Lep dober dan, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Začenjam 44. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Dovolite mi, da uvodoma na kratko nagovorim Državni zbor.

Drage državljanke, dragi državljani, prebivalke, prebivalci Republike Slovenije, poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije. Slovenijo je pred nekaj dnevi zajela in prizadela huda ujma. Katastrofalni primež voda in vetra sta ljudem odvzela veliko, nekaterim tudi največ – življenje. Zato je škoda neizmerna in neizmerljiva. Vsem preminulim v tej katastrofi se, prosim, poklonimo z minuto molka. / minuta molka/ Najlepša hvala.

Pomoč sočloveku je lahko najbolj plemenito dejanje. Ne zato, ker bi kaj pričakovali v zameno, ampak zato, ker smo ljudje solidarna bitja. Zato mora biti današnje sporočilo jasno: nihče ni in ne bo ostal samo v nesreči. Odzvati se moramo kot sistem in tudi kot posamezniki, vsak lahko pomaga po svojih najboljših močeh. Najprej se je treba zahvaliti vsem požrtvovalnim posameznikom in posameznicam vseh struktur zaščite in reševanja, policistom, vojakom, civilnim organizacijam in številnim drugim. Vedno znova sem pozitivno presenečena, kako znamo v najhujših časih Slovenci in Slovenke skupaj stopiti in si pomagati. Naj nam bo ta neizmerna katastrofa priložnost ne le za sanacijo nastale materialne škode, ampak tudi priložnost za graditev nove družbene realnosti, takšne realnosti, kjer bodo v ospredje postavljeni ljudje in okolje, kjer bodo najbolj pomembni skrb za sočloveka, prijateljstvo, združevanje, tovarištvo, pomoč in sodelovanje za lepšo skupno prihodnost. Opravimo svojo dolžnost in pustimo za seboj stvari, ki nas razdvajajo, v univerzalnem blagoslovljenem miru se zedinimo in dajemo prednost bistvenemu. Z vsako mislijo in dejanjem vzpostavljajmo lepšo prihodnost za nas in naše otroke. Naj nas ne vodi preteklost, ki sodi zgolj v spomin in opomin krivic, ki z našo voljo in razumom sodijo v neponovljivo zbirko uničujočih dogodkov, naj bo danes, danes prvi dan, ko bomo pustili ta in druga nesoglasja zaradi boljšega jutri. Ne pozabimo, ampak odpustimo sebi in drugim, pojdimo složni naprej, v skupnem koraku in z mislimi za dobro sočloveka ter okolja. Zdaj moramo obnavljati in graditi na novo, pri tem pa ne smemo pozabiti na šibkejše v družbi, otroke, starejše, obnemogle, invalide ter tudi na živali in naravo.

Državni zbor Republike Slovenije bo aktivno pristopil k reševanju nastalega položaja, ne le z besedami, ampak tudi z dejanji. Veliko poslank in poslancev je že v teh dneh skupaj z drugimi prostovoljci pomagalo na terenu, zagotovo pa lahko naredimo še več in tudi bomo vsem vam, ki ste pomagali, se iskreno in najlepše zahvaljujem. Zato bodimo vsi močni, enotni, ponosni, dejavni, saj bomo le tako lahko naredili korak naprej za dobro nas vseh.

Hvala lepa.

Obveščam vas, da sta obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo objavljeni na e-klopi.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 44. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 8. avgusta, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela in zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Prisotnih je 77 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za so glasovali vsi.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 44. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – MANDATNO-VOLILNE ZADEVE, pri čemer vas obveščam, da v okviru te točke žal ni bilo predloženih zadev, zato je ta postala brezpredmetna.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ, v okviru nujnega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada in za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predsedniku Vlade, dr. Robertu Golobu.

Izvolite. / izklop mikrofona/

/ vklop mikrofona/ Za govornico vas prosim, hvala lepa.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Slovenija je prejšnji teden doživela največjo naravno katastrofo v svoji novejši zgodovini. Škoda in žrtve so žal bistveno večje od tega, kar smo pričakovali še pred par dnevi. Škoda se bo štela v milijardah. To, ta podatek sam po sebi je dovolj, da vemo, da moramo se odzvati na način, ki bo jasen, hiter in odločen in Slovenija se je že odzvala. Slovenija se je odzvala solidarno in v to sem se lahko danes ponovno prepričal na obisku na Koroškem. Solidarni med seboj, krajani, solidarni s krajani prizadetih območij, vsi, vsi prebivalci Slovenije, vsak že danes pomaga po svojih močeh, nekateri prostovoljci so bili danes že na Koroškem, nekateri z mehanizacijo, drugi brez, nekateri prostovoljci zbirajo hrano in jo pošiljajo v ogrožena območja, drugi zbirajo opremo, tretji donirajo denar, odzvala se je cela Slovenija.

Solidarnost, ki jo danes kažejo naše državljanke in državljani, je brez primere, je tudi tisto, kar nas lahko vseeno daje s ponosom, da živimo v državi, ki nima le lepe narave, ampak predvsem dobre ljudi, srčne ljudi, ki vedo, kdaj je treba stopiti skupaj. Solidarnost pa se je izkazala tudi danes tudi s strani naših partnerjev, tako tistih, ki so se odzvali takoj prvi dan po nesreči iz Evropske unije, iz držav Zahodnega Balkana, kot tudi med članicami zveze Nato, in danes je Slovenija v srcu vseh njih, in da to niso prazne besede, smo se lahko prepričali na terenu, kjer smo srečali ekipe iz šestih držav, medtem ko so mnoge še na poti. In prepričali smo se danes ob obisku predsednice Evropske komisije tu v parlamentu in med ljudmi, kjer je vedno govorila iste besede. Slovenija je v naših srcih in naredili bomo vse skupaj z našimi partnerji, da bomo Slovenijo spet postavili na svoje noge. Spet postavili tja, kjer je že bila ali pa mogoče še na boljše, na bolj varne, predvsem noge.

Slovenija se je odzvala enotno. Enotno znotraj sistema civilne zaščite, ki deluje, res, zavida nam cela Evropa. Vsi priznavajo, da je žrtev tako malo, pa je vsaka od njih žal prehuda, predvsem zaradi tega, ker imamo sistem civilne zaščite, ki deluje. Vsi nam ga zavidajo. Enotni smo v sodelovanju, v sodelovanju med krajani in župani. Župani poplavnih, prizadetih področij in tistih, ki pač niso bili prizadeti, ki si med seboj pomagajo. Enotni med župani in Vlado. Enotni med Vlado in parlamentom in enotni med opozicijo in koalicijo, in prav je tako. Če je kdaj čas za enotnost, je to danes, zato ker to naše državljanke in državljani od nas pričakujejo in smo mi to dolžni tudi dati. In tudi zaradi tega sem ponosen, da danes stojim tukaj, ravno v imenu te enotnosti, ki se izključuje tako na terenu kot tudi v politiki. In odzvali smo se učinkovito.

Zakon, ki je danes v parlamentu, pičlih pet dni po tem, ko smo bili priča tej katastrofi, kaže na to, da moramo, če želimo biti učinkoviti in hitri, in hitrost je ključna, moramo začeti spreminjati pravila. Moramo pravila, ki veljajo v normalnem, če hočete, mirnodobnem življenju, prilagoditi za krizno upravljanje, ker imamo

opravka s krizo.

Jaz si želim, da se zavedate tega, da je ta zakon le prvi korak, nikakor ne zadnji. Pot je še dolga in na tej poti bomo morali biti učinkoviti in kreativni. Ne sam, cela Slovenija računa na vas, da boste vedno imeli pred očmi njih, in da bodo vse vaše rešitve namenjene njim.

Hvala.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici odbora, mag. Nataši Avšič Bogovič.

Izvolite.

Spoštovana predsednica Državnega zbora, spoštovane kolegice, kolegi in ostali prisotni.

Odbor je omenjeni predlog zakona obravnaval danes na 34. nujni seji, tekom katere so predstavniki ministrstev podali obširno uvodno dopolnilno obrazložitev vsebine predloga zakona ter predstavili bistvene rešitve, ki jih prinaša, medtem ko so predstavniki Državnega sveta ter zainteresirane javnosti predstavili stališča k predlogu zakona. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika in podala pisno mnenje. Predstavnica ZPS se je na seji opredelila do amandmajev koalicijskih poslanskih skupin. Izpostavila je, da so po hitrem pregledu pripombe iz pisnega mnenja večinoma upoštevane in opozorila, da velika večina amandmajev predstavlja povsem novo vsebino, ki glede na potek zakonodajnega postopka ne bo možno proučiti.

V razpravi so opozicijski poslanci izpostavili pomembnost hitrega odziva ter ustrezno koordinacijo pri tovrstnih naravnih nesrečah. Koordinacija mora potekati tako na politični kot tudi na operativni ravni. Nadalje so se opredelili do amandmajev koalicijskih poslanskih skupin, pri čemer se jim ne zdi ustrezna rešitev glede dela prostega dneva, saj vsem ne bo omogočeno koriščenje prostega dneva ter s tem možnost nudenja pomoči. Ukrep bi bilo potrebno spremeniti, kot to predlagata Gospodarska zbornica Slovenije ter Obrtno podjetniška zbornica Slovenije in sredstva enodnevnega zaslužka, ki ne sme biti v breme delodajalcem, nameniti za odpravo posledic naravnih nesreč. Izpostavili so tudi, da so bili v predlogu zakona spregledani lastniki gozdov. S strani koalicijskih poslancev je bilo izpostavljeno, da bo v nadaljevanju ob sprejemu tega predloga zakona in tudi v prihodnjih ključna takojšnja pomoč kmetijstvu, gospodarstvu, fizičnim osebam. Potrebna bo sanacija državne ter lokalne infrastrukture ter skrb za ažurno urejanje vodotokov. Potrebno bo na novo določiti poplavna območja ter prekiniti s praksami na ravni občin in države, kjer se je omogočala gradnja na kritičnih območjih. Med drugim so izpostavili tudi ne nujnost izvajanja tekočih in prihodnjih investicij, katere ne zadeve odprave posledic naravnih nesreč. Nekateri so izrazili strinjanje z Gospodarsko zbornico Slovenije glede njihovega mnenja o dela prostem dnevu. Odbor je za sejo Državnega zbora pripravil dopolnjen predlog zakona, ki vsebuje sprejete člene in amandmaje. Odbor je tudi na koncu predlog zakona soglasno sprejel. Hvala.

Hvala lepa, sledi predstavitev stališč poslanskih skupin in prva ima besedo Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti, v njenem imenu kolega Felice Žiža. Izvolite.

Spoštovana predsednica Državnega zbora, hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani ministri in ostali predstavniki Vlade, spoštovane kolegice in kolegi, vsem lep pozdrav. / nagovor v italijanščini/

Kot smo videli, obilno deževje prejšnjih dni je postavilo Slovenijo na kolenih, je prišlo do katastrofalne poplave s posledicami, ki smo jih vsi videli, ampak v pretekli zgodovini Slovenije noben prebivalec Slovenije še takšne tragedije ni preživel in ni nikoli videl. Torej, v tem trenutku so problem grozeči plazovi. Vemo, da tereni so močno razmočeni, tako da v naslednjih dneh bo treba pozorno paziti in to se seveda že dogaja na terenu, da se plazovi ne bi še sprožili in dodatno poškodovali ljudi in objekte in naredilo še dodatne škode. Seveda materialne škode, ki so nastale na premoženjih posameznikov, na kmetijskih gospodarstvih, na javnih in gospodarskih infrastruktur so grozno velike, obilne. Sanacija in odprava materialne škode bo trajala, bo dolgoročen proces, v katerem bo seveda treba vložiti ogromno truda in naporov s strani vseh udeleženih. V teh težkih časih, izkoristim, da izrekam iskreno sožalje in sočutje vsem prizadetim, vsem ljudem in seveda tukaj je država, Vlada in Državni zbor že ukrepal, tako kot je rekel tudi predsednik Vlade, v nekaj dneh je tudi država torej stopila ob ljudi, seveda pred tem pa, ko smo videli vsi, civilna zaščita, torej reševalci in ostale ostala civilna družba je priskočila v pomoč vsem, da se najprej rešijo prve težave in potem bo treba seveda država in vlada bodo morali sanirati vse materialne škode v naslednjih tednih, mesecih in letih. Seveda postopek bo zelo dolg, bo treba pospešiti, kot smo slišali, postopke, in sprejem zakonodaje, da bomo omogočili vsem ljudem, da čim prej stopijo na pot normalnega življenja, tako kot je prav v vsaki razviti državi. Ob tem seveda bo potrebno tudi ukrepati glede preprečevanja, preprečevanja torej dodatnih škod glede novih morebitnih naravnih nesreč, ki žal, smo videli v zadnjih letih, so posledica tako večkrat omenjenih podnebnih sprememb na katere klimatologi nas opozarjajo že leta in leta, in posledice jih lahko danes občutimo tudi na lastni koži.

V Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti podpiramo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledicah naravnih nesreč in bomo za zakon glasovali za njegov sprejem. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Svoboda, v njenem imenu kolega mag. Borut Sajovic.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednica.

Spoštovani predsednik, ministrice, ministri, poslanke, poslanci, dragi strokovni sodelavci.

Dober dan, pozdravljena enotna in pa solidarna Slovenija.

V teh preprostih besedah se skriva ključ do našega uspeha. Preteklosti, tistega kar se je že zgodilo, ne moremo spremeniti, prihodnost, intervencija, sanacija pa je v naših rokah, glavah in pa odločitvah. Posledice, ki jih je pustila ujma, so večje, širše, razdejanje obsežnejše kot v času katerekoli vojne, ki smo jih poznali.

Dovolite, da v uvodu najprej izrečem iskreno sožalje vsem, ki so izgubili sorodnike, svojce, prijatelje, znance. Bolečina, ki se jo ne izmeri in ne popiše. Enako globoko sočustvujemo s tistim, ki so izgubili domove, domača ognjišča. Izgubiti dom ni enako kot izgubiti hišo, stanovanje, delavnico, hlev. Kadar se izgubi dom, se izgubijo spomini, sanje, trud generacij in generacij, ki je delala in vztrajala na tej zemlji.

V Poslanski skupini Svoboda to čutimo, tega se zavedamo in dali bomo vsi skupaj vse od sebe, da bodo rešitve čim boljše.

Današnji dan v Državnem zboru je dolg. Moram se zahvaliti kolegicam in kolegom prav vseh poslanskih skupin, vsem skupaj in vsakemu posebej. Skupaj iščemo in iskali bomo rešitve. Zakonodaja, ki jo bomo sprejeli danes, ni konec, ampak je šele začetek neke poti. Naredili bomo prve korake, v nadaljevanju nas seveda še čaka sprememba, sprejem interventnega zakona in številnih drugih rešitev. Ker se po jutru dan pozna in ker se zavedamo tega, da kdor hitro da in kdor hitro ukrepa, dvakrat da, smo na dobri poti in prepričan sem, da zdržimo do konca.

In kakšen bo in mora biti konec? 30. oktobra 2018, sem bil župan v Tržiču. Stanje v Jelendolu, v dolini delu Loma in Podljubelju ni bilo prav nič drugačno kot je danes Črni z okolico in tam kjer je najhuje. Ni cest, ni telefonov, ni elektrike, ni vodovoda, so pa ljudje v oporo drug drugemu in je sistem, ki je takrat deloval in deluje tudi danes. Po 2, 3 letih je zaupanje v človečnost, v sočloveka, pojmi vedno še večje, povezanost, spoštovanje še večje, zgradijo pa se tudi večje, trdnejše hiše, višji mostovi, boljše ceste in boljši gospodarski objekti. Hitro ukrepanje Vlade in vseh interventnih ekip je šlo v pravo smer. Še enkrat hvala lepa vsem, ki so kakorkoli sodelovali v intervenciji. Sistem Slovenije je specifičen v svetu in v Evropi, je dober, je odličen in ga je potrebno samo še nadgrajevati. Vesel sem, da je Vlada najprej pomagala humanitarnim organizacijam, da se je našel dogovor z župani, z gospodarstvom, turizmom, da imamo v ukrepih v mislih kmetijstvo, podeželje, samozaposlene, tudi tiste v športu in kulture, predvsem pa da mislimo prav na vsakogar, ki ga je ta nesreča in ujma prizadela.

V poslanski skupini bomo predlagane rešitve enotno podprli, izziv pa nam ostajajo koraki, ki jih bomo skupaj z vami solidarno in enotno storili tudi v prihodnje. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednja Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu kolega Zvonko Černač. Izvolite.

Spoštovani vsi prisotni.

Te dni smo priča žalostnim podobam iz različnih delov Slovenije. Številni so ostali brez domov, v mnogih podjetjih so uničeni stroji z najsodobnejšo tehnologijo, odnesla je mostove, ceste, uničen ali hudo poškodovan je velik del gospodarske, družbene, komunalne in ostale infrastrukture. Škoda je ogromna, sega ne le v nekaj stotin, pač pa govorimo o več milijardah evrov. Žal pa je naravna ujma zahtevala tudi človeška življenja. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke izrekamo iskreno sožalje svojcem vseh žrtev te naravne nesreče. Kljub žrtvam in uničenim domovom pa smo priča neverjetnemu optimizmu in solidarnosti, zato priznanje, spoštovanje in iskrena zahvala vsem, ki na različne načine in na različnih koncih Slovenije pomagate pri odpravi posledic. V primeru take havarije sta poleg hitrega odziva pomembni tudi dobra koordinacija na političnem in operativnem nivoju, kjer seveda politični nivo predstavlja predvsem vlada. Po sobotnih izjavah premierja gospoda Goloba je bilo razumeti, da bomo danes obravnavali zakon po vzoru PKP zakona, ki je bil sprejet v nekih drugih, ravno tako kriznih razmerah in ki je omogočil, da je Slovenija iz covid krize izšla z najvišjo gospodarsko rastjo in z ohranitvijo na deset tisoče delovnih mest. Vendar temu ni tako. Obravnavamo novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je bila s strani predsednika Vlade napovedana že pred dvema tednoma in se nanaša predvsem na posledice vremenskih ujm, ki so prizadele Slovenijo v maju in juliju, kar pomeni, da seveda ne ureja številnih vprašanj, ki jih je potrebno urediti za hitro in učinkovito odpravo posledic zadnjih poplav, ki so pustošile in plazov, ki so pustošili v noči med 3. in 4. avgustom. Danes so bili sicer s strani Vlade vloženi amandmaji, ki po vzoru PKP zakonodaje iz prejšnjega mandata - nekateri členi so dobesedno prepisani iz takratnega zakona - urejajo predvsem čakanje na delo, kar smo v Slovenski demokratski stranki seveda podprli. Vendar to ne bo dovolj, potrebno bo poseči v mnoge druge zakone in administrativno poenostaviti številne postopke, ki trenutno preprečujejo hitro in učinkovito sanacijo razmer v mandatu Vlade. V mandatu Vlade, ki jo je vodil gospod Janša, se je postopek debirokratizacije začel izvajati, žal pa je bil v številnih primerih ustavljen z nastopom te Vlade, nekatere dobre rešitve pa odpravljene z zakonom, ki ga je v začetku tega mandata vložil prav vladni Inštitut 8. marec, Golobova koalicija pa sprejela. Prejšnja vlada je znatna sredstva iz različnih skladov namenila ukrepom poplavne varnosti. V okviru načrta za okrevanje in krepitev odpornosti je bilo za protipoplavne ukrepe predvidenih 280 milijonov evrov, ki jih je sedanja vlada pred mesecem dni več kot prepolovila na 120 milijonov evrov. Ta sredstva je potrebno vrniti nazaj, s spremembo zakonodaje pa zagotoviti operativnost njihove izvedbe. Pred dvema letoma je bila na referendumu zavrnjena novela Zakona o vodah, ki je poleg odprave birokratskih ovir pri izvedbi protipoplavnih ukrepov predvidevala znatno višja sredstva za varnost pred poplavami. Besede, citiram, »če ne bomo sprejeli tega zakona, je velika možnost, da se nam bo v bodočnosti dogodila katastrofa,« konec citata, so takratne besede nekdanjega ministra Andreja Vizjaka. Proti takratni noveli so s transparenti Svoboda po celi Sloveniji paradirali predstavniki sedanjih strank vladajoče koalicije. Številni med njimi danes sedijo na visokih položajih v Vladi ali tu v parlamentu. Tudi to takrat s strani danes vladajočih strank politizirano novelo Zakona o vodah bi bilo potrebno čim prej sprejeti.

Glede novele zakona, ki jo obravnavamo danes, smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagali nekaj izboljšav, nekatere so bile sprejete, druge ne, zavrnjen je bil recimo utemeljen predlog za povišanje predplačil občinam in ostalim iz 20 oziroma 40 % na 50 % sredstev in poenostavitev sistema izvajanja.

V poslanski skupini tudi podpiramo dan solidarnosti, vendar ne tako, da bodo številni ta dan na podaljšanem vikend dopustu, pač pa tako, da se plačan dela prost dan omogoči vsem, ki ga potrebujejo za odpravo posledic naravne ujme, ostali pa bi morali delati in enodnevni zaslužek nameniti v sklad za pomoč prizadetim. / znak za konec razprave/

Pomanjkljivosti zakona se seveda zaveda tudi Vlada, saj so že napovedane številne dopolnitve, zato v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke amandmajev kljub temu, da bi bilo potrebno zakon izboljšati, ne vlagamo, novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč pa bomo soglasno podprli, tako kot smo doslej in bomo tudi v prihodnje podpirali vse dobre ukrepe, ki gredo v prid ljudem.