraj pravosodnega sistema, ampak izključno zaradi tega, ker menimo, da pravosodni sistem vendarle potrebuje nujno prevetritev na različnih nivojih in da je treba tudi v okviru zakonodajne veje oblasti storiti vse, da se izboljša stanje na področju pravosodja, da se ga naredi bolj odgovornega in bolj predvsem transparentnega.  Največkrat vidimo delovanje Sodnega sveta v Državnem zboru skozi Mandatno-volilno komisijo, zaradi tega, ker Sodni svet pač pošilja predloge za sodnike v Državni zbor. Jaz sem bila v prejšnjem mandatu tudi članica Mandatno-volilne komisije in vedno znova smo na teh sejah opozarjali, da bi morala biti merila o tem, kdo je najbolj primeren kandidat za tako pomembno funkcijo, bistveno bolj natančno definirana.   (nadaljevanje) In spomnili se boste, tisti, ki ste bili člani Mandatno-volilne komisije tudi v prejšnjem mandatu, da smo večkrat prekinjali seje zaradi tega, ker smo dobivali nepopolne informacije s strani Sodnega sveta o nekaterih kandidatih. In to se je meni osebno zdel velik problem, zaradi tega, ker konec koncev poslanci smo tisti, ki o nekem kandidatu odločimo, ali je primeren za neko funkcijo ali ne. In če je primeren oziroma ali je primeren, se lahko odločimo samo na podlagi čim bolj popolnih podatkov. In tu je kolegica Bah Žibertova že prej zelo dobro povedala, da bi tu morali nekako uvesti nek merilnik točkovanja, če tako rečem, ker samo na takšen način lahko Sodni svet najbolj kompetentno oceni in potem pošlje v Državni zbor predlog nekega kandidata. Vi sicer imate zapisana merila, in temu ne oporekam, hvala bogu, mislim, da zdaj vendarle bolj definirani predlogi v Državni zbor prihajajo, ampak to zaradi tega, ker smo tolikokrat opozarjali, kar seveda tudi pomeni, da so takšne seje dobrodošle, ker potem se dejansko stvari izboljšujejo. Ampak ni pa tistega merilnika točkovanja, po katerem bi dejansko vedeli, da je nek kandidat izmed vseh kandidatov, ki so se prijavili, pač najbolj primeren. Če imate vi, recimo, 20 kandidatov, potem pa se morate za enega odločiti, je res zanimivo, kako obrazložiti ostalim kandidatom, ki so zavrnjeni, zakaj so bili zavrnjeni, če nimate sistema točkovanja. In takšni kandidati se tudi potem ne morejo pritožiti, ker sistema točkovanja ni. Zato bi tu želela vaš odgovor, zakaj ne greste v ta sistem točkovanja, kajti to bi bilo v tem primeru po moje najbolj smotrno in najbolj primerno. Tu ne gre za to, da bi oteževali delo Sodnemu svetu, ampak da bi ga na nek način olajšali in naredili ta sistem potem tudi bistveno bolj transparenten in pregleden.  Prej je bilo tudi s strani koalicijskih poslancev nekajkrat rečeno, da je sklic te seje napad na sodno vejo oblasti, natančneje, na Sodni svet. Jaz tu lahko mirno povem, pa vidim, da tudi sami na Sodnem svetu zdaj odkimavate in se strinjate s tem, da to ni tako, in to me veseli in sem vesela. Upam, da bodo to tudi koalicijski poslanci, ki so sicer še novi v Državnem zboru, prepoznali, da je ta seja namenjena res samo temu, da stvari izboljšamo, da naredimo bolj pregledne in bolj odgovorne. Ne nazadnje, a veste, mene zelo moti, ko v pravosodnem sistemu sodniki in tožilci ne odgovarjajo za napake, ki so jih naredili v postopkih. Ne odgovarjajo za to, če so bile kršene človekove pravice, na kar nas opozarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Skratka, veliko je tu odprtih vprašanj, in prav je, da se o njih pogovorimo in da jih skušamo preko sklepov tudi definirati. In kolikor sem razumela, tudi Sodni svet oba sklepa, ki smo ju predlagali, podpira. Tako jaz tu danes ne vidim težav in upam, da bo tudi koalicija pristopila konstruktivno k tej razpravi in podprla ta dva sklepa, zato da bomo vsi skupaj lahko čez čas rekli, da smo opravili dobro delo, ki je pomembno za izboljšanje stanja v pravosodnem sistemu.  Hvala.
Gospa Irglova, tudi vam hvala lepa za razpravo. Naslednja razpravljavka je gospa Meira Hot.
Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik.  Lep pozdrav vsem vabljenim! Spoštovane kolegice in kolegi!  Kot je bilo danes že večkrat poudarjeno, sta delovanje in organizacija Sodnega sveta urejena z Zakonom o Sodnem svetu, ki se uporablja šele od novembra 2017. Vsekakor lahko torej pritrdim ministrici in predsedniku Vrhovnega sodišča, da je o dejanskem delovanju in izvajanju nalog Sodnega sveta morda preuranjeno govoriti, kajti minilo je zgolj več kot eno leto od uveljavitve zakona, kar pomeni, da je absolutno nemogoče objektivno, relevantno in celovito oceniti organizacijo, delo in izvajanje nalog Sodnega sveta. Mislim, da bo nedvomno veliko več o dejanskem stanju jasno, ko bomo v Državnem zboru obravnavali letno poročilo Sodnega sveta, ki ste ga dolžni v skladu z zakonom predložiti najkasneje do 31. maja tekočega leta. Zato menim, da je današnja razprava nekoliko preuranjena in ne omogoča dejanskega in celovitega vpogleda v delo in izvajanje nalog Sodnega sveta ter posledično stanje v pravosodju. Mislim, da bi bilo najboljše današnjo razpravo torej v celoti in izčrpno izvesti ob obravnavi zadevnega poročila, ki nam bo omogočil dejansko oceno stanja in morebitni sprejem relevantnih ukrepov, ki bodo morda tudi podlaga za morebitno reorganizacijo Sodnega sveta. v zvezi s položajem Sodnega sveta pa naj na tem mestu vseeno poudarim, da so se sredstva za delovanje z rebalansom proračuna povečala za ca 111 tisoč evrov, povečalo se je število zaposlenih, kar je nedvomno že prispevalo k izboljšanju položaja Sodnega sveta. koraki k izboljšanju so bili torej že sprejeti. Vseeno naj dodam, da po mojem mnenju Sodni svet kot organ ne more biti zgolj kadrovnik, temveč mora imeti v družbi status neodvisnega organa, ki uveljavlja etične in moralne norme sodstva v družbi, ki aktivno spremlja in analizira stanje v sodstvu, in ki jo / nerazumljivo/ redno spremlja ter predlaga določene sklepe. Ministrica je sicer navedla, da Sodni svet prispeva k dvigu ugleda sodstva v družbi. Če prav lahko temu potrdim, pa sama vseeno nekoliko pogrešam proaktivno vlogo zadevnega sveta v primerih zlorab sodniške funkcije in uveljavljanja dejavne nepristranosti sodnikov. Na tem mestu ne bi navajal primerov, ki so itak v splošni javnosti že znani, ampak vseeno menim, da v nekaterih primerih so bile te sankcije izrečene, so bile premile, so bile, vaše ravnanje je bilo morda nekoliko prepasivno. To je nekako povzročilo tudi nemir in ogorčenje splošne javnosti in to menim, da je v bistvu škodovalo ugledu in samem položaju sodstva. V takih primerih mislim, da bi moral Sodni svet bolj jasno, odločno obsoditi takšna ravnanja sodnikov, kajti Sodni svet je tisti, ki je zadolžen za varovanje samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti, zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov in za zagotavljanje javnega ugleda sodstva. Iz vsega navedenega je verjetno jasno, da tudi sama menim, da so potrebne nekatere bistvene spremembe na področju pravosodja ter položaja morebitne profesionalizacije in sestave Sodnega sveta. Ampak taki posegi morajo temeljiti na celovitih, strokovnih izhodiščih, na podlagi širše družbene razprave in na podlagi kritičnega prispevka strokovne javnosti. Kakor je bilo že omenjeno, tudi koalicijske stranke se strinjajo, da je potrebno odpreti razpravo o normativnih spremembah v zvezi s položajem Sodnega sveta in pravosodja, in zato so se tudi v koalicijski pogodbi zavezale, da bodo v roku enega leta, da se bo opravila splošna razprava o stanju v sodstvu in položaj Sodnega sveta ter pripravilo ustrezne predloge za spremembo, morebitno spremembo Ustave. Zato menim, da velja počakati na izvedbo razprave in na predloge za spremembo veljavne zakonodaje oziroma morebitne spremembe Ustave, kjer bomo še videli ali bomo imeli dejansko splošno soglasje, kot je že omenil kolega predhodno. Skratka, glede na vse navedeno menim, da so predlagani sklepi preuranjeni, in da bi bilo boljše počakati na razpravo o poročilu dela Sodnega sveta za leto 2017.  Hvala.
Mag. Hot, hvala lepa za vašo razpravo.  Naslednji razpravljavec, predlagatelj, izvolite. Beseda je vaša.
Hvala lepa.  Jaz bom res prebrala ta dva predloga sklepov, ker res ne razumem razprav, da je neka stvar preuranjena. In že zaradi javnosti se mi zdi prav, da ljudje slišijo kaj predlagamo. Po drugi strani, seveda me je zdaj pač kolegica res opozorila, in ne nazadnje tudi Sodni svet jih podpira in ne nazadnje že nekatere stvari pravno zaradi Sodnega sveta se po mojem že delno uresničuje in to je ena od teh pobud za ta skupni sestanek Sodnega seta z Vrhovnim sodiščem in ministrstvom. Ampak ne razumem koalicije, res, da tukaj nasprotuje tem sklepom oziroma pravi, da so preuranjeni. Zato samo, da še enkrat preberem.  Prvi sklep. Odbor za pravosodje predlaga, se pravi, mi ne zahtevamo, mi samo predlagamo, Ministrstvu za pravosodje, da v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Sodnem svetu Republike Slovenije v dveh mesecih pripravi poročilo o položaju Sodnega sveta z vidika preglednosti dela, kakovosti in odgovornosti dela s predlogi za izboljšanje položaja Sodnega sveta ter kakovosti, odgovornosti ter preglednosti dela Sodnega sveta in ga posreduje Državnemu zboru. Saj to gre samo za, pač en pregled stanja, da se vidi kje so pomanjkljivosti in kaj bi se dalo izboljšati.  In kot drugi sklep. Odbor za pravosodje poziva Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za pravosodje, da v roku dveh mesecev po tem posredovanem poročilu iz prejšnje točke pripravi in določi predloge normativnih rešitev za izboljšanje položaja Sodnega sveta ter kakovosti, odgovornosti ter preglednosti dela Sodnega sveta.  To ne pomeni, da te rešitve morajo priti. Pogleda se ali so potrebne, in če so, katere so. In jaz ne vem zakaj je treba čakati, da se naredi neka splošna razprava o stanju v pravosodju, če lahko nekatere stvari za delovanje Sodnega sveta pa tudi zdaj poslušamo, Vrhovnega sodišča, ki z nekimi resursi še pomaga, ne izboljšamo prej, če lahko. Jaz tukaj res ne vidim, da moramo čakati eno leto zato, da bi neke stvari, ki se ugotavljajo in ki jih čutijo, eni in drugi, da jih uredimo prej. Tukaj gre res očitno samo za prestiž, kdo predlaga omenjene sklepe. Ker kot rečeno, Sodni svet jih podpira. Zdaj, ministrica je imela verjetno podobno stališče kot ga ima SD, saj to je logično, pač prihaja iz njihove stranke, ampak nisem pa pri njej čutila, da bi bil kakšen problem, da se ti sklepi podprejo. Kajti kot rečeno, poziv pa predlog ne pomeni, da je to treba storiti, ampak da je zgolj poziv in verjamemo, glede na to, da je nek podoben predlog že prišel iz Sodnega sveta, da se bo to tako in tako izpeljalo. Če je pa zdaj problem, da je to predlog Slovenske demokratske stranke, poglejte, potem pa povejte, pa bomo povedali, opravili smo razpravo, ampak kakorkoli že, poglejte, nam ne gre za prestiž. Ne gre nam za to, da so predlogi SDS potrjeni. Nam gre za to, da so dobri predlogi potrjeni, in da se v tem Državnem zboru potrjujejo predlogi, ki so koristni. Ki so koristni. In to, da se pogovarjamo o problematiki Sodnega sveta in še enkrat, ne o posameznikih, ki delujejo znotraj tega sistema, ampak o sistemu samem, zato da se lahko izboljša njihovo delo, da se vidi kaj lahko naredimo, se nam zdi dobronamerno. In če to v tem Državnem zboru ne čutimo, potem nikar ne govorite o politikah in nekih novih politikah, ki želijo spreminjati politiko v Sloveniji. To je, ne spreminja na bolje, to vodi v nek čas, ko je lahko odločil samo en v tej državi in lahko si predlagal, da padajo z neba zlata jajca, si bil zavrnjen samo zato, ker je lahko odločal in sprejemal samo eden. Ampak nam gre res za širino in oprostite, te razprave iz koalicije, veste, enkrat sem že rekla ta rek, pa ga bom zdaj ponovila, »šibka piščalka še nikoli ni dala iz sebe mogočne note«. Kajti nobene vsebinske razprave v tem smislu, zakaj bi bilo to zdaj preuranjeno oziroma, če niste slišali, da so problemi, da so težave, in da ne gre tukaj samo za enega posameznika, ki je odstopil, ampak da gre za že ugotavljanja, ki jih nekateri, ki smo Mandatno-volilni komisiji, opažamo že dlje, in da je delo, ki ga ima ta Sodni svet, zame tako obsežno, da potrebuje tudi neke dodatne rešitve. Ne moreš nekomu samo nalagati, po drugi strani pa pričakovati, da bo delal kakovostno, korektno in da ne bo pri tem naredil nobene napake. Poglejte, zdravniki danes javno opozarjajo, naše delo je že podvrženo lahko strokovnim napakam zaradi preobremenjenosti. Tam so v igri človeška življenja, spoštovani. In če danes govorimo o tem, da se je nekaj nalagalo, in da so še stvari, ki bi se jim lahko Sodni svet posvetil, pa smo pogledali kakšen je obseg dela. Prej je tudi kolega poslanec Jani dobro povedal, da pač neke stvari tudi poslanci ne naredijo vse optimalno, pa smo profesionalci. Potem pač pričakovati od nekoga, ki je čisto neprofesionalno telo, po drugi strani pa ustavno kategorizirano, menim da se je pa treba ravno danes pogovarjati, in da ne bo nič narobe, če se boste potem tudi še po enem letu, ampak zakaj ne narediti koristnih korakov prej in ne čakamo eno leto. Zakaj moramo v tej državi vedno čakati zato, ker se je pač nekdo odločil, če je možno, neke stvari rešiti prej.
Gospa poslanka, hvala lepa.  Zdaj pa je res na vrsti gospod BakoviĆ. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani prisotni! Tole kar je zdajle naša kolegica povedala, da gre za   poziv, ki ni nekako obligatoren, potem lahko to že osvojimo, to smo že sprejeli in da niti ni potrebno, da sprejemamo kakšne sklepe. Če to ni potem obvezno, s tem ste se seznanili in stvar je taka, kot je.  Sicer pa tudi meni samemu se sklepi ne zdijo trenutno potrebni, niti smotrni, da se pripravljajo neka posebna poročila o položaju Sodnega sveta, z vidika preglednosti, kakovosti ali pa odgovornosti dela. In seveda tudi zaradi tega kratkega časa uporabe zakona od preteklega leta, torej nekega leta dni, je zlasti zato, ker resnično, kar je že bilo izpostavljeno, zakon Sodnemu svetu nalaga pripravo letnega poročila, in sicer najpozneje do 31. maja tekočega leta za preteklo leto. Letno poročilo vsebuje tako podatke o delu Sodnega sveta in oceno stanja, ki je sestavljena iz analize stanja v preteklem letu ter napovedi za prihodnje leto.  Sodni svet v svojem letnem poročilu se opredeli tudi do letnega poročila Vrhovnega sodišča o učinkovitosti in uspešnosti sodišč. In tako je tudi v letnem poročilu za 2017 Sodni svet podal obširno analizo stanja in podal priporočila po posameznih problemskih področjih, kot so sprejem strategije, celovite ureditve pogojev poslovanja sodišč, torej sodiščem zagotovit primerne prostore itn., itn.  Če strnem na kratko, glede prvega sklepa, ki ga predlaga SDS, da Sodni svet že, kot rečeno, enkrat letno poroča Državnemu zboru in to poročilo predloži za preteklo leto. Tam se vsebujejo vsi ti podatki, ki so nanizani. Zato je, po moji oceni, bolje, da se v letnem poročilu pripravi ta analiza stanja in ne da bi se posebej zdaj ravno v roku teh dveh mesecev pripravilo še eno poročilo, kot se ga predlaga. Glede drugega pa je tudi že bilo povedano, glede drugega sklepa, kar se tiče normativnih rešitev - je v koalicijskem sporazumu zapisano, da se bo opravila razprava glede tega. Zato je po mojem mnenju tudi to poročilo v roku dveh mesecev preuranjeno, ker se bo pravzaprav razprava odvila že po zapisu iz tega koalicijskega sporazuma.  Torej, jaz nisem proti razpravi o položaju Sodnega sveta, ampak menim sam, da bo razprava potekala konstruktivno. Verjamem, tako kot tudi danes, več ali manj, ob sprejemu letnega poročila, nekje maja, junija, tako glede sprememb Ustave, kot tudi glede samega položaja Sodnega sveta. Hvala lepa.
Hvala lepa, za vašo razpravo, gospod poslanec Baković. Na vrsti je še predzadnji razpravljavec, gospod Starović. Izvolite, beseda je vaša.
Hvala za besedo, predsednik. Pozdravljeni vsi prisotni!  Danes nam je bilo očitano nekaterim, da smo novi in moram reči, da sem nov v politiki. Ampak malce vso zadevo pa danes ne razumem, razumem jo že, ampak mislim, da je neprimerna, bom enostavno rekel neprimerna. Da se glede dela samostojnega organa, ki je dobil sredstva, torej proračunsko samostojni Sodni svet in imamo pred sabo predsednico in ona podpira predloge, kako njen Sodni svet ne dela dobro. Na vas je, organizirate, kadrovsko pripravite, če ne morete, ne vem kje je zakon tu ovira. Torej, bi rekel, čisto tako enostavno, to je stvar stroke znotraj sveta, samostojni proračunski uporabnik in ima svoj poslovnik, ima možnosti delati in organizirati. Jaz sem celo življenje delal tako, da sem moral stvari organizirati in nisem iskal neke zakonske podpore, pa zunanje, pa tretje, ker je bilo treba naredit. Dobro, v tržem gospodarstvu je malo drugače, pa vodit firme je malo drugače, tudi razumljivo, morajo biti drugačne metode. Ampak, zopet poudarjam, gre za organizacijsko-kadrovska vprašanja. Mi smo pa to zdaj spremenili v neko politično - koliko predpisov in tako naprej, koliko bi moralo biti neki količniki, zdaj to rečemo, dodatne metodologije izbire, ne vem, se pač vtikamo v samostojno oblastno vejo.  Poglejte, jaz razumem težnjo mogoče nekaterih kolegov tukaj, jaz sem se že večkrat oglasil glede tega, da težnjo, da produciramo predpise. Leta 1994 smo imeli nekje 448 zakonov, pa 3 tisoč 200 ostalih predpisov. Sedaj v tem času imamo duplo več zakonov, pa 19 tisoč predpisov. Jaz verjamem, da moji kolegi pravniki, sodniki ko delajo težko temu sledijo, pravzaprav tej zadevi, intencam in včasih tudi mi zakonodajalci sprejmemo tudi take stvari, ki so v nasprotju in je včasih sigurno težko se v tej zadevi znajti. Zopet pravim, jaz to vidim kot organizacijsko kadrovski problem. In če so ti problemi jih rešujte, pripravite, tudi ko boste prišli drugo leto znova, ko bo za proračun priprava, ali se povečajo sredstva pridete s temi zadevami. Ampak mislim, da današnja debata je pa šla v malo, kar bi se, v neke nivoje, ki mislim, da škodi ugledu in avtoriteti Sodnega sveta. Vsi bi se mogli prizadevati za ugled in veljavo naših inštitucij. Kajti, v svetu ugotavljajo, študije so popolnoma jasne, da je za družbo, katerokoli, za uspešnost družbe, da so najpomembnejše inštitucije in to javne inštitucije, da dobro delujejo in da imajo ugled. To zagotavlja ugled družbe in to je svetovna banka naredila na primeru 122-ih držav sveta s študijo, tako debelo, iz katere nedvomno izhaja, da so najpomembnejše za razvoj družb inštitucije in mi jih moramo graditi, ne razgrajevati. Zato bi tudi Sodni svet, ko ste notri, prosil, dajte organizirati, da boste dobro delali in boste imeli ugled. Mi namesto vas strokovno teh zadev, jaz se ne čutim sposobnega, niti poklicanega, da to rešujem. To je na vas in prosim, želim vam dobro delo in da te stvari rešite tako, da boste lahko delali in prišli do dobrih rezultatov.  Se pa strinjam z drugo zadevo, absolutno, da mi s kolegom Möderndorferjem, da res mi Državni zbor ne moremo biti tisti, ko smo kadrovnik za sodnike. Pustimo tej veji oblasti, da svoje delo lahko opravlja dobro in v korist vseh in jo malce čuvajmo. In meni se ne dopade, saj to mogoče, ne dopade se mi, ne zdi prav, da vse kar počez rečemo in govorimo o krivosodju in ne vem o kakšnih zadevah. Tako da bi morali tudi vsi, ki smo tu v Državnem zboru, poslanci, paziti na naše inštitucije, ker to so naše.
Gospod Starović, hvala lepa. Predlagateljica želi besedo. Izvolite, gospa Anja Bah Žibert.
Hvala lepa. Prejšnja razprava, včasih smo v Državnem zboru, veste, še pred leti, ko še jaz nisem bila notri, ko se je omenilo sodno vejo oblasti, so rekli, ups, o tem se pa ne sme razpravljati. To ni res. Veste, to je pa napačen pogled. In v nekih razvitih demokracijah to sploh ni več debata o tem, ali se o tem razpravlja ali ne. Če se o tem ne bi razpravljalo, spoštovani, potem oni ne bi delovali po zakonih. Kdo pa sprejema zakone za njihovo delovanje? Oni sami? Poglejte, nekaj je samostojen organ, pa neodvisen v sami notranji strukturi. Ni pa to neodvisen organ od družbe in države. Odvisen je, saj so proračunski uporabniki in delujejo za dobro družbe. Mi v Državnem zboru smo pa tisti, ki dajemo podlage lahko samo za to, zakonske podlage, da ta sistem deluje čim bolj uspešno. Zakon o Sodnem svetu je res začel nekako veljati 2017 novembra. To je sedaj več kot eno leto. Že naši sklepi podaljšujejo vso zadevo, da se lahko stvari pogledajo ali pač imamo vse predpise takšne kot so in noben ni govoril o novih predpisih. Predpis že obstaja. Ampak ali imamo se tako, kot mora biti, da lahko ta organ deluje dobro. In ni prav, da danes kritiziramo, da se oni ne znajo organizirati. Veste, pri prejšnjih poročilih smo poslušali z njihove strani, da ni bilo pogojev zadelo. So se sedaj izboljšali. Če tega ne bi bilo potem tudi tega ne bi bilo. Potem o finančnih zadevah. Tudi to se je izboljšalo. So pa stvari, ki še niso izboljšane. In zato ni treba čakati novega poročila, spoštovani, ker je že sedaj znano. Ampak poglejte, jaz vam še enkrat povem, ni res, da sodniki sami. Zaenkrat je sistem takšen, da Sodni svet predlaga Državnemu zboru, Državni zbor pa o tem glasujem. In kaj smo mi največkrat opozarjali pri teh kadrovskih zadevah? Da mi ne moremo biti samo gumb. Pač tisti, ki niste člani, ne gre za to, ali je nekdo nov poslanec ali star poslanec. Ampak če si in sediš v Mandatno-volilni komisiji prevzemaš tudi neke odgovornosti, ko se moraš odločiti ali nekomu dati zeleno luč ali ne. In v preteklosti, spoštovani, pod istim krovom, ne govorim o osebah, je bilo celo tako, da so kandidati za različna mesta imeli copy paste po cele odstavke enake. To je nemogoče. Noben kandidat ni enak drugemu. Ampak to se je danes že mnogo izboljšalo. Odkar sodelujemo s tem Sodnim svetom so iz nekih prej par odstavkov, ki so jih dobili, danes dobivamo obrazložitev že na par straneh. Torej, se je dalo stvari izboljšati. In naša odločitev je pri tem mnogo lažja. Ne govorimo o nobenem napadu na sodni sistem, ne govorimo o organizaciji, da ta Sodni svet ni sposoben. Tega mi z eno besedo nismo povedali in ni prav, da bi to govorili. Jaz mislim, da je ta Sodni svet v prvi sestavi, da sploh posluša neke stvari, ki jih v tem Državnem zboru želimo povedati v dobro sistema. In jaz res ne razumem zakaj so ti sklepi tak problem. Poglejte, dva meseca za to, da se sestanejo in pregledajo kaj je problem in potem še dva meseca, da se pripravijo morebitne normativne rešitve. In ne res, da lahko Sodni svet kar sam. To tudi od njih, ker oni bodo sedaj sami. Oni imajo proračun, lahko ga pač znotraj tega razpolagajo. Ampak so pa stvari, ki zahtevajo tudi kakšno drugo rešitev na kakšnem drugem nivoju. So pa opozarjali že, ne vem če ste gledali njihovo delo, tudi v zadnji izjavi za javnost o odstopu Trstenjakove, to je bilo sedaj že dva meseca in pol nazaj, nekaj takega, da bom čisto realna. In če bi to gledali bi videli, da so sami opozorili, da imajo nove pristojnosti, novo delo. Ampak poglejte, ali to kdo sliši? Vi samo slišite ta dva predloga SDS, ker je to sedaj problem. Ampak ali je kdo slišal, da imajo oni še dodatna dela, še dodatne obveznosti? Pa danes tudi predsednika Vrhovnega sodišča, da im pomaga z lastnimi resursi. Ja, ali je to kdo slišal danes. Ta dva sklepa samo želite / nerazumljivo/ da se to čim prej reši. In ja, poročila smo že prejšnje leto slišali. Neke stvari se ponavljajo še danes. Ampak za to ni kriv Sodni svet, kot tak. Ampak tisti, ki omogočamo in dajemo podlage za delovanje Sodnega sveta. Tukaj smo pa mi poklicani. To ni vmešavanje v njihovo delo. In danes eksplicitno in nikoli ne govorim o konkretnih primerih, ki so v postopkih, ker se to ne sme. Govorimo pa o samem sistemu. In povedali smo kje se nam zdijo pač šibke točke in kaj je problem. Obsežnost dela, ogromna obsežnost dela glede na strukturo, ki jo imajo in glede na to, kaj jim nalaga zakon, pa tudi gre za ustavno kategorijo. Jaz mislim, da je to edina ustavna kategorija v tem smislu, ki ima povsem neprofesionalen kader v teh ljudeh, ki so imenovali, da ne bo pomote. Pa nisem jaz rekla, da morajo biti profesionalci, sploh ne. Lahko se iščejo drugačne rešitve, pa poti. Ampak dejstvo je, da je pač to zelo težko na tak način delovati.
Hvala lepa. Dovolite mi, da še sam… Gospa Urh, smo vas spregledali. Izvolite.
Hvala lepa. Lepo pozdravljeni!   (nadaljevanje) No, jaz bi se mogoče pridružila kolegu na moji levi. Ravno tako sem nova v politiki, vendar ne bi v bistvu iz tega delala ne vem kakšno novico oziroma bi rekla takole. Sodni svet neodvisen, deluje samostojno, njegova naloga je na eni strani varovati neodvisnost posameznih sodnikov in sodstva kot celote, na drugi strani pa spodbujati odgovornost, učinkovitost in kakovost sodstva. To je njegova naloga. Vsako vpletanje in vsiljevanje, kako naj dela, se mi zdi, da ni potrebno in da ni pravilno, ker nismo sodniki, nismo pravniki, nismo študirali te veje, da bi lahko o tem razpravljali. Ne nazadnje tudi kadrovska okrepitev, iz prejšnjih 7 članov je zdaj 11 članov, iz prejšnjega, bom rekla, proračunskega 350 tisoč vredne postavke zdaj z rebalansom 612 tisoč. Ne vem, imamo mi pravico, da lahko vsiljujemo nekomu, kaj bo delal in kako? Prav je, da prisluhnemo. Zelo se strinjam, da je prav tudi, da razpravljamo, vendar delovanje Sodnega sveta je po moje nek proces, ki traja in mu je treba dati čas, da pokaže svoje delo. Hvala lepa.
Hvala lepa še za vaše razmišljanje oziroma razpravo. Jaz bi pa rad v svoji razpravi se dotaknil 2, 3 točk, ki sta po mojem mnenju pomembni. Zdaj gospa predsednica Sodnega sveta še enkrat v stališču na zadnji strani, še enkrat se je opredelila oziroma podala stališče glede vprašanja priznanja sodb evropskega sodišča. Jaz bi želel tukaj povedati, da percepcija javnosti ali pa celo evropske javnosti, zdaj včasih se mi zdi, da smo tu v Sloveniji kot neki mali mlakuži, okrog pa je seveda še en ocean. In ko se je to takrat na nek način relativiziralo, sem jaz slučajno v januarju bil v Strasbourgu. Oglasil sem se pri stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Svetu Evrope. Ne bom operiral z imeni, ker ne bi bilo pošteno, ampak tam so mi dejansko dejali, da ravno zaradi tega sporočila, ki je bil na spletni strani Vrhovnega sodišča, so imeli velike probleme pojasnjevat, se pravi tujim organizacijam, tujim politikom, se pravi to objavo na temo ESČP Pro Plus. Se pravi, da percepcija evropske javnosti je včasih diametralno nasprotna. Kaj nam potem hočejo povedati predstavniki Ministrstva za pravosodje? Pa saj to ni nič nekaj takega. Tako da uvodoma so to pomembne teme, Slovenija ni osamljen otoček, se pravi v tujini še kako gledajo, naši predstavniki morajo potem te zadeve seveda potem pojasnjevati. Zdaj odprtje sodnega leta, ki se je zgodil 2 dni nazaj, je tudi gospa Barbara Nerat pač povedala, da se zavzema za več pooblastil Sodnega sveta, predvsem pri imenovanju sodnikov. Zdaj nekaj razprav na to temo smo že čuli, tako od kolega Möderndorferja kot kolega Breznika. Zdaj jaz vseeno se postavljam na stališče, da ja, Sodni svet, da bi imel večje kompetence oziroma ali pa celo absolutno moč pri imenovanju. Glejte, v tradicionalnih demokracijah je to nekako pričakovano, zaželeno. Jaz še pa vedno pravim, da smo mi še v enem tranzicijskem okolju, kar se tega tiče, da še te pluralnosti dejansko v sami sodni strukturi ni in da zaenkrat, oprostite, še to pač v naši ljubi Sloveniji ne pride v poštev. Zdaj, ko se je govorilo, zdaj jaz seveda, tudi gospe dr. Trstenjakove danes ni tukaj, ampak glejte, saj njen odstop s funkcije članice Sodnega sveta ni bil edini. Že v preteklosti najmanj gospa odvetnica Nevenka Šorli je že odstopila, že sicer resda pred mnogimi leti, pa vendarle je opozorila takrat na določene pomanjkljivosti, izpostavila je slabo storilnost, ta se zdaj recimo, da se je zmanjšala, da je pripad zadev nekako obvladovan, je pa seveda izpostavila slabo kakovost, slabo kakovost dela sodnikov.   (nadaljevanje) Zdaj jaz mislim, da še je vseeno to zimzelena viža, še vseeno, glejte, neizkušeni sodniki, ki nimajo kilometrine. Prej ste sicer gospa predsednica lep izraz uporabili, ste dejali, predvsem mora biti človek, ne pa črkobralec, nekaj takega. Glejte, mora biti človek s širino, s širino, občečloveško širino in pa seveda predvsem z neko pravno kilometrino. In kako bo en zdaj sodnik… Vi ste tudi omenjali zdaj v tem odprtju sodnega leta, ste razpravljali pač o možnosti omejevanja oziroma mi govorimo drugače, o preizkusni dobi sodnikov. Glejte, saj ne mislim, da en mlad sodnik, mlad sodnik, ki ne pozna domače sodne prakse dovolj dobro, kaj šele prakse Evropskega sodišča za človekove pravice… Glejte, že ena zaključena zadeva, zaključna zadeva, ki višje sodišče takole piše: »Pritožba zato utemeljeno navaja, da sodišče 1. stopnje ni opravilo testa, ki ga je po ustaljenem stališču ESČP potrebno opraviti v skladu z drugim odstavkom 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, to je, ali je bilo potrebno v obravnavanem primeru zaradi zaščite pravice zasebne tožilke do časti in dobrega imena nujno omejiti obdolženčevo pravico do svobode izražanja in da je prezrlo, da prispevek ni bil namenjen obravnavi zasebne tožilke osebno, temveč da je izpostavilo vprašanje in okoliščine, ki so se nanašale na njo kot političarko.« Se pravi šlo je za en spor med enim novinarjem in političarko. In zdaj na 1. stopnji, se pravi, ta sodnica sploh ni poznala teh ustaljenih stališč ESČP. In zdaj pri predlaganju Slovenska demokratska stranka, ko govorimo, dajmo uvesti eno obdobje… Jaz vem, kako je vaše mnenje, vi govorite, saj grejo čez sita, so to že nekako ne zdaj izoblikovani sodniki, ampak primerni vsaj za to imenovanje v trajni sodniški mandat. Pa vendarle menimo, da tukaj ti mladi ljudje, ki se še niso izoblikovali, mogoče kot osebnost ja, ne pa kot neki res etablirani pravniki, da pa tu vendarle vas prosim tudi seveda potem tu za to pojasnilo, ker vi pač to ocenjujete kot poseg v učinkovito sodno varstvo, če bi zdaj se ta možnost nekako razpravljala v tem letu. In jaz vseeno mislim, da se največja kvaliteta sodnikov izkazuje ravno čez kvalitetno spisane sodbe. Tisto je, bi rekel, nek dokaz, da sodnik obvlada svoje delo. Tako da v tej smeri, kaj pa je danes predlagateljica govorila, pa mislim, da ta 2 sklepa sta dejansko, treba ju je razumeti kot neko pomoč. Seveda sta blagodejna za vašo institucija. Jaz sem tudi vesel, da so časi, ko se ni smelo govoriti o delovanju sodišč oziroma sodne veje oblasti, mimo, tako da te naše, ta 2 naša predloga je razumeti v tem, bi rekel, konstruktivnem duhu pomoči. V končni fazi, gospod Florjančič je dejansko govoril o tem, koliko Vrhovno sodišče pomaga. Zdaj pri debatah širitev, širitev zasedbe Sodnega sveta ali pa profesionalizacija, pa dejansko bo treba kaki strokovni forum na to temo sklicat, ker zdaj jaz vas razumem… / nerazumljivo/ ko govorite o tem, da vi ne morete profesionalno tega delati, pa se potem vrniti na delovno mesto, ker boste seveda, bi rekel, iz te strokovne linije že malo izpadli, ampak lahko pa bi vseeno bil del profesionaliziran Sodnega sveta ali pa recimo tisti, ki so mogoče 6 let pred pokojem, grejo tisti pač kot profesionalci v ta organ. Tako da, saj pravim, tu se boste mogli nekako uskladiti, ker to je vseeno pomembno. Ampak kot poudarjam, zaenkrat še pa naša Slovenija ni zrela v tem pogledu, da bi izključno Sodni svet imenoval sodnike. V končni fazi tudi zelo priznani ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v enem nedavnem intervjuju ravno to dejal. Pa naj za zaključek samo njegovo razmišljanje preberem. Novinar ga je vprašal: »Bi na primer reforma, da le Sodni svet imenuje sodnike, pripomogla k bolj svobodni, demokratični družbi?« On celo eksplicitno to teorijo na glavo postavi in reče: »Ravno nasprotno. To bi bilo presajanje rastline, ki dobro uspeva že v pluraliziranih sistemih tradicionalnih demokracij, v okolje tranzicijske, zgolj formalne, ne še dejanske svobodne demokratične družbe. To bi monopol nepluralizirane sodne strukture le še utrdilo in ga celo izvilo iz možnosti, da bi v določenem času do nujne pluralizacije na tem področju sploh lahko prišlo.« Se pravi, to reče doktor, ki je doktoriral na Harvardu, spoštovan ustavni pravnik. Tako da jaz vseeno mislim, da še ni zdaj čas za to. Tako da, še enkrat apeliram na koalicijske poslance. Ne razumite tega kot, ker ga v končni fazi tudi Sodni svet ne razume kot neki pritisk na njegovo delo, težimo le k izboljšanju, k večji učinkovitosti. Tudi doktorica Verica Trstenjak, saj ona je referirala bolj ali manj zgolj na organiziranost. Saj ona zdaj ni, tudi tisti pasus, ki ste ga vi tukaj navedli, ni šel na strokovne službe, je pa opozorila, da trenutni položaj v praksi ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela v celoti in je referirala potem na samo organizacijo. Tako da, to je tudi naš namen.  Zdaj, se je še kdo prijavil k razpravi? Vidim, da ne. Ni več nobenega razpravljavca. /oglašanje iz dvorane/ Za zaključek, predlagatelj, izvolite gospa. /oglašanje iz dvorane/ Ja izvolite, besede je vaša.
Emil Zakonjšek
Jaz bom poskušal ne zdaj ogovorit na vse dileme, ki so bile odprte, ker je bilo, številna vprašanja zelo zanimiva, zelo široka, mogoče nekatera celo presegajo okvir tega, politično filozofska, vprašanje položaja sodstva, države, v kakšni fazi smo in tako naprej. Predvsem tudi iz našega stališča, ki ga je predstavila predsednica, nedvomno izhaja, da mi ne razumemo te seje kot neko kritiko dela oziroma ocene dela Sodnega sveta, ali dela dobro ali ne dela dobro. Absolutno ne razumemo tega tudi in tudi današnje razprave ne kot vmešavanje v delo in pristojnosti Sodnega sveta. Moram reči, da smo toliko suvereni, če zaznali to že prej, se ne bi udeležili tega sestanka ali pa bi ga zapustili, če bi videli, da gre v to smer razprava na odboru, za kar seveda odbor, ne poslanci, ne Državni zbor ni pristojen - odločanje o konkretnem delu.  Moram reči, da iz predstavitve predsednice lahko tudi zaključite, da Sodni svet ne ocenjuje, da je preoranjena ta debata. Mi smo zadovoljni, da je ta debata, ker na to smo mi že prej opozarjali. Poslanec je rekel, da bi morali mi sami predvsem razpravljati o teh stvareh. Mi razpravljamo o teh stvareh. Mi razpravljamo na Sodnem svetu, to je razvidno iz zapisnikov, če bi jih gledali. Debato širimo, imamo sestanke s predsednikom, večkrat že stike z ministrico, tako da znotraj Sodnega sveta mi o vseh teh problematikah, o organizaciji pogojev dela, smo razpravljali že prej, bomo razpravljali, smo pa veseli, ker se preko razprave v odboru in v okviru Državnega zbora le daje večjo težo tudi tej razpravi.  Kar se tiče gospoda poslanca Breznika. On je odprl res zelo široko temo razprave, moram reči, da ne mislim ne polemizirati, ne razpravljat, ampak je pa zanimiva tema, o kateri bi bilo vredno razpravljat. Jaz se z določenimi stališči seveda ne strinja, Sodni svet pa jih ni obravnaval. Zelo zanimiva vprašanja, o katerih bi bilo treba večkrat razpravljat. Imam občutek, da se večkrat sliši samo tista kritična stran, premalo pa je aktivna stran, ki ima drugačna mnenja, jaz vem, da imajo drugačna mnenja, ali se pa ta ne slišijo.  Kar se tiče, da malo povem tisto, kar je predsednica rekla, delovanje predsednika oziroma podpredsednika. V Sodnem svetu sta predsednik in podpredsednik le prvi in drugi med enakimi. Imata samo več obveznosti, nobenih pristojnosti pa več. /oglašanje iz dvorane/ Njihov glas je povsem identičen z glasom ostalih članov in zagotavljam vam, da tudi nobene večje avtoritete nimata, ko razpravljamo o posameznih vprašanjih, tako da smo popolnoma enakopravni.  Vprašanje kadrovanja, kriterijev, rangiranja, kar je gospa poslanka izpostavila. Moram reči, to so vprašanja, ki najbolj obremenjujejo tudi nas.  In mogoče nekaj dodatnih pojasnil. Moram reči, da bi si mi želeli oziroma naše delo bi bilo zelo olajšano, če bi imeli en spisek konkretnih objektivnih kriterijev, bi ne vem, strokovna služba, ali pa računalničar naredili izbor, potem bi pa mi samo potrdili to.  Ampak, kot je bilo že v debati večkrat poudarjeno: Sodnika, ali bodočega sodnika, kandidata, ni mogoče ocenjevati samo na podlagi njegovih strokovnih kriterijev pa do dosedanjega dela, ampak tudi na osnovi osebnih lastnosti in socialnih veščin. Torej veščin, kako ocenjujemo, da bo sposoben opravljati sodno delo na obravnavi, kjer je konfliktna situacija. In tu smo nujno vedno na nekem, bom rekel, to smo večkrat razpravljali tudi na sodnem svetu, na nekem subjektiviziranem področju.  Nekje pride do točke, ko se moraš zanesti na neke občutke in tudi ni mogoče ocenjevati kandidate po nekem istem merilu neke njegove osebne lastnosti. Na primer, če bi ocenjevali kandidata po nastopu, ko pride pred Sodni svet, eni so strašansko živčni, nesproščeni, ne znajo odgovarjali, drugi pridejo z izdelanim nastopom in tako naprej in ne morem reči, da tisti, ki je sposoben predstaviti na nek način, ki ni toliko obremenjen, je boljši kot tisti, ki je ves nekje v zadregi in tako naprej. Tako, da ni pa tako, da nimamo nekih objektivnim meril. Imamo objektivna merila, ali pa točkovanje ste vi uporabila izraz, kajti glejte, sodniki so ocenjevani in te ocene izdelajo personalni sveti. Za sodnika, ki nastopi funkcijo se vsako leto izdela ocena, potem pa vsake tri leta. Če pa je potrebno, se lahko na zahtevo, ali Sodnega sveta ali če pride do kakšnih problemov, izdela dodatna ocena in pregled dela, tako da ni res, da niso, sodniki so kontrolirani … / oglašanje iz dvorane/  Ja, ja. / smeh/ Zdaj, ali bi morali vi to dobiti ali ne, potem je vprašanje, ker potem že preide na Državni zbor ali pa Mandatno komisijo kompletna kandidatura. To pa ni tako zastavljeno.  Mi smo se tudi na Sodnem svetu večkrat pogovarjali kako to, ne željo, ampak to večjo transparentnost pri tej kandidaturi, ampak zaenkrat je tako, da sodni svet opravi izbiro, potem pa odloča Državni zbor. Tako, da bomo razmislili tudi o tem, kako mogoče izboljšati to, ali pa v okviru zakonskih in naših pristojnosti nekako zagotoviti, da boste le dobili neke bolj poglobljene informacije, ali pa bolj natančno, ali pa objektivno, če se bo … saj pravim. Še nekaj sem želel. Ja. Mimogrede, tistih 2 tisoč 500 strani gradiva res vsak ne more prebrati, ampak saj ga ni potrebno vsega prebirati, tu le damo eno selekcijo. Če bi imeli pa večjo oporo strokovnih služb, bi pa seveda, bi bilo to lahko lažje za nas, zdaj se moramo pa sami s tem ukvarjati. In kot je bilo že rečeno, če zaključim s tem: Sistem je takšen kot je. okoliščine v katerih delamo so takšne kot so in zagotavljam vam, da se vsi člani priznavamo to stanje izboljšati, zato smo tudi pozdravili predlog SDS za sklic te konference. Hvala.
/ vklop mikrofona/ Zakonjšek, hvala lepa. Še verjetno? Ja, gospa Nerat. Izvolite.
Barbara Nerat
Samo, da vam odgovorim na kratko to, kar ste me vprašali iz nagovora. To gre samo v bistvu za naše razmišljanje, da ko bomo, ko prihaja čas, da bomo zreli za prenos pristojnosti iz Državnega zbora na Sodni svet. Ne gre zdaj to, da bi mi zdaj karkoli želeli izsiliti. Gre samo za tendenco, vemo kakšni so manevri in pristojnosti primerljivih sodnih svetov iz področja Evropske unije, njim bi radi bili podobni, zato se tudi krepimo, zato tudi prosimo za kadrovske okrepitve, se pravi, radi bi bili, kot recimo sodni svet Švice, Avstrije, Nemčije, tako da bi delovali v bistvu njim primerljivo. Tako, da kar se tiče tek pristojnosti potem za dokončno odločitev o izboru nekega sodnika, tako da to. Tu nimamo neke časovnice, to so samo naša razmišljanja. Kar pa se tiče novoizvoljenih sodnikov, to se mi pa zdi pomembno; prvič, vi jih ne vidite, ampak če gledate podatke to niso več tako mladi ljudje, sploh pa niso neizkušeni.  Danes, recimo, ko zbiramo, to so 40, lahko tudi več let stari sodniki, ki so pravosodni svetniki, dolgoletno izkušeni, lahko so tudi že izkušeni državni tožilci, smo imeli recimo primer, da je prišla specializirana državna tožilka namesto recimo okrožnega sodnika, ali pa recimo izkušeni odvetnik s samostojnimi praksami, ki delujejo, ne grejo v sodništvo iz obupa, ampak iz tega, ker si to preprosto želijo, tako da mi te kandidate vidimo, tudi vidimo njihove starosti in ne spomnim se, da bi izbrali zdaj pred kratkim, da bi bil kdo res tisto na startu trideseta leta, tako kot je bilo to nekaj let nazaj. Kar pa se tiče njihove ocene, ko rečete poskusni mandat, veste kaj mi razumemo? Mi razumemo, kot da je že znotraj sistema poskusni mandat. To se mi zdi pomembno, samo da vidite v bistvu kako mi razmišljamo, namreč mi imamo personalne svete in ti ljudje so ocenjevani prva tri leta vsako leto. Če pride negativna ocena, tudi Sodni svet, mi preverjamo. Želimo vedeti kako, če smo prav izbrali, kako se ti ljudje obnašajo, kako se ti ljudje obnesejo. Mi to poizvedujemo pri predsednikih sodišč. Ni tako, da bi mi enostavno nekoga vam predlagali, potem pa je za nas zadeva zaključena, jo odkljukamo, zapremo mapo in nas več ne briga. Mi imamo to v bistvu v čarovnicah in dejansko sledimo te ljudi. Prva tri leta so oni vsako leto ocenjevani. Če bi bili negativno ocenjeni s strani personalnega sveta, ti so pa pri višjem sodišču, se pravi tudi višji sodniki potem njega vidijo skozi pisanje sodb, skozi njegovo delo recimo, skozi njegovo procesiranje. Če je negativna ocena, ga lahko Sodni svet tudi razreši, tako kot smo ga izbrali, tako mu lahko to pravico odrečemo. To je ena stvar. Druga stvar, predsedniki imajo možnost službenega nadzora pri Sodnem svetu pa sta še dva organa, tako kot sem rekla Komisija za etiko in integriteto in tudi disciplinski postopek, tako da ta funkcija skozi naše oči to ni garant za socialno materialno varnost oziroma če nekoga damo v trajni mandat, da pa to zdaj pomeni, da bo on do izpolnitve pogojev oziroma do konca mandata, 70. oziroma do 71. rojstnega dneva, da ima on potem to pravico, nositi črno togo in da je nedotakljiv.  Tako mi na to gledamo, to se mi je zdelo samo pomembno, da vam še to pojasnim. Hvala.
Še dodatna pojasnila, gospa predsednica. Še kdo od vabljenih želi kaj razpravljati oziroma podati kakšna pojasnila? Če ne, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Gospa predlagateljica, izvolite.
Ja, hvala lepa. Samo za zaključek. Zdaj, jaz sem tudi vesela, da smo opravili vso to razpravo v upanju seveda, da zaključimo s sprejetimi sklepi.  In če dejansko nekoga ovira ta časovnica, predlagam ta trenutek spremembo drugega sklepa, da se rok v dveh mesecih zamenja z rokom v najkrajšem možnem času.  Upam, da je predsedujoči akceptiral, lahko pa potem to tudi spremenimo pa da vidimo, ali gre tukaj res samo za to, da je ta časovnica nekoliko prenagljenja in če je dejansko res vsebina tisto, kar ste govorili, da je pozitivna, in da niso problem tukaj, ker so sklepi Slovenske demokratske stranke. Se pravi v najkrajšem možnem času, to odo pa ugotovili tisti, ki so odgovorni, se pravi ne mi, ampak po sestanku, se pravi Sodnega sveta, pravosodnega ministrstva in pa Vrhovnega sodišča in bodo ugotovili kaj so tiste možnosti, ko so najbolj primerne.  In če to ni še en dokaz, da nam gre samo za to, da se stvari spreminjajo na boljše, potem pa res več ne vemo kaj lahko storimo.  Za konec pa samo srečno seveda vsem, ki delujete znotraj Sodnega sveta. Kot rečeno, imate težko z Ustavo opredeljeno delo in jaz mislim, da ste razumeli ta naš poziv samo k temu, da bi vam olajšali in pa izboljšali pogoje za delo.  Hvala.
Hvala lepa.  Se pravi, prvi sklep, ki ga dajem na odločanje, se glasi:  »Odbor za pravosodje predlaga Ministrstvu za pravosodje, da v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Sodnim svetom Republike Slovenije v dveh mesecih pripravi poročilo položaja Sodnega sveta Republike Slovenije z vidika preglednosti dela, kakovosti in odgovornosti dela s predlogi za izboljšanje položaja Sodnega sveta Republike Slovenije ter kakovosti, odgovornosti ter preglednosti dela Sodnega sveta Republike Slovenije in ga posreduje Državnemu zboru.« Glasujemo.  / izklop mikrofona/  Vi ste izrekli postopkovno? No, izvolite.
Sprašujem kje je zdaj ta popravek tukaj notri? / medsebojni pogovor/ OK
Se pravi, ponovimo vajo. Prvi sklep se glasi:  »Odbor za pravosodje predlaga Ministrstvu za pravosodje, da v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Sodnim svetom Republike Slovenije v dveh mesecih pripravi poročilo položaja Sodnega sveta Republike Slovenije z vidika preglednosti dela, kakovosti in odgovornosti dela s predlogi za izboljšanje položaja Sodnega sveta Republike Slovenije ter kakovosti, odgovornosti ter preglednosti dela Sodnega sveta Republike Slovenije in ga posreduje Državnemu zboru.«Glasujemo.  Kdo je za? (4 člani.) Kdo je proti? (6 članov.)  Ugotavljam, da prvi sklep ni sprejet. Glasujemo o drugem sklepu, ki se zdaj modificirano oziroma spremenjen glasi:  »Odbor za pravosodje poziva Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za pravosodje, da v najkrajšem možnem času pripravi in določi predloge normativnih rešitev za izboljšanje položaja Sodnega sveta Republike Slovenije ter kakovosti, odgovornosti ter preglednosti dela Sodnega sveta Republike Slovenije.« Drugi predlog dajem na glasovanje. Glasujemo.  Obrazložitev. Izvolite gospod poslanec.
Ja, še enkrat preden zaključimo po avtomatizmu, spoštovani podpredsednik. Torej glasoval bom za to, ker stališče Sodnega sveta je jasno, Sodni svet podpira predlog Slovenske demokratske stranke, da Odbor za pravosodje Državnega zbora Republike Slovenije obravnava problematiko o delu sodnega sveta, in da se sprejmejo, ponavljam, da se sprejmejo ukrepi za izboljšanje organizacij in pogoje njegovega dela. Danes smo tukaj zato, da Sodnemu svetu pomagamo z vsem tem kar imamo napisano v sklepih. In sedaj pa slovenska javnost naj vidi kako bo potekalo to glasovanje.  Najlepša hvala. Torej glasoval bom za.
Za obrazložitev glasu. Torej drugi se… Še enkrat bi rad prebral, da sliši javnost da javnost, za kaj se gre. Se pravi:  »Odbor za pravosodje poziva Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za pravosodje, da v najkrajšem možnem času pripravi in določi predloge normativnih rešitev za izboljšanje položaja Sodnega sveta Republike Slovenije ter kakovosti, odgovornosti ter preglednosti dela Sodnega sveta Republike Slovenije.« Glasujemo.  Kdo je za? (4 člani.) Kdo je proti? (6 članov.)   Ugotavljam, da je predlog zavrnjen, torej ni sprejet.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in smo se s predlogi samo seznanili.  Lep vikend ter ne pozabite na vaša jabolka. Hvala lepa.