Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 42. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 42. izredne seje Državnega zbora, ki ste ga prejeli v torek, 11. julija, s sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela.

Preden pa preidemo na odločanje o dnevnem redu, moramo odločiti o zadevi za odločanje o odločitvi Kolegija predsednice Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 47. seji, 29. junija 2023 sklenil, da se Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu obravnavata po nujnem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano Jelko Godec, zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija.

Na podlagi tretjega odstavka 143. člena Poslovnika Državnega zbora, zato prehajamo na obravnavo zahteve, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednice Državnega zbora, da se Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu obravnavata po nujnem postopku.

Besedo zdaj dajem predstavniku vlagatelja zahteve Zvonku Černaču za predstavitev zahteve.

Izvolite.

Lep pozdrav vsem!

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke Zahteve za ponovno odločanje glede sprejema novele Zakona o socialnem varstvu in Zakona o dolgotrajni oskrbi po postopku, ki velja za vojne razmere, nismo vložili zato, da bi obravnavo prestavili za en dan, pač pa zato, da damo vladajoči koaliciji možnost, da spremeni svojo odločitev in preneha z nespametnim početjem ter zlorabo formalnih določb, hiti po nujnem postopku v sprejem slabega zakona, ki prinaša manjši obseg pravic upravičencem kot veljavni zakon, ki je bil sprejet decembra 2021 ter uvaja nov davek, nov prispevek za financiranje dolgotrajne oskrbe v višini 2 oziroma 1 % prejemkov vseh, ki ga bodo morali plačevati ne samo zaposleni, ampak tudi upokojenci.

Po nujnem postopku je zakon mogoče obravnavati, če to narekujejo interesi varnosti in obrambe države, potem drug razlog so odprava posledic naravnih nesreč in tretji razlog, na katerega se sklicuje v vložitvi teh dveh zakonov tudi Vlada, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Verjetno ni potrebno posebej opozarjati oziroma oznanjati, da nobeden od teh pogojev v konkretnem primeru za obravnavo po nujnem postopku novele Zakona o socialnem varstvu in Zakona o dolgotrajni oskrbi ni izpolnjen.

Škodljive posledice so sicer nastale, ampak nastale so ljudem, nastale so v letošnjem letu, s tem, ko je vladajoča koalicija pred letom dni sprejela zamik uveljavitve Zakona o dolgotrajni oskrbi za leto dni. Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil namreč po več kot 20. letih neuspešnih poskusov in po več kot 100 različnih variantah zakona sprejet v času, ko je Vlado vodila Slovenska demokratska stranka oziroma naš predsednik gospod Janša. Sprejet je bil po rednem postopku decembra 2021. Zakon velja. Pravice iz tega zakona so stopile v veljavo januarja 2022, v polni meri pa bi se moral ta zakon začeti uporabljati s 1. januarjem letošnjega leta, torej pred dobrega pol leta in škodljive posledice, kot sem omenil, so dejansko nastale predvsem ljudem, ker niso bili deležni pravic iz tega zakona in jih še ne bodo, vsaj do konca letošnjega leta.

Zakon bi se tudi izvajal in bi se uporabljal v kolikor bi Vlado danes vodila Slovenska demokratska stranka. Ljudje bi imeli dostop do boljših storitev in več pravic, kot jih imajo danes. Dokaz, da je temu tako je uveljavitev ene izmed pravic iz tega zakona iz leta 2021, z aprilom 2022, govorimo o e-oskrbi, o zagotavljanju 24. urne dostopnosti do klicnega centra starejšim ljudem oziroma tistim, ki so mlajši in so odvisni zaradi drugih razlogov od pomoči drugih in živijo sami. Storitev je bila zagotovljena, 5 tisoč upravičencev. Financira se iz evropskih sredstev, iz sklada React-EU, kar je bilo zagotovljeno v času prejšnje vlade. Ko ste lani v Svobodi, SD in Levici prevzeli oblast v svoje roke, pa ste sprejeli zakon, s katerim ste uveljavitev Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki danes velja in je bil sprejet decembra 2021 in ki bi se moral izvajati že dobrega pol leta dni, zamaknili za leto dni. Zakon, ki bi se moral izvajati že več kot pol leta se torej ne izvaja zaradi vaše odločitve, ki je šla v škodo ljudem. Ljudem ste najmanj za leto dni onemogočili dostop do uzakonjenih pravic. Leto dni ste imeli časa, da bi veljavni zakon, v kolikor menite, da ga je potrebno izboljšati, to storili leto dni, pa tega niste storili. Namesto tega ste po letu dni v sprejem po nujnem postopku in z grobo zlorabo formalne procedure vložili slab, nedodelan zakon, ki prinaša nove obremenitve, nove davke za ljudi, storitve pa se ne bodo bistveno ali celo nič izboljšale. Ostale bodo približno na istem nivoju kot so danes, samo denarnice ljudi bodo zaradi tega zakona tanjše, denarnice vseh ljudi. 5 dni je trajala javna razprava o tem vašem Zakonu o dolgotrajni oskrbi, 5 dni. Vlada ga je sprejela na dopisni seji brez razprave. Na dopisni seji vlade se po navadi sprejemajo odločitve tako, da se niti ne glasuje in se šteje, da tisti, ki ne glasuje, se z vsebino strinja. Ta zakon, ki naj bi predstavljal enega od sistemskih zakonov bodočih reform, je bil sprejet na tak način na dopisni seji vlade. Včeraj naj bi ga odbor obravnaval ob 12. uri, ko se je končala dopisna seja vlade, kjer so bili obravnavani vaši amandmaji. Torej bi amandmaje na ta zakon dobili šele med tekom seje. Pravna služba Državnega zbora je ta zakon raztrgala. To je mnenje pravne službe Državnega zbora na 40 straneh, približno na toliko straneh, kot jih vsebuje zakon sam. Ekonomsko-socialni svet tega zakona ni obravnaval. Ekonomsko-socialni svet tega zakona ni obravnaval. Zakonu nasprotujejo praktično vsi, tako delodajalci kot sindikati, nasprotujejo mu upokojenci, nasprotujemo tisti, na katere se zakon v največji meri nanaša in vi še kar silite v to protiustavnost, ker postopek sprejemanja in vse okoliščine sprejemanja tega zakona utemeljujejo prepričanje, da bo sprejet na protiustaven način. Kakšne bodo posledice, če se to ugotovi? In kdo bo prevzel odgovornost zanje v tem primeru? Vprašajmo se, zakaj sploh je potreben ta nov zakon. Ni argumentov, razen političnih, ki govorijo o revanšizmu s strani gospoda Goloba in njegove koalicije, saj ste na podoben način po prevzemu oblasti ravnali tudi na številnih drugih področjih. Posledica vseh teh odločitev, teh revanšističnih odločitev pa so vedno tanjše denarnice ljudi. Pri Zakonu o dohodnini ste jim zvišali obremenitve, zvišali ste obdavčitve vseh zaposlenih, espejev, obdavčitve stanovanjskih najemnin in tako naprej. Zanimiv je tudi eden od argumentov, ki ga je minister Maljevac v prvih dneh po sprejemu zakona na dopisni seji vlade javno razlagal in je dejal, da je eden od temeljnih razlogov za nov zakon ta, da zakon, ki velja in ki je bil sprejet decembra 2021 ni predvidel financiranja. Sedanji zakon, ta, ki je bil sprejet na dopisni seji vlade in ki ga je zakonodajno-pravna služba Državnega zbora raztrgala v celoti, pa te vire predvideva. Laž. Dvakrat laž. Ker ko je prišlo do zgražanja javnosti zaradi nove dajatve, novega 2 % oziroma 1 1 % davka pa je minister obrnil ploščo in dejal, da je prispevek vsebovan že v sedaj veljavnem zakonu, kar seveda ne drži. Veljavni zakon predvideva financiranje iz sredstev prenosa dela sredstev pokojninske in zdravstvene blagajne, ker se storitve dolgotrajne oskrbe že sedaj financirajo iz teh dveh blagajn, zagotavlja sredstva iz ostalih virov, iz proračuna in seveda tudi iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi bil uveden v letu 2025. Nobenega prispevka v veljavnem zakonu ni. In šele evalvacija izvajanja tega zakona skozi dvo oziroma triletno obdobje, tako kot je bilo načrtovano ob sprejemu, bi pokazala ali je poleg prej omenjenih virov, kjer sem pozabil omeniti tudi znatna evropska sredstva, sploh potrebno, sploh potreben kakšen dodaten vir. Vi pa s tem zakonom uvajate nov prispevek, nov davek z zakonom, s katerim silite v sprejem zlorabo formalne procedure, boste ljudi obremenili za približno 520 evrov letno pri povprečni plači, polovico tega, 260 evrov bo plačal zaposleni, polovico, drugo polovico pa delodajalec. Pri čemer seveda sploh ni jasno ali bodo ta dodatna sredstva, ki bodo, ki se bodo stekala v celotno proračunsko blagajno, za izvajanje tega zakona na koncu sploh potrebna.

Torej, veliko je argumentov, vsebinskih pa tudi formalno pravnih, ki govorijo o tem, da je potrebno na tej točki konje ustaviti. In zaradi tega smo v Slovenski demokratski stranki vložili formalno v proceduro predlog, da koalicija preneha s tem grobim posiljevanjem formalne procedure pri sprejemanju tako novele Zakona o socialnem varstvu kot Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki sta, mimogrede, medsebojno povezana, da torej spremenite to odločitev, ki jo je sprejel Kolegij predsednice Državnega zbora glede obravnave po nujnem postopku, ker za to niso izpolnjeni zakonski formalni poslovniški pogoji, da nadaljujete s sprejemom tega zakona po rednem postopku, ga v tem primeru v največji možni meri uskladite z vsemi deležniki, ki se jih zakon dotika, predvsem pa s tistimi, ki bodo upravičeni do pravic iz tega zakona. Še bolje pa bi seveda bilo, da ta zakonodajni postopek ustavite in eventualno izboljšate določene določbe, za katere menite, da niso ustrezne v veljavnem zakonu. Upamo, da so vas ti argumenti prepričali in da boste ravnali v tej smeri.

Hvala.

Hvala lepa.

O tej zahtevi ni razprave in ni obrazložitve glasu.

Obveščam vas, da bo Državni zbor odločal o obravnavi vsakega predloga zakona posebej.

In prehajamo na odločanje. Zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi se obravnava po nujnem postopku. Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, 51 jih je glasovalo za, proti pa 26.

(Za je glasovalo 51.)(Proti 26.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zato bo Državni zbor v skladu s časovnim potekom seje navedeni predlog zakona obravnaval po nujnem postopku, in sicer v ponedeljek, 17. julija 2023.

Zboru predlagam, da odloči še o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu se obravnava po nujnem postopku. Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, 50 jih je glasovalo za, 26 pa proti.

(Za je glasovalo 50.)(Proti 26.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zato bo Državni zbor v skladu s časovnim potekom seje navedeni predlog zakona obravnaval po nujnem postopku, in sicer v ponedeljek, 17. julija 2023.

Zdaj prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, 57 jih je glasovalo za, proti pa 19.

(Za je glasovalo 57.)(Proti 19.)

Ugotavljam, da je dnevni red določen.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE, in sicer na obravnavo obvestila predsednika Vlade o odstopu Danijela Bešič Loredana s funkcije ministra za zdravje.

Predsednik Vlade dr. Robert Golob je v petek, 7. julija, Državni zbor obvestil, da je Danijel Bešič Loredan odstopil s funkcije ministra za zdravje, v ponedeljek, 10. julija, pa je predsednik Vlade Državni zbor še obvestil, da bo funkcijo ministra za zdravje začasno opravljal sam. V zvezi s tem Državni zbor na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije in tretjega odstavka 261. člena Poslovnika Državnega zbora ugotavlja, da je Danijelu Bešič v Loredanu prenehala funkcija ministra za zdravje. Na podlagi obvestila predsednika Vlade dr. Roberta Goloba in v skladu z drugim odstavkom 234. člena Poslovnika Državnega zbora bo funkcijo ministra za zdravje začasno opravljal predsednik Vlade dr. Robert Golob. Ob imenovanju poslanca Mateja Arčona za ministra je državna volilna komisija ugotovila, da ima pravico do njegovega nadomeščanja Danijel Bešič Loredan, ki pa funkcije poslanca ni mogel prevzeti, dokler je opravlja funkcijo ministra, zato je pravico opravljanja funkcije poslanca za čas, dokler Matej Arčon in Danijel Bešič Loredan opravljata funkcijo ministra, prešla na Aleksandra Prosena Kralja. Državno-volilno komisijo sem zato že zaprosila, da na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o volitvah v Državni zbor Državni zbor čim prej obvesti, kateri kandidat ima pravico opravljati funkcijo poslanca namesto Mateja Arčona, ki mu poslanska funkcija na podlagi 14. člena zakona o poslancih miruje, ker opravlja funkcijo ministra. Ko bo Državna volilna komisija Državnemu zboru posredovala sklep o pravici nadomeščanja poslanca, bo Mandatno-volilna komisija na podlagi prejetega sklepa pripravila poročilo in zboru predlagala potrditev mandata poslancu na podlagi 14. člena Zakona o poslancih. Danijel Bešiču Loredanu, čeprav ga danes ni z nami, se zahvaljujem za sodelovanje in mu želim vse najboljše pri nadaljnjem delu. S tem prekinjam to točko dnevnega reda in 42. izredno sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali v ponedeljek, 17. julija, ob 10. uri. Članice in člane Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide pa obveščam, da se bo čez 15 minut, to je ob 15.31. uri v mali dvorani na Šubičevi začela nujna seja odbora. Hvala lepa. Želim vam lep dan.

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam z nadaljevanjem 42. izredne seje Državnega zbora.

Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih seje je objavljeno na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade gospodu Simonu Maljevcu, ministru za solidarno prihodnost. Izvoli.

Hvala za besedo. Spoštovane uporabnice in uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe, upokojenke in upokojenci, spoštovani prijatelji s trajnimi posledicami bolezni, tisti s preprekami v duševnem razvoju in gibanju, spoštovani vsi, ki zaradi takšnih in drugačnih okoliščin za svoj normalen vsakdan potrebujete pomoč skupnosti, spoštovani svojci, družinski člani in prijatelji vseh, ki ne zmorejo sami in so odvisni od vaše pomoči.

Danes bo Državni zbor razpravljal in, računamo, tudi potrdil Zakon o dolgotrajni oskrbi. Zakon o dolgotrajni oskrbi prihaja kot popolnoma nov steber socialne države in najbolj pomemben korak na področju socialnega varstva pri nas. Ureja pravice in storitve, ki jih potrebujemo za normalno življenje tako uporabniki kot svojci, ter sploh prvič v zgodovini to počne na izvedljiv način. Dolgotrajna oskrba je res zajetno področje, ki vključuje širok nabor pravic in storitev, pričujoči zakon pa solidarno ponuja to vsem, ne glede na to, od kod prihajate in koliko si lahko sicer v življenju privoščite.

Prva v sklopu novih splošno dostopnih pridobitev je vstopna točka, ta bo zagotovila vse informacije in enostaven dostop do storitev. Vsakdo, ki bo želel priti do katerekoli storitve dolgotrajne oskrbe, bo tam dobil vse informacije, ocenjevanje upravičenosti in vpeljavo v sistem dolgotrajne oskrbe na enem mestu. Vstopna točka bo na voljo tudi preko telefona. Ker razumemo, da vsakdo želi živeti čim dlje doma in biti čim bolj povezan v domačem okolju, zakon krepi storitve pomoči na domu. Storitve ureja na način, da je uporabniku na voljo vsa pomoč in oskrba, ki bi jo sicer lahko dobil le v instituciji, od pomoči pri oblačenju, hranjenju, uživanju zdravil in drugega, to pomeni doma, med domačimi. Pri nas se lahko pohvalimo z močno javno mrežo socialnovarstvenih institucij, v katerih pomembno poslanstvo opravljajo predani strokovnjaki in strokovnjakinje. Tudi to področje novi zakon krepi tako kadrovsko kot storitveno in infrastrukturno, po novem pa boste stanovalci in stanovalke na boljšem tudi finančno, saj bo novi zakon razen nastanitve ga pokril celoten strošek oskrbe. Ker razumemo, kako nepogrešljivo vlogo v oskrbi predstavljate družinski člani in kako je vaša požrtvovalna skrb prevečkrat spregledana, zakon prinaša možnost oskrbovalca družinskega člana. Družinski član, ki skrbi za svojca, bo odslej za svoje delo prejemal plačilo in koristil tudi dopust. Med tem bo za oskrbovanca poskrbljeno v primerni ustanovi ali kako drugače. Varnost in samostojnost omogoča tudi zapestnica, oskrbovalec bo namreč nosil posebno zapestnico, ki beleži njegovo stanje, v primeru nesreče se poveže s klicnim centrom in aktivira v urgentno ekipo, na voljo je za klic kadarkoli. Poudariti moram predvsem, kako se o e-oskrbi drugi družinski člani bolj brezskrbni. Storitev je na trgu na voljo že zdaj, z novim zakonom pa postaja brezplačna in splošno dostopna. Preurejena novost je tudi denarni prejemek. Kot rečeno, v ospredje postavljamo posameznika in posameznico in njegovo lastno avtonomno odločitev kakšne oskrbe si želi. Seveda pa nič ne gre brez denarja. Prvič v zgodovini imamo z zakonom urejen sistem, ki je izvedljiv in s katerim zagotavljamo redna letna javna sredstva iz državnega proračuna. Vzpostavljamo tudi novo solidarnostno blagajno, v katero bomo vsi prispevali, da bo za vse, ki potrebujejo pomoč poskrbljeno - delavci, delodajalci in upokojenci. Zato, spoštovane poslanke in poslanci, preden zaključim, izrečem še prijazen poziv vam, ki boste v naslednjih urah razpravljali in glasovali o vseh, ki ne zmorejo tega sami. Starost, bolezen in življenje ne izbirajo med partijskimi izkaznicami. Vsi smo ali bomo slej ko prej uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe. Naj v ospredju ne bo medstrankarsko obmetavanje, ampak razprava, ki bo kot zakon sam v središče postavila dobrobit uporabnika.

Naj zaključim s slavnim rekom: »Vsi za enega, eden za vse.« Hvala.

Hvala. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Mihi Kordišu. Izvoli.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 22. nujni seji obravnaval Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada s predlogom za obravnavo po nujnem postopku. Po dopolnilni obrazložitvi predlagatelja, ki je podrobneje predstavil rešitve predloga zakona je predstavnica Zakonodajno-pravne službe med drugim izpostavila nekatere nejasne oziroma dvoumne rešitve, se opredelila do amandmaja Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica za nov 86.a člen, ki se nanaša na stvarno premoženje zavoda in do amandmaja k 149. členu, ki se nanaša na določbe o lastni udeležbi ter predvideva, da se začetek uporabe te določbe zamakne. V zvezi s 130. členom, ki se nanaša na pravico do oskrbovalca družinskega člana je izpostavila, da je za pretvorbo te pravice zahtevano soglasje oskrbovanca. Glede na veliko število vloženih amandmajev se je Zakonodajno-pravna služba opredelila le do posameznih amandmajev, ne pa tudi do vsebinskih povezav. Predstavnica Državnega sveta je predstavila mnenje Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter pojasnila, da komisija predloga zakona ne podpira. Na seji komisije so bile izražene tako pobude po čimprejšnjem sprejetju predloženih zakonskih rešitev kot tudi pomisleki glede prekratkega enotedenskega časovnega okvirja do obravnave predloga zakona na matičnem odboru ter vira financiranja dolgotrajne oskrbe. Vabljeni na sejo so v predstavitvi stališč opozorili na nujnost uveljavitve dolgotrajne oskrbe. Po mnenju nekaterih vabljenih gre v predlogu zakona za pomembno nadgradnjo obstoječega zakona, predvsem glede financiranja dolgotrajne oskrbe, kar je bila ena glavnih pomanjkljivosti veljavnega zakona. Nekateri vabljeni so kot pozitivno ocenili vzpostavitev vstopnih točk na centrih za socialno delo, kar je dobro z vidika informiranja, svetovanja ter neposrednega stika z vlagatelji, hkrati pa, kot so poudarili nekateri drugi, ta rešitev predstavlja dodatno kadrovsko obremenitev. Predstavljen je bil tudi drugačen vidik financiranja dolgotrajne oskrbe, saj so nekateri izpostavili problematičnost plačevanja enega odstotka obveznega prispevka. V razpravi so razpravljavci, ki so predlogu zakona nasprotovali izpostavili, da je bil v javni razpravi samo pet dni in ni bil usklajen s socialnimi partnerji. Poudarili so, da je predlog zakona obravnavan po nujnem postopku, kar da ni ustrezno. Nabori storitev v predlogu zakona se ne širijo, ampak ostajajo enaki kot so v veljavnem zakonu. S predlogom zakona se prav tako ne uvaja instituta oskrbovanca, družinskega člana ter e-oskrbe, saj sta že uveljavljena v obstoječem zakonu. Prav tako prihaja do zamika izvajanja posameznih storitev. Po njihovem mnenju je nedopustna shema financiranja predvsem s plačevanjem obveznega prispevka, ki bo dodatno obremenil najranljivejše skupine. Razpravljavci, ki so predlog zakona podprli so poudarili, da je veljavni Zakon o dolgotrajni oskrbi pomanjkljiv in nima zagotovljenega sistemskega vira financiranja. Poleg tega je predstavljal tveganje za 23 tisoč zavarovancev, ki ne bi mogli pridobiti novih in celo ne ohraniti obstoječih pravic, kot je, na primer, pravica do družinskega pomočnika.

Z novim predlogom zakona pa se ureja sistemsko financiranje iz državnega proračuna in iz solidarnega prispevka. Poudarili so, da se bo nov zakon začel uveljavljati postopno, pravice do dolgotrajne oskrbe pa se ne bodo krčile. Centri za socialno delo pa so najprimernejša vstopna točka, tudi zaradi vloge svetovanja in usmerjanja uporabnikov dolgotrajne oskrbe.

Odbor je glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih sprejel. Pripravljen je tudi dopolnjen predlog zakona.

Hvala.

Hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej dobi besedo Slovenska demokratska stranka, zanjo gospod Zvonko Černač.

Spoštovani starostniki in vsi ostali, ki vas je uvodoma pozdravil minister Vlade, ki vam je pravice, ki so bile uzakonjene pred slabima dvema letoma, v letu 2021, v obdobju, ko je Vlado vodil gospod Janša, lani ukinila oziroma vzela za najmanj leto dni.

Pred dobrima dvema letoma je Vlada, ki jo je vodila Slovenska demokratska stranka v okviru Načrta za okrevanje in krepitev odpornosti določila ureditev dolgotrajne oskrbe kot enega od pogojev za koriščenje milijarde in pol evrov nepovratnih evropskih sredstev. Evropska komisija je načrt potrdila 1. julija 2021, Zakon o dolgotrajni oskrbi pa je Državni zbor v mandatu prejšnje Vlade sprejel decembra 2021 in to po več kot dvajsetih letih neuspešnih poskusov in preko sto verzijah zakona. Ta Zakon o dolgotrajni oskrbi bi se torej moral začeti uporabljati s 1. januarjem letos, pred dobrega pol leta, in bi se tudi začel uporabljati, če bi Vlado še naprej vodila Slovenska demokratska stranka. Golobova koalicija je pred letom dni z lažno utemeljitvijo, da se zakona ne da izvajati, sprejela zakon, ki je za leto dni ljudem pravice, ki izhajajo iz Zakona o dolgotrajni oskrbi, vzel oziroma zamrznil. Po letu dni prihajate z novim zakonom in to po postopku, ki velja za sprejemanje zakonov v vojnih razmerah, pri čemer gre za zakon, ki v osnovnih usmeritvah predstavlja copy-paste veljavnega zakona, ki je bil sprejet v mandatu prejšnje Vlade, celo členi z osnovnimi usmeritvami so identični. Samo nekaj primerov. Pravice iz dolgotrajne oskrbe ureja 10. člen veljavnega in 10. člen novega zakona, pravice so iste, tudi tista glede denarnega prejemka, o kateri je govoril minister, da se uvaja na novo. Kategorije upravičencev določa isti člen veljavnega in novega zakona, pet kategorij, točkovanje je identično, storitve so identične v veljavnem in novem zakonu in tako naprej. Toliko v razjasnitev, ker smo na odboru poslušali, da novi zakon daje večji poudarek oskrbi na domu, prejšnji pa je dajal večji poudarek oskrbi v institucionalnem varstvu, kar ne drži. Da novi zakon uvaja oskrbovalca družinskega člana, ki je bil uveden z veljavnim zakonom. Da uvajajo oskrbo, kar tudi ne drži, oskrba se že izvaja, trenutno 5 tisoč upravičencev dostopa do oskrbe po veljavnem zakonu.

Torej, v čem se veljavni zakon in zakon, ki ga obravnavamo danes, bistveno razlikujeta in zakaj je novi zakon slabši za upravičence. Za približno enak obseg storitev, kot jih je uzakonil veljavni zakon, uvaja zakon, ki ga obravnavamo danes, nov davek, nov prispevek, ki ga bodo morali plačevati vsi zaposleni, kmetje, samostojni podjetniki, upokojenci. Vsem tem boste vsako leto iz njihovih žepov pobrali dodatnih 620 dvajset milijonov evrov, pri povprečni plači to pomeni 520 evrov letno na zaposlenega. Če bi lani delo nadaljevala prejšnja Vlada, bi se zakon izvajal že več kot pol leta, upravičenci bi že uživali pravice dolgotrajne oskrbe, za katere jim ne bi bilo potrebno plačevati nobenega novega davka, njihovi žepi torej ne bi bili siromašnejši za 620 milijonov evrov letno.

Zakon uvaja doplačilo za posamezne storitve v višini 10 oziroma 20 %, tega veljavni zakon ne pozna. Zakon tudi spreminja koncept izvajanja, saj kot vstopno točko, tako imenovano vstopno točko, določa centre za socialno delo, kar pomeni dodatne zaposlitve, dodatno birokratizacijo, dodatne stroške. Novi zakon v primerjavi z veljavnim tudi zmanjšuje nabor izvajalcev storitev dolgotrajne oskrbe. Novi zakon je torej slabši od veljavnega, upravičenci pa bodo za enake storitve plačevali bistveno več. Minister pravi, da bodo oskrbovanci v domovih za starejše plačevali samo hotelski del storitev, vendar to ni nič novega, to določa že veljavni zakon. Novo po vašem zakonu pa je, da bodo plačevali še 10 % vrednosti storitve kot lastno udeležbo od leta 2028 dalje in eno- oziroma dvoodstotni davek od prejemkov, česar veljavni zakon ne predvideva.

Nov zakon še podaljšuje uveljavitev pravic iz dolgotrajne oskrbe, ki so bile uzakonjene pred slabima dvema letoma, dodatno posega v žepe ljudi, saj se bo iz novega davka letno nateklo 620 milijonov evrov, od tega samo iz žepov upokojencem 70 milijonov evrov. Vladajoča koalicija je na področju dolgotrajne oskrbe najprej za leto dni upravičence prikrajšala za pravice, ki so bile uzakonjene že pred dvema letoma, sedaj pa jim prodaja nov zakon kot ureditev, do katere smo končno prišli po 30. letih. Minister iz Levice pa pri tem še brezsramno lažje, manipulira in zavaja. Ni razumskega odgovora na vprašanje, zakaj to počnete. Edini odgovor je v vašem revanšizmu, ki ga spremlja še politično sovraštvo, saj je potrebno izničiti vse kar je bilo storjenega v prejšnjem mandatu, pa četudi v škodo ljudi. Ker nov Zakon o dolgotrajni oskrbi ne prinaša novih pravic v primerjavi z veljavnim zakonom, dodatno pa korenito posega v denarnice ljudi preko doplačila storitev in novega davka, ker zmanjšuje nabor izvajalcev storitev, ker dodatno birokratizira in draži samo izvajanje, ter zaradi zlorabe formalne procedure pri njegovem sprejemanju seveda ni mogoče pričakovati, da bodo glasovi poslank in poslancev Slovenske demokratske stranke dali legitimnost takemu početju.

Hvala.

Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati bo predstavil gospod Aleksander Reberšek.

Izvolite.