Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni gostje, pričenjam 40. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, tako sem prejel opravičilo, in sicer dveh kolegov poslancev, dr. Anže Logar in pa dr. Mateja Tašnerja Vatovca. Hkrati pa na seji s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci, in sicer mag. Janez Žakelj nadomešča poslanca Jerneja Vrtovca, poslanec, poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanko Leno Grgurevič, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanec Bojan Čebela nadomešča poslanca Martina Marzidovška, poslanka mag. Alma Intihar nadomešča poslanca Deana Premika.

Pozdravljam goste, ki ste danes z nami, še posebej njegovo ekscelenco gospoda Juana Aristeguija Laborda, veleposlanika Kraljevine Španije v Republiki Sloveniji, ter dr. Jernejo Jug Jerše, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Na sejo so bili povabljeni tudi predstavniki Urada predsednice Republike Slovenije, Kabineta predsednika Vlade, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, Državnega sveta in pa poslanke in poslanci iz Republike Slovenije, Republike Slovenije v Evropskem parlamentu.

Naj omenim, da je na današnji seji zagotovljeno simultano tolmačenje iz angleško slovenski jezik in obratno.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Besedo predajam sedaj gospodu Francu Brezniku, predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije.

Najlepša hvala, kolega Baković.

Torej pričenjamo prav tako 47. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti, tukaj imam nadomestne člane, torej prvega kolega Gašperja Ovnika nadomešča kolega Dušan Stojanovič. Tukaj, kar se tiče zadržanosti, imam kolega Zoran Mojškerca, danes je danes zadržan. In pa imam še eno pooblastilo, kolega Andreja Hoivika nadomešča kolegica Eva Irgl, ki jo lepo pozdravljam na današnji seji.

Naj na začetku sam pozdravim vse povabljene, ki ste danes z nami, še posebej njegovo ekscelenco gospoda Juana Aristeguija Laborda - buenos dias -, veleposlanika Kraljevine Španije, torej države članice, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, ter dr. Jernejo Jug Jerše, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Dne 11. julija 2023 ste prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda, tako da se dnevni red seje razširi še z naslednjo 5. točko, torej Predlog stališča Republike Slovenije do priporočila sklepa Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu z Združenimi državami Amerike o krepitvi mednarodnih dobavnih verig za kritične materiale. Takšno razširitev torej določa 154. člen Poslovnika Državnega zbora. Določen je torej takšen dnevni red, dnevni red seje današnjega odbora kot ste ga torej prejeli s sklicem in z razširitvijo.

Tako, sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG ŠPANSKEGA PREDSEDSTVA SVETA EVROPSKE UNIJE, KI BO POTEKALO od 1. JULIJA DO 31. DECEMBRA 2023.

Prednostne naloge španskega predsedstva so objavljene na spletni strani španskega predsedstva Sveta Evropske unije, povezava nanje je bila posredovana torej na samem sklicu današnje seje.

Najprej pa seveda dajem besedo njegovi ekscelenci gospodu Juanu Aristeguiju Labordu, veleposlaniku Kraljevine Španije v Sloveniji torej, da nam predstavi naloge oziroma program španskega predsedstva svetu za drugo polovico letošnjega leta.

Gospod veleposlanik, izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala, gospod predsednik. Gospod državni sekretar člani Državnega zbora, resnično sem počaščen, da sem tu lahko v skupni seji Odbora za zunanjo politiko in Odbora za zadeve Evropske unije in da imam priložnost, da lahko predstavim prioritete španskega predsedovanja svetu.

Naš premier je 15. junija poudaril, da bo Španija prevzela predsedstvo z veliko ambicijo, da bo to koristen inštrument, ki bo izboljšal življenja ljudi in približal Evropo državljanom. Nazadnje, ko je Španija predsedovala, je bilo leta 2010. Od takrat je Evropa preživela finančne krize, brexit, najhujšo pandemijo v zadnjih stotih letih, kot tudi še trajajočo rusko agresijo v Ukrajini. Vse to je povzročilo, da je prišlo veliko več migrantov kot med I. svetovno vojno. A Evropa je iz krize, iz teh kriz prišla še bolj enotna in se je uspešno soočila z izzivi populizma, anti-, anti-EU gibanj, ki so se vse bolj pojavile v državah članicah. Tako potrebujemo globalno, avtonomno, digitalno, zeleno Evropo, Evropo, ki združuje inovacije in pravičnost. In pod sloganom Evropa bližje bo predsedstvo, špansko predsedstvo se osredotočilo na štiri ključna področja.

Ena, reindustrializacija Evropske unije in zagotavljanje odprte strateške avtonomije. Želimo, da bo Evropska unija vodilna na področju proizvodnje obnovljivih virov energije, na področju robotike in visoko tehnoloških farmacevtskih izdelkov. Želimo tudi, da bi zmanjšali občutljivost Evrope na dobavo energije, hrane in zdravstvenih storitev. Želimo izboljšati delovanje strateških industrij in tehnologij, promovirati inovacijo in večjo integracijo na skupnem trgu, radi pa bi tudi razširjali trgovanje s tujimi državami in okrepili evropske dobavne verige. Strateška avtonomija mora iti skupaj s strateško odprtostjo.

Zeleni prehod in okoljsko prilagajanje, to je druga velika prioriteta. S tem bo Evropa prihranila do 134 milijard evrov zaradi neuporabe fosilnih goriv in ustvarjali bi do milijon delovnih mest, hkrati pa bi naše gospodarstvo postalo še bolj konkurenčno. Vključuje boj proti klimatskim spremembam in razogljičenje družbe.

Tri, spodbujanje večje socialne in ekonomske pravičnosti. Špansko predsedstvo bo želelo vzpostaviti minimalne standarde za obdavčenje podjetij v Evropski uniji predvsem na področju digitalnih tehnologij, da se izognemo neplačevanju davkov in uporabi davčnih oaz. Želeli bomo revizijo večletnega finančnega načrta iz 2021, 2022 in reformirali bi radi fiskalna pravila zato, da bi promovirali delo na daljavo in zaključili evropsko zdravstveno unijo.

Četrta prioriteta španskega predsedovanja pa bo krepitev evropske enotnosti v svetu. Kjer je veliko negotovosti in geopolitičnih napetosti, mora Evropska unija ostati enotna. Zato morajo evropske države še naprej napredovati na področju integracije in razviti orodja, s katerimi se lahko potem spopadejo z izzivi današnjega časa. Zato bo špansko predsedovanje poskušalo vzdrževati enotnost med državami članicami in mednarodnimi partnerji in v smeri podpore Ukrajini, kolikor se da in kolikor dolgo bo treba. To je močno politično sporočilo, ki ga je dal predsednik Sanchez predsedniku Zelenskemu med obiskom v Kijevu 1. julija, na prvi dan španskega predsedstva. Špansko predsedstvo želi tudi nadaljevati pristopna pogajanja s kandidatkami za EU, zaključiti pakt za migracije in azil in okrepiti promovirati demokratične vrednote in vladavino prava ter tudi pregledati način odločanja znotraj Evropske unije. Kar se tiče srečanj na visokih ravni, bo predsedstvo. Se sreč želi organizirati neuradno Evropski svet v Granadi oktobra, poleg tega pa bodo tudi trije vrhi s partnerji iz Latinske Amerike in Karibov, to bo v Bruslju, naslednji teden. Želimo vrh v Granadi, kjer se bo srečalo evropsko vodstvo z evropskim svetom, nato pa še vrh o južnem sosedstvu z našimi partnerji iz južnega sosedstva. Na ministrski ravni bo potekala dva sestanka na visoki ravni, prvič sestanek z Unijo za Sredozemlje in južnim sosedstvom. Drugi pa srečanje ministrov in tudi z Balkana. Skupaj bo 22 sestankov oziroma srečanj v Španiji. Odbori so prejeli seznam vseh dogodkov, mislim, da ga že imate oziroma da ste ga že prejeli po elektronski poti. Spoštovani člani Odbora za zunanjo politiko in Odbora za zadeve Evropske unije, rad bi bolj specifično predstavil eden izmed 122 prioritet, ki jih je izpostavilo špansko predsedstvo. Španija je prevzela predsedovanje v odločilnem trenutku v evropskem koledarju. Sedaj bodo potekale volitve v Evropski parlament junija 2024, zato bo špansko predsedstvo prvo polno predsedstvo s trenutno sestavo komisije in parlamenta, zato je ambicija in izziv našega predsedstva, da sprejmemo kar se da veliko prednostnih nalog do konca leta, zato bomo poskušali odkrito sodelovati, da zbližamo mnenja in da Evropska unija napravi korak naprej.

Kar se tiče sestav sveta. Prvo je svet za splošne zadeve, predsedstvo želi nadaljevati, da debato o uporabi premostitvenih klavzul, s čimer bi okrepili odločanje v svetu, predsedstvo pa tudi meni, da je zelo pomembna širitev, zato bi radi nadaljevali na podlagi uspešnosti držav kandidatk. Predsedstvo spodbuja po močno širitev na zahodni Balkan in zato tudi hoče organizirati med vladne konference.

Kar se tiče tretjega sveta Evropske skupnosti, želimo se osredotočiti na evropske zadeve, kot je odprta strateška avtonomija, energetsko sodelovanje, podnebne spremembe in celinski koordiniran pristop k ruski agresiji v Ukrajini. Predsedstvo se bo osredotočalo na zagovarjanje pravil prava in se bo osredotočalo na dva ključna dosjeja: uporaba mehanizma dialoga v svetu in postopki iz člena 7. Predsedstvo želi tudi na to sprejeti odločitve na ravni sveta. Predsedstvo želi tudi doseči sprejem svojih zavez v svetu kot se s tem strinja parlament. Kar se tiče več let finančnega okvirja do leta 2027, to je tudi ključna zadeva. Trenutni finančni okvir je pod pritiskom zaradi večih kriz, s katerimi se sooča Evropska unija oziroma se z njimi sooča, to je predvsem vojna v Ukrajini in posledice te vojne. Predsedstvo želi sodelovati s komisijo in najti konsenz med državami članicami in s parlamentom, da bi prišli do dogovora do konca semestra, tako da bo proračun za leto 2024 pravočasno sprejet znotraj novega okvirja vključno z instrumentom za podporo in ponovno izgradnjo Ukrajine. Ruska agresija v Ukrajini je resnično naša prioriteta, želimo se boriti proti njej, doseči mir in se lotiti povojne obnove. Evropska unija mora še naprej napredovati in uporabljati sankcije. Ukrajina spada med evropsko družino in zato je priznanje njenega statusa kandidatke zgodovinski korak in močno sporočilo Rusiji in preostalemu svetu.

Južno sosedstvo in Sredozemlje. Predsednik želi okrepiti vezi med južnim sosedstvom in državami članicami, tako da bo to tema pogosto na agendi Evropske unije oziroma in novega investicijskega načrta. Kar pa se tiče odnosov z Latinsko Ameriko in Karibi, tukaj gre predvsem za trgovinske sporazume z Mercosur, s Čilom, za Argentino. In tudi napredek na področju digitalnih tehnologij, okoljskih tehnologij in krepitev političnega dialoga na najvišji ravni. Kar pa se tiče drugih svetov, naj povem samo na kratko. Predsedstvo želi doseči končen dogovor glede treh zakonodajnih področij na področju migracij. Kar se tiče zunanjih dimenzij tega pakta, Evropska unija mora delovati na področju preventive, na podlagi, na podlagi vlaganja v države, ki so v tranzitne države. Kar se tiče reforme Schengena, še mislimo, da je to pomembno za to na tem področju in da je Schengen ključen za naš enotni trg. Notranji nadzor ne more biti rešitev za ustavljanje migracij. Kar pa se tiče razširitve Schengena, precej podpira pristop Bolgarije in Romunije.

Kar se tiče novega ekonomskega upravljanja in reforme fiskalnih pravil, prejšnji marec so evropski voditelji želeli, da pride do reforme tega okvira za to, da je bolj ustreza trenutnim izzivom. To je osnova za bolj podrobna pogajanja znotraj španskega predsedstva in delali bomo na tem, da dosežemo dogovor do leta 2023. S pregledom ne smemo odlašati. V najslabšem primeru se lahko zgodi, da bodo trenutna pravila ponovno uporabljena leta 2024. Prilagojena pravila, ki vključujejo javni dolg, so bila pomembna, ker omogočajo veliko investicij.

Reforma trga elektrike bo tudi velika prioriteta predsedstva. Želimo okrepiti suverenost Evropske unije na področju energetike, konkurenčnost gospodarstva, se boriti proti podnebnim spremembam in znižati cene energentov. To bo tudi v sredini naše politike in moramo tudi zaščititi evropsko industrijo. Pomembna je tudi dobava plina.

Rad bi zaključil z besedo o tako imenovanem evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru. To nam bi omogočilo izmenjave kliničnih podatkov na ravni Evropske unije, kar bi izboljšalo kakovost zdravstvene oskrbe evropskih državljanov predvsem v smislu njihove mobilnosti. Kot veste, bo to zelo pomembno za sprejem evropske zdravstvene unije.

Na koncu pa je tu še direktiva o platformnih delavcih. Predsedstvo želi sprejeti to direktivo pred koncem semestra.

Najlepša hvala.

Najlepša hvala, vaša ekscelenca, za predstavitev programa predsedovanja Svetu Evropske unije.

Sedaj pa bom za kratek komentar španskega programa predsedovanja Svetu Evropske unije seveda prosil tudi dr. Jernejo Jug Jerše, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Dr. Jerše, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa. Spoštovana predsednika odborov, spoštovani veleposlanik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, cenjeni gostje.

Gospodu veleposlaniku se zahvaljujem za predstavitev španskega predsedovanja Svetu Evropske unije in na Evropski komisiji pozdravljamo vse prednostne naloge in z zadovoljstvom ugotavljamo, da se popolnoma ujemajo z našimi aktivnostmi. Kot je veleposlanik že povedal, Španija si je za moto svojega predsedovanja Svetu EU izbrala Europa más Cerca, kar pomeni Evropa bližje, in tudi za Evropsko komisijo je izredno pomembno, da se približamo državljanom.

Španija prevzema predsedovanje Svetu EU v odločilnem trenutku, ko moramo še okrepiti podporo Ukrajini. Minilo je skoraj 500 dni od začetka brutalne ruske invazije, minilo 500 dni trpljenja ukrajinskega ljudstva, toda tudi 500 dni impresivnega odpora ukrajinskega ljudstva, ki se pogumno bori za svojo svobodo. Da ubranimo mir, demokracijo in svobodo v Evropi, Ukrajina potrebuje našo podporo, zato smo tudi v proračunu Evropske unije predlagali dodatno podporo za obnovo Ukrajine in pri tem računamo na špansko predsedstvo, da si bo prizadevalo za hiter politični dogovor.

Veseli nas tudi, da je prva prednostna naloga španskega predsedstva krepitev konkurenčnosti naše industrije in našega gospodarstva, če želimo ohraniti prednost v svetovni tehnološki tekmi. Moramo izboljšati svojo zmogljivost za inovacije v velikem obsegu. Industriji moramo poslati zelo odločno sporočilo, da Evropa je pravi kraj za poslovanje, zato toplo pozdravljamo namen španskega predsedstva, da pospeši sprejemanje industrijskega načrta za zeleni dogovor, ki vključuje tako akt o neto ničelni industriji in zakon o kritičnih surovinah, pa tudi na novo predlagano platformo STEP, to je platformo strateške tehnologije za Evropo. Prav v času španskega predsedstva pa je prišlo tudi do enega že zelo pomembnih korakov na poti k temu cilju, saj je evropski parlament ta teden sprejel akt o čipih, ki bo vzpostavil ugodno okolje za naložbe v proizvodnjo polprevodnikov v Evropi. Evropski zeleni dogovor, katerega močno podpira tudi špansko predsedstvo, ostaja naša zaveza, vendar ne sme biti le zaveza, postane lahko tudi odlična poslovna priložnost, pa tudi orodje za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Da bi lahko proizvedli tehnologije, potrebne za zeleni prehod, potrebujemo kritične surovine, materiale, ki poganjajo telefone, električna vozila, čipe in baterije, vetrne elektrarne in sončne celice. Brez teh strateških surovin ne bo zelenega prehoda, zato potrebujemo močna partnerstva z zanesljivimi dobavitelji po vsem svetu in zato zelo poudarjam, pozdravljamo poudarek, ki ga je špansko predsedstvo daje trgovini in sodelovanju s trgovinskimi partnerji v programu predsedovanja. Gospodarska varnost je vse pomembnejša tema za Evropo in naše mednarodne partnerje in tudi tu računamo na špansko predsedstvo, da bo nadaljevalo strategijo gospodarske varnosti, ki smo jo nedavno predstavili. Večja konkurenčnost gospodarstva Evropske unije bo pomagala pri ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in rasti ter naredila naše gospodarstvo bolj robustno in bolj odporno na tveganja. Potrebna je tudi reforma fiskalnih pravil. Predlagali smo prenovo našega okvira gospodarskega upravljanja, s katerim želimo spodbuditi reforme in naložbe, hkrati pa zagotoviti fiskalno vzdržnost in tudi tu računamo na špansko predsedstvo.

Da končam, vse to bo ključnega pomena v naslednjih 6 mesecih, zato nas čaka veliko dela. Kar nekaj pomembnih pobud je blizu zaključka, a jasno je, da so lahko ravno zaključne etape najtežje, zato sem vesela, da lahko računamo na špansko predanost in evropski duh, da zadeve pripeljemo do uspešnega konca. Spoštovani veleposlanik, pri teh prizadevanjih lahko vedno računate na zavezanost Evropske komisije. Želim vam odlično predsedovanje in se veselim sodelovanja v prihodnjih mesecih. Hvala.

Najlepša hvala dr. Jerneji Jug Jerše, vodji predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, za njen komentar.

Sedaj bom pa dal besedo predstavniku Ministrstva za zunanje zadeve in evropske zadeve, z nami je državni sekretar, gospod Samuel Žbogar. Če želite podati tudi vi kratek komentar k programu španskega predsedstva, ste seveda dobrodošli in vam dajem besedo. Izvolite, državni sekretar.

Hvala lepa, predsednik,. Pozdrav obema predsednikoma, poslankam in poslancem, veleposlaniku, predstavnici Evropske komisije. Najprej se zahvaljujem veleposlaniku za predstavitev programa predsedovanja Španija, Svet Evropske unije. Vaš slogan »Evropa bližje« je zelo primeren, zelo dobro izbran ob pravem času, ker poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju ljudi, institucij in vlad. Slovenija meni, da gre za pomembne prednostne naloge, ki se odzivajo na aktualne strateške izzive in cilje Evropske unije. Slovenija močno oziroma Vlada močno podpira, da je špansko predsedstvo kot eno ključnih prioritet izbralo krepitev odprte strateške avtonomije Evropske unije. Okrepiti moramo globalno konkurenčno gospodarstvo in zmanjšati strateško odvisnost. Ključnega pomena pri tem je po eni strani delovanje notranjega trga, kjer se Slovenija zavzema za odpravo ovir in enake konkurenčne pogoje ter podporo malim in srednjim podjetjem. Po drugi strani pa je nujno zagotoviti odprte, poštene in na pravilih temelječe mednarodne trgovine. Podpiramo diverzifikacijo trgovinskih odnosov in se v tej luči zavzemamo za napredek in zaključek sporazumov z državami Latinske Amerike in Karibov, kot je ambasador rekel, predvsem Mercosur, Čila, Mehiko, kot tudi za podpis in uveljavitev Post-Cotonoujskega sporazuma. Slovenija se strinja, da je v sedanjih geopolitičnih razmerah še toliko bolj pomembno izvajati ukrepe za zeleni prehod, ki pa mora biti pravičen in nikogar ne sme pustiti zadaj. Tako podpiramo sprejetje, implementacijo svežnja pripravljena 55 in z njim povezane pobude. V Evropi imamo edinstven socialni in gospodarski model, ki temelji na skupnih temeljnih vrednotah, kot so enakost, kot so visoki delovno pravni standardi in obsežna socialna zaščita. Menimo, da je treba še okrepiti izvajanje evropskega stebra socialnih pravic. Ena od pomembnih nalog predsedovanja kot je veleposlanik sam rekel in tudi predstavnica Komisije bo dogovor o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira, o tem smo na tem odboru že govorili zadnjič. Slovenija se zavzema za omejen in ciljan vmesni pregled večletnega finančnega okvirja v obsegu, ki je nujno potreben za kritje izdatkov, ki jih v času sprejemanja okvirja ni bilo mogoče predvideti. Sredstva, namenjena pomoči Ukrajini in migracijam, odražajo evropsko solidarnost, zato smo jim načeloma naklonjeni. Še posebej pa podpiramo dodatna sredstva za partnerje na Zahodnem Balkanu. Posebej želim pozdraviti, da si je špansko predsedstvo za eno od prioritet postavilo vladavino prava. Slovenija podpira načrte Španije oziroma predsedstva, da opravi pregled mehanizma vladavine prava in pripravi ambiciozne sklepe sveta, ki bi pripomogli h krepitvi mehanizmov za zaščito te temeljne vrednote Evropske unije. Pozdravljamo tudi namero španskega predsedstva za nadaljevanje s širitveno agendo Zahodnim Balkanom in posebej sklic ministrskega srečanja EU Zahodni Balkan oktobra meseca, saj dialogi na visoki ravni, posebej če so pravilno, ustrezno pripravljeni. Predstavljajo dobro priložnost za obravnavo ključnih vprašanj in spodbujanje tesnejšega povezovanja. Strinjamo se, da je širitveni proces mora temeljiti na podlagi individualne obravnave in doseženega napredka kandidatk, se pravi, da je / nerazumljivo/ ob ohranjanju fokusa na Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo je treba v luči uravnoteženega geopolitičnega pristopa in kredibilnosti ohraniti pozornost in proaktivno delovati tudi na državah Zahodnega Balkana in Slovenija je pri tem pripravljena aktivno sodelovati s španskim predsedstvom. V novih geopolitičnih razmerah, ko je širitev Evropske unije postala nova geopolitična prednostna naloga in realnost je postala aktualna kot je tudi sam veleposlanik je rekel razprava o reformi Evropske unije, o njeni absorpcijski sposobnosti, saj verjetno Evropska unija s 36 članicami ne more delovati na enak način, kot deluje danes, vendar pa Slovenija meni, da reforma Evropske unije, delovanja njenih institucij in politik, ki je seveda nujna ne bi smela postati formalni pogoj za širitev, ampak lahko oba procesa tečeta vzporedno. Upoštevajoč, da bo špansko predsedstvo zadnje polno predsedstvo pred evropskimi volitvami, kot je rekel veleposlanik pod aktualni mandat Evropskega parlamenta in komisije bo zalogaj 122 predlogov kar velik zalogaj za predsedstvo. V tem procesu vsekakor lahko računajo na konstruktivno sodelovanje s strani Slovenije in vso potrebno pomoč, ki bi jo predsedstvo potrebovalo, jim bomo pri tem nudili. Vsekakor pa verjamemo, da bo glede na izkušnje in glede na delovanje, vrednote, ki jih Španija zastopa v Evropski uniji, to predsedstvo uspešno in bo pomagalo krepiti Evropsko unijo tako znotraj kot v mednarodni skupnosti. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar Samuel Žbogar za dodaten komentar k programu španskega predsedovanja. Tako, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, sedaj pa odpiram razpravo kolegic in kolegov k samemu, torej predstavitvi programa španskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Se želi kdo prijaviti k tej temi? Kolega Gregorič. Izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovani veleposlanik Labord, spoštovana veleposlanica Andreja Jug, državni sekretar Žbogar! Najlepša hvala za predstavitev.

Program, ki ste ga predstavili, je verjetno za eno ali dve leti, tako da vam že vnaprej čestitam, če ga boste uspeli izpeljati v šestih mesecih. Začel bi pri in zelo podpiram vašo prvo prioriteto o ponovni industrializaciji Evrope in po prizadevanjih za strateško avtonomijo, tukaj bi vas rad opozoril na dve uredbi, ki smo jih v prejšnjih tednih obravnavali v Državnem zboru. Ena je bila o strateški industriji, druga je bila pa o kritični in strateških surovinah. Tukaj smo se nekateri zastrigli z ušesom, ko smo ugotovili, da za promocijo teh dveh področij je na voljo po izjavah ali pa po dokumentih Evropske komisije 600 milijard dolarjev tržišča na svetu in da se v to področje bo šlo, ta program Step ali kako se reče, ki je 10 milijard evrov. Istočasno daje pa za to področje ZDA 340 milijard dolarjev in Japonska 130 milijard dolarjev, verjetno Kitajska pa podobno, samo nimamo podatkov. Poleg tega je pa že bilo omenjeno, da je prejšnji teden ali ta teden, da je že parlament sprejel akt o čipih, ki je nominalno vreden v Evropi 43 milijard, ampak od tega jih je samo 10 milijard iz budžeta, ostalo je pa pravi public partner partnership, do čim je pa Amerika na tem področju, ameriška dotacija je pa 250 milijard dolarjev, od tega 50 milijard direktno samo za čipe. Moje vprašanje je, kako lahko evropska industrija v teoriji konkurira, potem z Ameriko, Japonsko in Kitajsko. Mi v to vlagamo premalo denarja. Samo toliko.

Drugo. Seveda podpiram vsa vaša prizadevanja za borbi proti klimatskim spremembam. Podpiram tudi vsa prizadevanja, da se naslovi vse probleme, ki bi lahko ali pa izhajajo iz južnih sosedov, in tukaj mislim tudi na migracije in vaše ideje, da je treba migracije naslavljati tudi v državah, kjer tranzitirajo in v državah izvora. Vem, da Evropa daje veliko v države Afrike za pomoč, ampak ravno prejšnji teden sem videl en zemljevid železnic, ki jih je v zadnjih 15 letih v Afriki zgradila Kitajska, in ob tem sem se samo zamislil, kje so železnice iz Evrope. Če bi se namesto rivalstva v Afriki, kjer se Evropa, Amerika bori ali pa so rivali s Kitajsko, če bi se, če bi se to združilo, potem bi, bi bile železnice od vzhoda do zahoda Afrike in od juga do sklenjene, ne. To. Potem pa zadnjo, zadnjo … Seveda pri tej tehnološki ali pa ponovni industrializaciji seveda podpiram vse, tudi prizadevanja za, za plin in vodik, ne.

Zdaj pa zadnje vprašanje pa je ruska agresija in tu vidim, da je, da so prizadevanje, borba proti agresiji, več sankcij, več orožja. Kar se mene tiče, več orožja ne pomeni več miru, to se je kruto izkazalo v 500 dneh vojne. Več orožja ni več miru, je pa, več orožja pomeni več eskalacije. In lahko se vprašamo. Do sedaj je bilo, je bila vojaška pomoč premalo in prepozno, ampak če hočemo to popraviti, ali bomo v naslednji fazi poslali rakete z dometom 2 tisoč kilometrov, manevrirne, Tomahawk, a bomo poslali zračne tankerje, a bomo poslali Apache helikopterje napadalne - in zakaj ne? A bomo poslali podmornice, letalonosilko, mobilna letališča? A veste, jaz bi pričakoval, jaz računam na inovativne ideje, diplomacijo za mir. Bojim se, da če imamo samo eno opcijo, in to je vojaški poraz Rusije, da bomo mogoče obžalovali, če je to samo ena opcija. Jaz bi rad videl dve opciji in ena opcija je mir, ki pa seveda nekaj stane.

In zadnje je pa, res srčno upam, da boste tudi na področju širitve na zahodni Balkan nadaljevali prizadevanja in da bomo to sivo liso, ki je totalno nepotrebna, na zemljevidu zbrisali in da bodo naši kolegi iz drugih balkanskih držav bivše Jugoslavije čim hitreje v Evropski skupnosti.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, kolega Gregorič, za vašo razpravo.

Sedaj še prijavljen kolega Lah. Izvolite, kolega Lah.