Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 43. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne vas lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 43. izredne seje.

Predlog dnevnega reda ste prejeli včeraj, 20. julija, s sklicem seje in o predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in prehajamo na odločanje.

Glasujemo. Navzočih je 61 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 61.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 43. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O DOLGOTRAJNI OSKRBI.

Državni svet je na 5. izredni seji 20. julija zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o dolgotrajni oskrbi.

In za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Andreju Poglajnu. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, poslanke in poslanci, predstavniki Vlade.

Državni svet je na včerajšnji 5. izredni seji odložilni veto na zakon o dolgotrajni oskrbi sprejel iz več razlogov. Prvi razlog je prehiter postopek sprejema zakona, v katerem je bilo javni razpravi namenjeno bistveno premalo časa, zgolj pet dni. Številne pripombe zainteresirane javnosti in amandmaji kažejo na to, da so se rešitve sprejemale nepremišljeno in neusklajeno, obravnava predloga zakona po nujnem postopku pa je bila popolnoma neprimerna. Skoraj v celoti je bil zanemarjen tudi socialni dialog, neupoštevane so ostale tudi pripombe širše zainteresirane javnosti. Kot ključno problematično področje je Državni svet prepoznal financiranje dolgotrajne oskrbe, o katerem so v času javne razprave in med zakonodajnim postopkom podvomile praktično vse skupine zavezancev za plačilo prispevka za dolgotrajno oskrbo ali lastno udeležbo. Ocenjujemo, da sprejete rešitve ne bodo zagotovile, da bo sistem na dolgi rok vzdržen, po nepotrebnem pa bodo obremenjeni tako posamezniki, kmetje, upokojenci in tudi slovensko gospodarstvo. Delodajalska združenja opozarjajo, da so dodatne obremenitve gospodarstva nesprejemljive, saj so stroški dela v Sloveniji že zdaj nadpovprečni, dodatne obremenitve iz naslova dolgotrajne oskrbe bi lahko zmanjšali konkurenčnost našega gospodarstva, posredno pa bodo ogrožale tudi delovna mesta. Zaradi številnih odprtih vprašanj bi bilo financiranje dolgotrajne oskrbe bolj smiselno reševati ločeno od vsebinskih vprašanj dolgotrajne oskrbe in pri tem iskati čim širši družbeni konsenz. Rešitev bi bilo dobro uskladiti tudi s pokojninsko, zdravstveno in davčno reformo. S predlogom zakona se predvideva tudi uvedba tako imenovane lastne udeležbe, torej plačilo iz žepa, in to že z letom 2028. Opozarjamo, da se bo na takšen način zelo nesolidarno obremenilo ravno najbolj ranljive skupine prebivalstva in tiste, ki bodo dolgotrajno oskrbo najbolj potrebovali. Glede vseh odprtih vprašanj dolgotrajne oskrbe bi nujno potrebovali medgeneracijski, medinstitucionalni in medinteresni dogovor, saj bodo s prispevki zadevo obremenjeni, obremenjeni dohodki različnih generacij, trenutni rokohitrski sprejem zakona pa je to popolnoma ter čisto onemogočil. Na neustreznost predlaganih rešitev so opozorile tudi lokalne skupnosti, saj je za nas občine ključno, da bodo njihove obveznosti iz naslova dolgotrajne oskrbe jasne tako z vsebinskega kot finančnega vidika. V predlogu odložilnega veta opozarjamo tudi na vstopne točke v sistem dolgotrajne oskrbe, ki bodo po novem centri za socialno delo. Ti so že zdaj preobremenjeni in kadrovsko podhranjeni. Še najbolj pa skrbi to, da izrazito nasprotujejo tej rešitvi, a predlagatelj njihovih pomislekov žal ni upošteval.

Glede na vsesplošno pomanjkanje kadrov na področju zdravstva in socialnega varstva je nerazumno, da se z novim zakonom ne omogoči vključitev vseh možnih kapacitet v državi, ki bi lahko izvajale storitve dolgotrajne oskrbe, torej tudi pravne osebe, samostojne podjetnike in fizične osebe, ki bi samostojno opravljale dejavnost ali nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

O kakovosti sprejetega zakona veliko povedo tudi obsežne pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, od katerih nekatere ostajajo tudi aktualne kljub sprejetim amandmajem. Na primer glede neskladnosti predloženih določb z 48. členom Ustave, ki ureja proračun in glede možnih zapletov v primeru podane pobude za razpis zakonodajnega referenduma. Na podlagi vseh navedenih opozoril in pomislekov Državni svet ocenjuje, da bi moral Državni zbor o vsebini zakona ponovno razmisliti in ga ob ponovnem odločanju zavrniti. Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala lepa. Zahtevo je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in za predstavitev mnenja odbora dajem besedo podpredsedniku, kolegu Soniboju Knežaku,.

Izvolite.

Hvala predsedujoča.

Predstavniki Vlade, spoštovane kolegice in kolegi. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 23. seji kot matično delovno telo obravnaval zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki ga je Državni zbor sprejel na 42. izredni seji. Po uvodni dopolnilni obrazložitvi predstavnika Državnega sveta, ki je opozoril na ključne pomisleke, zaradi katerih je Državni svet vložil zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o dolgotrajni oskrbi, je predstavnik Ministrstva za solidarno prihodnost predstavil mnenje Vlade in odgovoril na očitke iz zahteve Državnega sveta.

Z novim Zakonom o dolgotrajni oskrbi se med drugim odpravljajo pomanjkljivosti veljavnega zakona in zagotavlja sistemski vir financiranja. Na slednje so večkrat opozorili tudi razpravljavci. V razpravi so članice in člani odbora, ki Zakona o dolgotrajni oskrbi ne podpirajo, ponovno izpostavili, da je bil zakon v času njegove priprave v javni razpravi z zainteresirano javnostjo samo pet dni in zato ni primerno, da je obravnavan po nujnem postopku. Poudarili so, da zakon ni usklajen s socialnimi partnerji. Po njihovem mnenju je nedopustna shema financiranja, ki je določena bistveno drugače kot v veljavnem zakonu, predvsem s plačevanjem obveznega prispevka, ki bo dodatno obremenil slovensko gospodarstvo in upokojence. Med drugim so kot problematično ocenili ureditev, ki predvideva, da bodo Centri za socialno delo vstopne točke, saj Centri za socialno delo ne razpolagajo z ustreznimi kadri. Po njihovem mnenju bi zato bila primernejša rešitev, da je vstopna točka Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ima že sedaj ustanovljene različne strokovne komisije za različna področja. Izpostavili so, da veljavni zakon ne predvideva različne vire financiranja in ne obremenjuje plač in pokojnin. Razpravljavci, ki Zakon o dolgotrajni oskrbi podpirajo so izpostavili, da je veljavni zakon pomanjkljiv predvsem zaradi odsotnosti sistemskega vira financiranja, veljavni zakon namreč predvideva vire iz neobstoječega demografskega sklada, donacij in evropskih sredstev. Našteti viri ne bi zadostovali za dolgoročno in stabilno financiranje dolgotrajne oskrbe, z novim zakonom pa se ureja sistemsko financiranje iz državnega proračuna ter z uvedbo obveznega prispevka, slednje je nujno potrebno za zagotovitev varne in kakovostne starosti. Poudarili so, da se obseg pravic z novim zakonom ne krči, temveč ostaja enak, pomembna pa bo vzpostavitev celotnega sistema dolgotrajne oskrbe s poudarkom oskrbe na domu. Po njihovem mnenju Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni primerna rešitev za vstopno točko, saj nima strokovnih komisij za reševanje tako kompleksnih vprašanj, kot so socialne pravice in dolgotrajna oskrba. Centri za socialno delo so zato primernejše rešitve za vstopno točko, saj imajo širšo vlogo v skupnosti, predvsem v smislu njenega poznavanja ter svetovanja in usmerjanja uporabnikov dolgotrajne oskrbe.

Po zaključeni razpravi je odbor v skladu z 91. členom Ustave in 84. členom Poslovnika Državnega zbora z večino glasov vseh članic in članov odbora sprejel mnenje, da je Zakon o dolgotrajni oskrbi ustrezen.

Hvala.

Hvala lepa. Za obrazložitev mnenja, dajem besedo predstavniku Vlade kot predlagateljice zakona gospodu Simonu Maljevcu, ministru za solidarno prihodnost. Izvolite.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe, upokojenci, upokojenke in upokojenci, spoštovani svojci, družinski člani in prijatelji vseh, ki ne zmorejo sami in so odvisni od vaše pomoči, pozdravljeni!

Danes bo Državni zbor vnovič glasoval in računamo tudi dokončno onstran odločilnega veta tudi potrdil Zakon o dolgotrajni oskrbi, kot smo že poudarili, Zakon o dolgotrajni oskrbi prihaja kot popolnoma nov steber socialne države in najbolj pomemben korak na področju socialnega varstva pri nas. Ureja pravice in storitve, ki jih potrebujemo za normalno življenje. To so poenotena vstopna točka, ki nudi informiranje in vpeljavo v sistem, okrepljena pomoč na domu, ker si želimo vsi ostati čim dlje doma oziroma v okolju, v katerem živimo. Krepitev institucionalnega varstva s pokrivanjem cen socialne oskrbe v domovih za starejše, novost v oskrbovancu družinskega člana z nadomestno oskrbo in možnostjo odsotnosti ter pomembna družbena in tehnološka storitev E-oskrbe. To so nujni ukrepi, ki jih prinaša zakon in brez katerih ne bomo mogli hoditi v koraku s časom in zaradi katerih je sprejem tega zakona nujen. Zavlačevanje s sprejetjem pa odraz ali nepoznavanje področja ali pa zgolj politična preračunljivost in nagajanje.

In zdaj k predlogu odložilnega veta, najprej o finančnem delu. Prvič v zgodovini imamo z zakonom urejen sistem, ki je izvedljiv in s katerim zagotavljamo redna letna javna sredstva iz državnega proračuna, vzpostavljamo pa tudi novo solidarnostno blagajno, v katero bomo vsi prispevali, da bo za vse, ki potrebujejo pomoč, poskrbljeno ne glede na debelino njihove denarnice ali na njihovo materialno stanje, prispevali bomo delavci, delodajalci in upokojenci. Nestrinjanje s predlaganim sistemom je zmotil predvsem delodajalski del javnosti in Državnega sveta z argumenti, ki smo jih navajeni poslušati vsakič, ko ali krepimo nabor delovnih delavskih pravic ali mehanizme socialne države. Dolgotrajna oskrba bo z novim zakonom dostopna vsem, ne glede na vaše okoliščine in zato moramo prispevati vsi in naprej o postopku sprejemanja zakona, socialno varstvo je široko področje z mnogimi deležniki, v začetku oblikovanja zakona smo se povezali v posebno posvetovalno telo, ki je štelo predstavnike 40 organizacij, strokovnih, civilnih, vladnih, nevladnih, a četudi se teh 40 deležnikov ni uspelo poenotiti v vseh stališčih, je eno vendarle ostalo lastno vsem, ta zakon je treba sprejeti, pika.

Poudarjam tudi, da smo v tem času opravili več 100 ur individualnih usklajevanj z vsemi deležniki, s partnerjem, z ESS, strokovno javnostjo, Zvezo društev upokojencev, krovnimi strokovnimi organizacijami in številnimi drugimi. Res pa je, tu se strinjam s kritiko, da je bila časovnica oblikovanja in sprejemanja zakona intenzivna in da bi tudi ekipi na ministrstvu bolj ustrezalo, če bi imeli za delo čas od lanskih volitev do zdaj, pa tega časa žal ni bilo, saj smo bili primorani ukvarjati se z referendumom o Zakonu o Vladi, s postavljanjem ministrstva še le to pomlad in s časovnico loviti uveljavitev novega zakona s 1. januarjem 2024. Najbrž ni težko razumeti, da je Zakon o dolgotrajni oskrbi zakon vseh nas, obstajata namreč samo dve skupini ljudi, uporabniki dolgotrajne oskrbe in bodoči uporabniki dolgotrajne oskrbe. Na področju socialnega varstva smo namreč najbolj povezana skupnost, saj na starost in druga stanja povezujejo onstran politike, prepričanj in debeline denarnic. Na ministrstvu in vladi srčno upamo, da bo Zakon o dolgotrajni oskrbi zdaj lahko zaživel in poskrbel za vse tiste, ki so najranljivejši v naši družbi. Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin in prva ima besedo Poslanska skupina Levica. Kolega Milan Jakopovič, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni.

Včeraj je Državni svet sprejel veto in pomembno je poudariti, da zakona v tej fazi ni možno spreminjati, zgolj glasuje se ponovno v celoti. S tem je seveda seznanjen tudi Državni svet, zato poziv k nesprejetju zakona oziroma, kot pravijo, k ponovnemu razmisleku pomeni, da ta zakon ne bi stopil v veljavo, posledično pa bi s 1. 1. 2024 veljal in se uporabljal prejšnji zakon, ki je neizvedljiv, ki nima urejenega financiranja, ki bi skratka povzročil paniko in zaradi za katerega nihče kompetenten v resnici ne misli, da je ustrezen.

Smo dolgoživa družba. Civilizacijski dosežek, ki s sabo prinese dodatne potrebe po oblikovanju novega družbenega podsistema dolgotrajne oskrbe. Bistveno je, da je za ljudi, ki potrebujejo in ki bodo potrebovali pomoč in oskrbo, ta dostopna, da si jo lahko privošči vsak, ne glede na svoj socialni položaj, kakovostna, kar pomeni ustrezen usposobljen kader in tudi nadzor in da so na voljo različne vrste storitev, med katerimi uporabnik lahko izbira glede na svoje potrebe. Cilj zakona je čim bolj samostojno, aktivno in dostojno življenje.

V več kot 20 letni zgodovini poskusov uzakonitve sistema dolgotrajne oskrbe se je vedno ustavilo pri isti zadevi, financiranju. Prejšnja Vlada je bila prva, ki je zakon sprejela tudi v Državnem zboru, ampak zakon je samo naštel vire financiranja, zagotovil pa jih ni. Tudi usklajen ni bil z nikomer. Pogajalska skupina ESS se ni seznanila ne z izhodišči, ne z osnutkom, niti ne s končnim predlogom. Državni svet začuda takrat ni izglasoval veta. Delodajalcem se ni zdelo pomembno oglasiti. Nihče ni govoril o novem davku, čeprav je zakon uvajal okvir za novo socialno zavarovanje in s tem tudi prispevek, le da takratna koalicija ni znala ali bolje rečeno pred volitvami ni hotela določiti višine prispevka, zato so financiranje prepustili nekomu kasneje.

In sedaj smo v tokratni vladi financiranje uredili na solidaren način. Vsi prispevamo svoj del za to, da bo sistem tudi srednjeročno in dolgoročno vzdržen. Tako je zagotovljena skoraj milijarda vsako leto za ta namen.

Nov zakon ureja plačevanje prispevka za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v višini 1 % na popolnoma enak način kot to velja za zdravstveno zavarovanje. Žal ne iz medijev ne med razpravo o vetu v Državnem svetu od podpornikov veta nismo slišali niti enega predloga, kako bi bila po njihovo rešitev, ki bi bila lahko sprejeta s širšim konsenzom in ne zgolj prazno naštevanje želja. Namesto tega poslušamo vedno iste strahove s strani delodajalcev, da ne rečem floskule v smislu, če citiram Državni svet: »Predvidene dodatne obremenitve bi lahko negativno vplivale na slovensko gospodarstvo, zmanjšale njegovo konkurenčnost in posledično ogrozile delovna mesta.« Konec citata. Zanimivo je, da so argumenti delodajalskih organizacij vedno isti, ne glede na to, ali gre za dvig minimalne plače malo nad prag tveganja revščine, ali gre za na primer spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki bi nekoliko bolj zaščitil delavke in delavce, ali ko gre za obuditev spomina na to, da je Slovenija unikum pri višini prispevka delodajalcev v pokojninsko blagajno, kjer samo v Sloveniji delodajalci v pokojninsko blagajno plačajo kar za polovico manj kot delavci. Ob vsem tem se sploh ne pogovarjamo, ker gospodarske plahe ptice takoj v vpijejo, gospodarstvo se bo podrlo, vsakič, ko kdorkoli samo zašepeta o solidarnosti, v kateri bi sodelovali tudi delodajalci. Kako je mogoče, da so dobički v podjetjih spet višji? Kako je mogoče, da so bogati še bogatejši? Kako to, da so eno leto nazaj podjetja slikala črno sliko gospodarstva zaradi ukrajinske vojne in energetske krize ter za to upravičeno dobila subvencije? Zdaj pa si v teh podjetjih vodilni izplačujejo dobičke in hkrati ob uvedbi 1 % prispevka za oskrbo naših starejših zopet slikajo katastrofično sliko, da gospodarstvo tega ne bo zdržalo in bodo potrebna celo odpuščanja ob trenutnem dejstvu, da boleče primanjkuje delovne sile.

V Levici menimo, da bi se dalo osnovo za določitev prispevka za dolgotrajno oskrbo določiti tudi bolje, če obremenitev premoženja ne bi bil tak strah in trepet v Sloveniji. Glede tega pričakujemo, da se bo zakon v prihodnjih letih ustrezno prilagodil. V Poslanski skupini Levica bomo Zakon o dolgotrajni oskrbi ponovno podprli in mu v tem trenutku zaželeli srečno uveljavitev, ker je pomemben za vse prebivalke in prebivalce.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Svoboda, v njenem imenu kolegica Sandra Gazinkovski, izvolite.

Spoštovani! Hvala za besedo. Pred nami je ponovno odločanje o predlogu zakona, ki smo mu v Poslanski skupini Svoboda že namenili svojo podporo. Menimo namreč, da prinaša številne dobre rešitve in ga je v luči vzpostavitve novega stebra socialne države absolutno vredno pozdraviti. Tako kot že večkrat prej opozicija s svojim razdiralnim diskurzom skuša vse dobre rešitve zasenčiti, saj enostavno ne prenese dejstva, da njihov zakon ni bil izvedljiv, ne z vidika izvajalcev, še manj pa z vidika financ. Že dalj časa vemo, da Slovenija, podobno kot večina evropskih držav, ni imuna na spremembe starostne strukture prebivalstva, zato bomo glede na omenjene spremembe morali prilagoditi praktično vse ključne državne sisteme: zdravstveni, pokojninski in izobraževalni sistem, sistem dolgotrajne oskrbe in trg dela. Za vse navedeno pa zagotoviti stabilen vir financiranja. Danes lahko s ponosom povemo, da državljanke in državljani po 20 letih dobivamo kakovosten zakon, ki bo v praksi izvedljiv, osredotočen na uporabnika in kar je ključno, ne krči pravic ter ureja vir financiranja. Prav priprava finančno vzdržnega Zakona o dolgotrajni oskrbi je bila tudi naša temeljna referendumska zaveza, ki jo s tem zakonskim predlogom, kot odgovorni politiki pritiče, tudi udejanjamo.

Eden osrednjih ciljev predloga zakona je, da zagotavlja oskrbo po meri človeka in v ospredje postavlja tiste, ki ta zakon najbolj potrebujejo, uporabnice in uporabnike. Naj ponovim, kar sem že večkrat izpostavila. Predlog zakona vzpostavlja enotno vstopno točko, kjer bodo vsi dobili informacije na enem mestu. Z oskrbovancem družinskega člana urejamo področje na način, da bodo imeli domači priložnost skrbeti za starše. Predlog zakona prinaša institucionalno varstvo, pri čemer bodo uporabniki plačali hrano in nastanitev, ne pa socialne oskrbe. Krepi oskrbo na domu, s katero želimo vsem omogočiti, da lahko čim dlje ostanejo v svojem okolju, v katerem živijo. Denarni prejemek je bistvenega pomena zlasti za uporabnike, za katere ne bo mogoče zelo hitro zagotoviti bodisi oskrbe na domu, bodisi oskrbe v domu za starejše. Na voljo bo tudi dodatna oskrba, to je storitev e-Oskrbe, ki je predvidena za vse uporabnike, razen za tiste, ki so v instituciji. Z e-Oskrbo se razbremenjuje družinske člane in prinaša večji občutek varnosti, ne le uporabnikom, ampak tudi njihovim svojcem.

Posebej poudarjam, da zakonski predlog uporabniku omogoča, da se bo sam odločil, katero vrsto storitve bo koristil. Javni sistem pa je tisti, ki mu bo zagotavljal dostopnost do dolgotrajne oskrbe in raven kakovosti storitev.

Postajamo dolgoživa družba, na kar smo v resnici lahko tudi zelo ponosni in to dejstvo nas uči, da bomo morali sprejeti družbeni dogovor in prevzeti odgovornost nase. Če želimo vzpostaviti socialni steber oskrbe, bomo morali družba kot celota za to tudi nekaj več prispevati. Bistveno pa je, da se bremena v družbi razdelijo pravično. Zato financiranje urejamo na dveh ravneh, proračunski in sistemski ravni s solidarnostnim prispevkom, s katerim bo vsak od nas prispeval za vsakogar od nas. Ob tem je treba poudariti, da bo dolgotrajna oskrba dostopna vsakomur, ne glede na socialni položaj. Ključno pa je, da bo prav vsak uporabnik dolgotrajne oskrbe plačal manj kot plača danes. Ob tem ponovno izpostavljam, vi, spoštovana opozicija, v času, ko ste vodili Vlado, financiranja niste ustrezno uredili. Z zakonom ste naslednjo Vlado zavezali k uvedbi obveznega prispevka za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Virov financiranja niste zagotovili, zdaj pa si nam drznete očitati, da obdavčujemo državljanke in državljane, čeprav ste s svojim zakonom predvidevali prav takšno rešitev, le odgovornosti zanjo niste bili zmožni prevzeti.

V Poslanski skupini Svoboda zaupamo argumentom ministra za solidarno prihodnost in verjamemo, da so predlagane rešitve dobre in se bo sistem kot tak realiziral v skladu s pričakovanji vseh nas, zlasti pa državljank in državljanov. V Poslanski skupini Svoboda bomo zakon, ki po 20 letih prinaša sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe ponovno podprli.