Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 77. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da je umrl Marjan Drofenik, poslanec Državnega zbora v mandatu 2004-2008. Njegov spomin bomo počastili z minuto molka.

/ minuta molka/

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Branislav Rajić, Primož Siter od 14.30, Aleksander Reberšek do 15.30 in mag. Dušan Verbič do 16. ure.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade Janeza Ivana Janšo ter kandidata za ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije k 2. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k obema točkama dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 77. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 9. junija 2021, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točk z dnevnega reda ali za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.

Ugotavljam, da je dnevni red 77. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG KANDIDATA ZA MINISTRA ZA PRAVOSODJE.

Predsednik Vlade Janez Ivan Janša je Državnemu zboru na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije ter 229. in 234. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal, da za ministra za pravosodje imenuje Marjana Dikaučiča.

Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predstavniku Vlade oziroma predsedniku Vlade. (Ga ni.)

V skladu z 233. členom Poslovnika Državnega zbora se je kandidat 10. junija 2021 predstavil na seji Odbora za pravosodje ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Poročilo in mnenje odbora ste prejeli. Iz slednjega izhaja, da je bila predstavitev predlaganega kandidata ustrezna.

Poročilo Odbora za pravosodje bo predstavil predsednik Blaž Pavlin.

Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik.

Drage kolegice in kolegi!

Kandidat za ministra Marjan Dikaučič se je Odboru za pravosodje kot pristojnemu delovnemu telesu za področje pravosodja predstavil 10. junija 2021 ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. V uvodni predstavitvi je povedal, da se zaveda, da bo njegov mandat trajal največ eno leto, pri čemer je program dela Ministrstva za pravosodje večinoma že določen, predvsem s predsedovanjem Republike Slovenije Svetu Evropske unije ter z načrtovanimi oziroma že začetimi projekti iz koalicijske pogodbe. Pri svojem delu bo ravnal odgovorno, saj se zaveda, da je za vladavino prava ključnega pomena prav pravosodje, ki naj v središče postavi človeka in skupnost. Kot ključne prioritete svojega ministrovanja je poleg navedenega izpostavil zaščito človekovih in otrokovih pravic, etično uporabo umetne inteligence in ozaveščanje o pomembnosti preprečevanja sovražnega govora, predvsem na spletu. Nadaljeval bom z začetimi investicijskim projekti in digitalizacijo pravosodja. Pozornost bom med drugim namenjal tudi potrebni reorganizaciji dela sodišč, predolgemu trajanju postopkov s področja pranja denarja in gospodarskega kriminala, izboljšanju kazenskega pregona ter prenovi insolvenčne zakonodaje. Kandidat za ministra je poudaril, da se o vprašanju povezanih s postopkom imenovanja evropskih delegiranih tožilcev iz Republike Slovenije do njegovega zaključka zaradi že napovedanih pravnih sredstev ne bo izrekel. Vlogo ministrstva za pravosodje razume predvsem kot arbitra, ki naj skrbi za uravnotežen dialog med različnimi interesi. Z zagotavljanjem primerih normativnih materialnih in drugih pogojev za delo vseh pravosodnih deležnikov bo prispeval k njegovemu še bolj učinkovitemu in kakovostnemu delu in s tem delovanju pravne države, večjemu zaupanju ljudi v pravosodje ter ugledu Republike Slovenije v svetu.

V razpravi so opozicijske poslanke in poslanci izražali nezadovoljstvo ob podani predstavitvi, ki naj ne bi dala zadovoljivih informacij o kandidatu, njegovih izkušnjah in usposobljenosti za ministrski položaj. Zanimala jih je njegova dosedanja karierna pot, pri čemer so izpostavili več podjetij v katerih kandidat za ministra po javno dostopnih informacijah nastopa v vlogi ustanovitelja ali direktorja. / nerazumljivo/ njihovo delovanje daje vtis veriženja podjetij oziroma pranje denarja. Menili so, da številna opozorila pravosodnih in drugih organov o nedopustnih pritiskih trenutne vlade na njihovo delovanje kaže na to, da je vladavina prava v Republiki Sloveniji ogrožena, zato so kandidata pozvali naj se opredeli tako o zakonitosti dosedanjega postopka imenovanja evropskih delegiranih tožilcev iz Republike Slovenije kot tudi v postopkih imenovanja oziroma napredovanja državnih tožilcev, ki so z nastopom te Vlade zastali. Opozarjali so, da je preostanek mandata kratek za pripravo kvalitetne prenove insolvenčne in kazenske procesne zakonodaje.

Zanimalo jih je tudi mnenje kandidata glede položaja pravosodnih policistov, zaščite žvižgačev in pomanjkanje izvedencev klinične psihologije ter morebitnih potrebnih sprememb na področju odvzema premoženja nezakonitega izvora. Koalicijske poslanke in poslanci so predstavitev pohvalili kot celoviti in verodostojno, saj izraža kandidatovo vizijo in prioritete ter zastavlja jasne cilje za nadaljnje delovanje Ministrstva za pravosodje. Opozorili so na lani sprejeto priporočilo Odbora za pravosodje, da naj Ministrstvo za pravosodje s ključnimi deležniki izvede posvet ob delovanju ustavnega sodišča ter na priporočilo Vladi, da naj se omogoči javna objava vseh pravnomočnih sodb sodišč vseh stopenj. Zanimala jih je tudi priprava novega predloga zakona o varstvu osebnih podatkov ter njegovo mnenje glede odgovornosti sodnikov in državnih tožilcev, ki so pri svojem delu kršili človekove pravice ter glede dolgotrajnih sodnih postopkov, ki pomenijo kršitev pravic do sojenja v razumnem roku in posledično drugih procesnih pravic. Kandidat za ministra je v dogovorih na izražena mnenja in zastavljena vprašanja povedal, da je trenutno zaposlen pri odvetniku, v omenjenih podjetjih pa že dalj časa ne sodeluje niti v njih ni imel odločilne vloge, tako, da njihovega trenutnega poslovanja ne more komentirati. V času njegovega sodelovanja pa zagotovo niso izvajale očitanih nepravilnosti. Prav tako je poudaril, da se zaveda pomena avtonomije državnega tožilstva, zato si bo prizadeval za čim prejšnje imenovanje novih državnih tožilcev. Poudaril je še, da bo kot minister za pravosodje in kot član vlade vedno deloval zakonito in transparentno. Odgovoril je tudi na druga zastavljena vprašanja kot je razvidno iz poročila. Po končani predstavitvi je Odbor za pravosodje s 7. glasovi za in 6. glasovi proti sprejel mnenje predstavitev Marjana Dikaučiča kot kandidata za ministra za pravosodje je bila ustrezna.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Mag. Dejan Kaloh bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Predsednik, hvala lepa.

Spoštovani kolegi poslanci, poslanke!

Po odstopu gospe Lilijane Kozlovič s funkcije ministrice za pravosodje konec meseca maja je predsednik Vlade Janez Janša predsedniku Državnega zbora Igorju Zorčiču 4. junija 2021 poslal dopis, v katerem je kot kandidata za novega ministra za pravosodje predlagal gospoda Marjana Dikaučiča. Naj uvodoma izpostavimo, da gospod Dikaučič, ki ima opravljen tudi pravniški državni izpit pravni strokovnjak na svojem specializiranem področju stečajne zakonodaje hkrati pa ne sodi v nobeno od pravniških omrežij, kar je zelo dober signal, da bo kot pravosodni minister deloval brez pritiskov in da se bo neobremenjeno lahko posvečal pravosodnemu resorju.

Kandidat za ministra se je 10. junija 2021 predstavil Odboru za pravosodje ter odgovarjal na vprašanja članic in članov. Kandidat je že na začetku svoje predstavitve dejal, da se zaveda, da bo njegov mandat trajal največ eno leto in izpostavil, da je program dela Ministrstva za pravosodje večinoma že določen predvsem s predsedovanjem Republike Slovenije Sveta Evropske unije ter da se bo posvetil končanju predvidenih zakonskih rešitev, ki so del koalicijske pogodbe. Pri svojem delu bo ravnal odgovorno, saj se zaveda, da je za vladavino prava ključnega pomena prav pravosodje, ki naj v središče postavi človeka in skupnost. Ob tem je izpostavil, da se bo kot minister posebej zavzemal za avtonomijo pravosodja. S pripravo strategije pravosodja do leta 2030 se bo kandidat prizadeval za pravosodni sistem po meri človeka, ki naj služi pravičnosti in ljudem. S tem se velja samo strinjati še posebej glede delo sodišč in sodnikov. O teh javno seveda pričakuje, da bodo brez izjeme sodili po zakonih in Ustavi Republike Slovenije, da bodo pri svojem delu neodvisni in da bodo njihove sodbe seveda kakovostne.

Kot ključne prioritete svojega bodočega ministrovanja je kandidat izpostavil tudi zaščito človekovih in otrokovih pravic, etično uporabo umetne inteligence in ozaveščanje o pomembnosti preprečevanja sovražnega govora tako na spletu kot tudi sicer v realnem, javnem življenju. Te napovedi so verjetno zelo naklonjeni tudi Vrhovnem državnem tožilstvu, saj po sprejeti politiki pregona je ena od prednostnih nalog tožilstva ravno obravnava kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilje ali nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika. Kandidat za ministra bo seveda nadaljeval tudi z že začetimi investicijskimi projekti in digitalizacijo pravosodja. Pozornost bo med drugim namenjal tudi potrebni reorganizaciji dela sodišč, obvladovanju pripada z / nerazumljivo/ pravnem sodišču, predolgemu trajanju postopkov s področja pranja denarja in gospodarskega kriminala ter izboljšanje samega kazenskega pregona.

Z zagotavljanjem primernih normativnih, materialnih in drugih pogojev za delo vseh pravosodnih deležnikov bo prispeval k njihovem še bolj učinkovitemu in kakovostnemu delu in s tem delovanju pravne države k večjemu zaupanju ljudi v pravosodje ter ugled Republike Slovenije v svetu. Kandidat je izrazil zadovoljstvo, da se je Republika Slovenija odločila za sodelovanje v evropskem javnem tožilstvu a je hkrati glede zakonitosti postopka o imenovanju evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije opozoril, da se do tega ne more opredeljevati, saj bi njegovo stališče ob napovedani uporabi pravnih sredstev lahko pomenilo nedopustno prejudiciranje njegove izida. Zaveda se tudi pomena avtonomije Državnega tožilstva, zato si bo prizadeval za čim prejšnje imenovanje novih državnih tožilcev. Spomnil je tudi pomembno novelo Zakon o Državnem tožilstvu, ki določa, da je za zavrženje ovadbe pri kaznivem dejanju katerega predpisana kazen znaša več kot 3 leta zapora po novem potreben tudi sopodpis predstojnika tožilstva. Kandidat je glede spremembe zakonodaje na posameznih področjih izpostavil prenovo insolvenčne zakonodaje, da se bo izboljšala zaščita poštenih podjetnikov in seveda ohranitev zdravih gospodarskih jeder in s tem tudi delovna mesta. Zavzel se bo tudi za pripravo novega Zakona o kazenskem postopku, prizadeval se bo tudi za primerljivost položaja pravosodnih policistov s samimi policisti. Posvetil se bo tudi spremembah Zakona o Sodnem svetu in bo pristopil k odpravi anomalij v disciplinskih postopkih zoper sodnike. Hkrati si bo prizadeval za pravočasen sprejem ustrezne zakonodaje glede zaščite žvižgačev, pristopil pa bo tudi k proučitvi potrebe po spremembi Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Prizadeval se bo tudi za čim prejšnjo pripravo novega krovnega zakona varstvo osebnih podatkov, pri čemer se splošna Uredba Evropske unije o varstvu osebnih podatkov uporablja v našem pravnem redu seveda neposredno. Glede delovanja Ustavnega sodišča je kandidat povedal, da bo potrebnih v zakonskih spremembah spoštoval mnenja strokovnjakov, odločbe Ustavnega sodišča pa je treba spoštovati in jih tudi realizirati. Strinjam pa se tudi s predhodnim predlogom Odbora za pravosodje, da Ministrstvo za pravosodje organizira strokovno razpravo na temo delovanja Ustavnega sodišča in poroča matičnemu odboru o njegovih ugotovitvah. Tudi objava pravnomočnih sodb je po njegovem mnenju pomembna za krepitev sodne prakse in zaupanja v sodstvo. Hkrati pa je izpostavil, da bo tudi digitalizacija sodstva prinesla večjo preglednost dela sodišč ter bo tudi strankam omogočila lažji in hitrejši dostop do sodišč. Ravno to je po oceni Poslanske skupine SDS eden izmed korakov do tega, da bo tudi v praksi pravosodni sistem po meri človeka oziroma državljana. Glede pomanjkanja izvedencev klinične psihologije je napovedal, da boste k reševanju te problematike skupno nastopila tako Ministrstvo za pravosodje kot Ministrstvo za zdravstvo. V Poslanski skupini SDS ocenjujemo, da je predstavitev kandidata bila izčrpna, celovita, dostojna in predvsem verodostojna. Gospod Dikaučič je na predstavitvi prečesal praktično vsa relevantna področja in podsisteme, ki spadajo pod pravosodni resor, ponudil tudi rešitve, se pravi, neizčrpane možnosti na posameznem obravnavanem področju.

Predstavitev Marjana Dikaučiča kot kandidata za ministra je navsezadnje tudi večina članov Odbora za pravosodje ocenila kot ustrezno in sklepoma seveda tudi poslanska skupina SDS bo danes kandidata za pravosodnega ministra gospoda Marjana Dikaučiča soglasno podprla.

Hvala.

Hvala lepa.

Brane Golubović bo predstavil stališče Poslanske skupine LMŠ.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Na tem mestu bi moral pozdraviti tudi predstavnika Vlade, predvsem predsednika Vlade, ki bi podprl kandidata za ministra, pa ga na žalost ne morem in težko. In težko je razpravljati in predvsem odločati o nekom, ki ga je predsednik Vlade predstavil samo v treh stavkih, brez življenjepisa, referenc, izkušenj, tudi na seji Odbora za pravosodje ni bilo nič drugače. Bila je priložnost in pričakovanja, da bo predsednik Vlade predstavil kandidata za pravosodnega ministra danes na tej seji kjer odločamo o kandidatu, pa ni tega spoštovanja do tega Državnega zbora. Pa, da ne bo pomote, mi nimamo težav s tem, da je kandidat mlad, ni težava kandidatova anonimnost, ni težava, da kandidat ni profesor, da ni pravna eminenca, da nima naziva. Težava je, da o njem in njegovem delu ne vemo nič oziroma bore malo. Težava je, da nima nobenih primernih izkušenj za to funkcijo. Njegova stališča, mnenja nam niso poznana, ni jih predstavil le on, ne predsednik Vlade. Nismo izvedeli kje je gospod zaposlen, kakšna je bila njegova vloga pri slamnatih podjetjih in še nekaterih drugih osmih. Kakšna so njegova stališča do že sprejetih zakonov, drugih aktov Vlade, tiste Vlade, kater minister bo.

Pričakovali smo, da ima stališča do tega, kar je sprejela Vlada, ampak namesto njega ima zelo jasna stališča v pravosodju njegov bodoči šef, predsednik Vlade Janez Janša. A njegov pogled na pravosodje je diametralno nasproten od našega pogleda. V LMŠ verjamemo v pravno državo, v pravna pravila, ki zagotavljajo omejitev in nadzor oblasti ter spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter v družbi vzpostavljajo red, predvidljivost, zato v LMŠ od ministra za pravosodje vsekakor, vsekakor bi pričakovali dokončno in načelno držo do vprašanj, ki so za pravosodni sistem in družbo ključnega pomena. Še zlasti to pričakujemo od članov vlade, ki jo njen predsednik praviloma, a prepogosto vodi v nasprotju z načelom pravne države. Pa te pokončne drže in jasnih stališč pri kandidatu ni bilo zaznati. In to je strašljivo. Strašljivo je, da je za večino v tem Državnem zboru vse to sprejemljivo. Da poslank in poslancev vladne koalicije in njenih podpornikov v tej dvorani niti ni več sram, da je ta vlada raven pričakovanj političnih standardov in kulture spustila tako nizko, da nižje več ne gre. Tega niti ne skrivate več. Predsednik Vlade ne pride predstaviti svojega kandidata. Prijavite izredno malo časa za razpravo. Življenjepisa ni. Ampak on je pravi kandidat in dali mu boste glas. Zelo slabo sporočilo s tem dajete ljudem, in pa seveda tudi Evropi.

V LMŠ se nam zdi nedopustno že sama možnost, da bi nekdo, ki je takšna neznanka, lahko postal minister. Minister, ki to niti ne bo, kajti dejanski minister, če ga boste potrdili, bo danes postal predsednik Vlade. A tak je pogled LMŠ-ja. V vzporednem svetu, svetu predsednika Vlade, je pogled povsem drugačen. Marjan Dikaučič je pravzaprav idealen kandidat in bo idealen minister, če bo danes seveda potrjen. Sodeč po uprizoritvi na nedavnem zaslišanju se namreč idealno staplja s pričakovanji predsednika Vlade. Ima vse, kar prvi v Vladi od podrejenih pričakuje. Ima tudi vse, česar si pravosodje in država ne zaslužita. In to sta ubogljivost in upogljivost. Hkrati pa nima tistega, kar bi predsednika Vlade najbolj motilo. Nima mnenja. A to, da bi kandidat imel mnenje ter stališče do vladnih odločitev, niti ni bilo nikoli mišljeno. Od njega se namreč pričakuje natanko nič. Zato je tako rekoč idealna najdba, Vlada bo bogatejša za novega slamnatega ministra.

Poglejmo zgolj nekaj drobcev, skorajšnji prvi človek pravosodnega ministra o pravni državi zmore zgolj definicijo in nekaj zelo osnovnih teorij, ki pri njem glede na votlost povedanega zveni kot floskula. O najbolj aktualnem vprašanju, torej o izbiri dveh evropskih delegiranih tožilcev in vladni uzurpaciji postopka, se ne želi izreči. Češ da ni pristojen, pa da bi utegnil slediti sodni postopek in podobno. Sprenevedanje je to, zavesten beg skorajšnjega ministra od prevzemanja odgovornosti. Pazite, govorimo o ministru, pravosodnem. Privolil je, da bo prazen, ubogljiv in upogljiv. Pač idealen bo. Kajti če sledimo njegovi logiki, potem na sejah Vlade in tudi sicer sploh ne bo odločal. Ne bo odločal o ničemer. Vsaka odločitev je namreč lahko predmet sodnih postopkov. On pa, spomnimo, želi biti nepristranski. In kot tak je res idealen, ker bo, kot kaže, zgolj slamnati mož, ki bo zapolnil prazno ministrsko mesto v slamnati Vladi. Idealen za predsednika Vlade, porazno za pravno državo in ljudi.

Če sodimo po dogajanju na Odboru za pravosodje, si kandidat sodelovanja Slovenije v evropskem javnem tožilstvu sploh ne želi, kot si ga bržkone ne želi niti predsednik Vlade. Evropsko javno tožilstvo bo namreč kot nadnacionalno tožilstvo preiskovalo in preganjalo goljufije, ki vplivajo na finančne interese Evropske unije, tudi na evropska sredstva, ki jih bo dobila Slovenija, govorimo o goljufijah, povezanih z DDV-jem, pa pranju denarja, aktivni in pasivni korupciji, poneverbah, če jih naštejem samo nekaj. In to naj bi bil novi minister, minister za pravosodje. Po mnenju LMŠ ne samo, da ne more biti, ampak ne sme biti. Ker kandidat ni neoporečen, prej nasprotno; ker ni branik zakonitosti, prej zagovornik mejnosti; ker ni transparenten, prej utajevalec dejstev; ker ne obeta krepitve pravne države, pač pa njen stečaj. Če bo izvoljen, bo novi minister za pravosodje postal Janez Janša.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predrag Baković bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Predsednik, hvala lepa za besedo.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Slovenija je pravna država, tako določa 2. člen ustave, in v pravni državi vlada pravo in ne volja enega človeka ali peščice ljudi. Pravna država temelji na spoštovanju človekovih pravic in ne na njihovem omejevanju. Pravila, ki so zapisana v ustavi, zakonih in drugih aktih, postavljajo omejitev in kontrolo državne oblasti, da ta ne sprejema samovoljnih odločitev. Eno izmed temeljnih načel pravne države je tudi zaupanje v pravo in pravno varnost. To pomeni, da morajo biti odločitve zakonite in stabilne. Videti je, da je ta Vlada daleč od tega, da ji je prav malo mar za pravno državo, za pravila in postopke. To je v tem mandatu že večkrat dokazala, od norčevanja iz odločb Ustavnega sodišča do obračunavanja s tožilci preko družbenih omrežij, nezakonite razveljavitve postopka dveh evropskih delegiranih tožilcev, neimenovanja tožilcev zaradi političnih razlogov, do sprejetja tako imenovanih covid ukrepov brez ustrezne pravne podlage in tako naprej.

Verjamem, da je težko biti minister za pravosodje v tej Vladi, ki se požvižga na pravni red v Republiki Sloveniji, kar je najhuje, tega niti ne skriva. Pa vendar je ravno minister za pravosodje tisti, ki je in mora biti prvi branilec prava, predpisov in celotne pravosodne veje oblasti. Kandidat za ministra, gospod Dikaučič, je na zaslišanju pred Odborom za pravosodje povedal, da vlogo ministra za pravosodje razume kot arbitra, ki mora pogosto iskati ravnotežje med predlogi in interesi, tako med pravosodnimi organi kot tudi politiko. Sprašujemo se, kako bo kandidat kot minister za pravosodje zagotovil spoštovanje pravnega reda in zaščitil pravno državo v Republiki Sloveniji. Kako bo preprečil vmešavanje politike v neodvisno sodno vejo oblasti in samostojnost, avtonomnost organov pregona. Socialni demokrati smo prepričani, da tega v tej Vladi ne bo zmogel. Ne verjamemo, da bo zmogel brzdati apetite Vlade po političnem vmešavanju v neodvisne organe in njihovo delo.

Kandidat za ministra, gospod Dikaučič, ta Vlada ruši temelje demokratične in pravne države in z izrazito političnimi odločitvami, ki so popolnoma neutemeljene in nimajo nobene strokovne podlage, izpodkopava vladavino prava, na kar opozarjajo že številni, celo mednarodne institucije so se že večkrat oglasile.

Dejstvo je tudi, da je kandidat za ministra obremenjen z nekaterimi slamnatimi podjetji, stečaji in osebami, ki so deležne celo kazenskega pregona, kar je skrb vzbujajoče. Ne verjamemo, da bi taka oseba, četudi zaradi morebitnih preteklih povezav, lahko nepristransko in neodvisno opravljala funkcijo pravosodnega ministra. Sprašujemo se, kakšno prenovo stečajne zakonodaje lahko pričakujemo od kandidata v primeru, da bo potrjen kot minister. Minister za pravosodje mora biti zaupanja vredna oseba, z visoko stopnjo integritete, neobremenjena z madeži, še posebej takšnimi, ki so bili izpostavljeni na Odboru za pravosodje. Menimo, da takšna oseba pač ne more postati minister za pravosodje.

Po drugi strani pa nas tudi predstavitev kandidata na odboru ni prepričala. Ni namreč podal konkretnih odgovorov na vprašanja, ki bi morala biti odgovorjena. Recimo, na vprašanje, ali je bila razveljavitev postopka imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev po njegovem mnenju zakonita in utemeljena; kakšni so strokovni razlogi za razveljavitev. Na imenovanje do konca lanskega leta prav tako čakajo tudi državni tožilci in tožilski kandidati, kar je seveda nesprejemljivo, še posebej, ker tožilstvo že več let opozarja na kadrovsko podhranjenost. Glede na to, da so tožilci prestali vse postopke, da izpolnjujejo vse pogoje, je očitno, da tožilci niso imenovani iz političnih razlogov, vendar se kandidat do tega tako pomembnega vprašanja ni opredelili. Če pogledamo lansko evropsko poročilo evropske komisije o stanju pravne države v Sloveniji vidimo še kar nekaj izzivov na pravosodnem področju. Evropska komisija o poročilu ugotavlja, da se Slovenija še vedno sooča z izzivi predvsem pri učinkovitem pregonu gospodarskega in finančnega kriminala, na področju pranja denarja pa s sodnimi zaostanki. Ta vlada pa zavlačuje z imenovanjem tožilcev katerih temeljna funkcija je ravno pregon teh kaznivih dejanj in vladni skrb zbujajoči predlog sprememb zakona o organiziranosti in delu policije. Po oceni Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije bi te spremembe posegle v pristojnost tožilcev, ki jih določa Zakon o kazenskem postopku in zožile manevrni prostor. Kako boste zaščitili tožilce in policijo, kako boste preprečili zunanje politične pritiske na njih, spoštovani gospod kandidat? Nadalje. Obremenjenost Ustavnega sodišča, kar se že zdaj kaže v dolgem času odločanja Ustavnega sodišča, pa vendar koalicijski poslanci s pomočjo Vlade brez strokovne razprave vlagajo in sprejemajo zakone, ki bodo še dodatno obremenili Ustavno sodišče. Kako bo, spoštovani kandidat za ministra zagotovil, da bodo zakoni pripravljeni s strani te Vlade strokovni, nepristranski in objektivni in nenazadnje omejevanje človekovih pravic. Tako rekoč po drugi svetovni vojni so se zaradi pandemije zgodili tako veliki posegi v človekove pravice. Omejevanje našega gibanja, druženja, osebne svobode. Pa vendar se je ta vlada lotila na napačen in enostaven način in na koncu še javno obračunala z odločitvijo ustavnih sodnikov in s prstom kazala na njihovo krivdo. Ustava določa, da morajo akti in dejanja državnih organov temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu in da morajo biti v skladu z Ustavo. Porazdelitev politične močni in delitev oblasti v tej državi je temelj parlamentarne demokracije. Nepogrešljivo vlogo imajo pri tem tudi neodvisni svobodni mediji, ki so v zadnjem času deležni vse hujših pritiskov.

In zaradi vsega navedenega kandidat za ministra za pravosodje gospod Dikaučič podporo Socialnih demokratov ne bo dobil.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Željko Cigler bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Predsedujoči, spoštovani poslanke, poslanci!

O kandidatu za ministra za pravosodje Marjanu Dikaučiču ni veliko znanega. To smo praktično povedali že danes vsi predstavniki strank iz tega parlamenta. Brez političnih izkušenj in brez večjih strokovnih referenc se je odzval na povabilo predlagatelja. Tudi predstavitev, ki smo jo prejeli, je tako splošna, da bi jo lahko uporabili za večino kandidatov za katerokoli ministrstvo. In ker je kandidat neznanka se moramo najprej vprašati kakšnega kandidata je iskal predlagatelj, to je predsednik Vlade.

Vsekakor predsednik Vlade ni želel kandidata, ki bi bil podoben dosedanji ministrici za pravosodje. Vsaj ne v tisti točki, ko je ta izrazila dvom in nasprotovanje odločitvam Vlade, ki jo suvereno in brez ugovorov vodi Ivan Janez Janša. Torej on potrebuje kandidata, ki bo poslušal in izvajal ukaze predsednika te vlade. Takšni ministri so že v vladi in tako tudi odlično delujejo. Da bo temu res tako je kandidat pokazal že na zaslišanju na Odboru za pravosodje, saj ni želel odgovoriti niti komentirati evidentno o spornih odločitvah vlade, ko je ta razveljavila razpis za imenovanje delegiranih evropskih tožilcev. Hladnokrvno je dobesedno zavračal pozive, da se glede tega opredeli in nedvomno je odlično opravil svojo prvo vlogo, ki mu je bila naložena in s tem zaupana. In da prevzameš ministrstvo v Janševi vladi slabo leto pred koncem mandata pod predpostavko, da manjšinska vlada predčasno ne razpade moraš imeti pa zelo močen motiv. Ali biti že vajen takih prehodnih funkcij in ko so v SMC-ju ob pomoči SDS iskali novega kandidata za pravosodnega ministra, so se vedno verjetno tudi spraševali kje najti nekoga, ki bo slabo leto opravljal to funkcijo, saj je dovolj le, da posodi ime, odločitve so namreč že sprejete. Pa se je verjetno nekdo spomnil, da pozna nekoga, ki je že bil direktor več podjetjem, ki so bila ustanovljena, če bo kdaj potreba po njihovem delovanju pa se ni spraševal kandidat ali je to prav ali ne in tako smo prišli do kandidata za ministra za pravosodje torej do formalno za ministra za vodjo formalnega resorja, ki naj bi poskrbel za čim boljše delovanje pravosodja v Republiki Sloveniji. A žal je njegova dosedanja poklicna pot predvsem iskanje bližnjic mimo zakonodaje, bližnjic mimo zakonodaje kandidata za pravosodnega ministra Republike Slovenije.

O čem govorim? Nekaj podatkov o njegovem dosedanjem delu je pricurljalo v javnost in spletni portal necenzurirano je tako širšo javnost obvestil in poročal o podjetniških izkušnjah kandidata in kandidat za pravosodnega ministra RS (Republike Slovenije) Dikaučič je bil vpleten v najmanj dve zgodbi, v katerih so podjetja pristala v rokah slamnatih lastnikov. Med letoma 2012 in 2017 je bil direktor podjetja SCL, ki je v tem času oddajalo prazne bilance. Uradno je bilo to podjetje brez premoženja, kapitala in tudi prihodkov. Ko je Dikaučič (kandidat) odštel s položaja direktorja ga je zamenjala državljanka Ukrajine, lastnik pa je postal brezdomec iz Maribora. To so reference kandidata za pravosodnega ministra Republike Slovenije. Danes je podjetje SCL brez bančnega računa in ima za več tisoč evrov neporavnanih davčnih obveznosti do države, katere minister bi rad gospod Dikaučič postal.

Tukaj gre očitno za primer slamnatega podjetja, ki ga vodi kandidat za ministra za pravosodje. Kaj pa so slamnata podjetja? Nihče ne ustanavlja podjetja brez razloga slamnatih podjetji ali z / nerazumljivo/ se najpogosteje pere denar, ki izvira iz zlorabe položaja v gospodarstvu. Z njimi pa se izvaja tudi marsikatera davčna utaja ali pa tudi prevara. Slamnata podjetja, za katere je značilno, da nimajo nikakršnega premoženja in ne opravljajo nobene dejavnosti se lahko ustanovijo z namenom fiktivnih poslov, s katerimi se drugim podjetjem zniža davčna osnova. Slamnato podjetje pač izda račun za 100 tisoč evrov podjetju X, ki si s tem zniža davčno osnovo in izogne plačilu davka in slamnato podjetje, potem izgine oziroma prihodka ne prijavi, saj ga v resnici vrne podjetju X, ki je po navadi njegov pravi lastnik. V primeru pranja denarja je pač proces obraten. Ne vemo ali je slamnato podjetje, ki ga je vodil kandidat Marjan Dikaučič tako delovalo vemo pa zakaj se takšna podjetja ustanavljajo. A s tem ni konec uspeha kandidata za ministra na poslovnem področju. Ponovno navajam podatke iz portala necenzurirano.si. Med letom 2013 in 2016 je kandidat Dikaučič vodil tudi družinsko podjetje Prevozi Žižek iz Črenšovcev. V istem času so njegovi lastniki odprli novo podjetje, ki je prevzelo večino poslov od starega. Kmalu za tem, ko je Dikaučič odštel s položaja direktorja je podjetje Prevozi Žižek zašlo v težave in končalo v stečaju. Več 10 upnikov je prijavilo za okoli milijon 300 tisoč evrov terjatev med njimi tudi Furs, ki so mu Prevozi Žižek ostali dolžni več kot 200 tisoč evrov, ostali so dolžni tej državi, katere minister želi postati Marjan Dikaučič. Iz tega sicer ne moremo sklepati, da je kandidat za ministra neposredni krivec za stečaj očitno pa je pripravil primerne pogoje za stečaj, podjetja o katerem sem govoril. Do sedaj smo mislili, da je kandidat za ministra le strokovnjak za stečajne postopke sedaj pa vidimo, da je tudi strokovnjak za pred stečajne postopke torej kako pripraviti podjetje, da bo zrinil v stečaj pred tem pa k novoustanovljenemu podjetju praviti dosedanje stranke. Vsak stečaj pa pomeni oškodovanje upnikov in večinoma in vseh primerih delavcev in delavk in pa blaga in Republike Slovenije državnih, iz katere se praktično financirajo dejavnosti države, katere zakonodajni organ smo mi, ampak to še ni vse. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je prejšnji ponedeljek kandidat za ministra za pravosodje izstopil iz lastništva podjetja Legalius, ki ima že več kot leto dni blokiran račun še vedno pa je naveden kot direktor podjetja Trius, ki je prav tako v finančnih težavah in pri katerem se je blokada računa sprostila šele konec maja. Mogoče gre za naključje vsekakor pa ni dobra referenca za kandidata dosedanje in seveda tudi njegovo bodoče delo. Zakaj torej želi Janez Janša takšnega ministra za pravosodje, ki ima izkušnje predvsem s hojo po mejah dovoljenega? Kot smo videli v tem mandatu, se vrstijo stalni politični pritiski na pravosodne organe, pa naj gre za državne tožilce, sodnike, odvetnike, Ustavno sodišče. Karkoli odloča, kdorkoli odloča ali deluje v posamezni konkretni zadevi v nasprotju s pričakovanji Vlade, postane tarča napadov. Zato ta Vlada potrebuje nekoga, ki bo stopil na stran močnejšega, bi vsaj molčal če že ne aktivno pomagal pri rušenju pravosodnih inštitucij. A prav situacija, ki je politična in družbena kriza, gospodarska pa šele prihaja, bi zahtevala avtonomnega, odločnega ministra za pravosodje, ki bi znal prisluhniti vsem udeležencem kompleksnega pravosodnega sistema, a takega kandidata ta Vlada ne potrebuje. Potrebuje poslušnega, brezbarvnega, anonimnega ministra, brez potrebne avtoritete in jasno, brez lastnega mnenja. Iz vsega do sedaj opisanega je jasno, da bo kandidat za ministra za pravosodje opravil posel za Vlado Janeza Janše. Kakšen posel? Vodenje slamnega ministrstva. Iz tega s slamnimi podjetji že ima izkušnje. Verjetno bo samo slamnati minister dobival ministrsko plačo, vse drugo bodo pripravili drugi in tako do konca mandata.

Na nas je, da nadomestek ministra danes zavrnemo, zato bomo v Levici glasovali proti predlaganemu kandidatu.

Hvala.