Dobro jutro vsem skupaj. Pričenjam 28. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne moreta udeležiti naslednja članica in član odbora, to je Suzana Lep Šimenko in pa dr. Anže Logar. Na seji pa kot nadomestni članice in člani odbora pa s pooblastili sodelujejo: Damijan Zrim namesto poslanca Soniboja Knežaka, mag. Rastislav Vrečko namesto, namesto Andreje Živic, Jožef Lenart namesto Franca Rosca, mag. Darko Krajnc namesto Bojana Čebele in Dušan Stojanovič namesto Tineta Novaka.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2011/85/EU O ZAHTEVAH V ZVEZI S PRORAČUNSKIMI OKVIRI DRŽAV ČLANIC.

Gradivo k prvi, drugi in tretji točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade dne 7. 7. 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Vse tri točke dnevnega reda so vsebinsko povezane, saj so vezane na izvedbo reforme pravil ekonomskega upravljanja v Evropski uniji, zato predlagam, da opravimo skupno razpravo. Minister, ste slišali? Predlagamo, da kar skupno razpravo o vseh treh točkah. Okej. In tako bi predlagala uvodno predstavitev v okviru te točke in pa seveda tudi razpravo. Glasovali pa bomo posebej o podpori posameznih predlogov stališč.

Predlagatelj stališč pri navedenih točkah je Vlada Republike Slovenije. Odbor bo kot matično delovno telo točke obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. Poslovniško določen rok za vložitev amandmaja matičnega delovnega telesa je najkasneje dva dni pred sejo pristojnega odbora.

K navedenim točkam so vabljeni predstavnice, predstavniki Ministrstva za finance.

In predstavljam in predajam besedo predstavniku Ministrstva za finance za uvodno predstavitev, ministru Klemnu Boštjančiču. Izvolite.

Hvala lepa, lepo pozdravljeni vsi.

Kot je že predsednica povedala, ker so vsi trije obravnavani predlogi zakonodajnih aktov med seboj povezani, se mi zdi smiselno, da jih tudi obravnavamo skupaj, zato bom tudi to uvodno predstavitev naredil enotno.

Pred predstavitvijo samih stališč prenove pravil upravljanja z javnimi financami v državah članicah EU pa naj na kratko povem, zakaj so ti predlogi sploh na mizi. Fiskalna pravila oziroma okvir ekonomskega upravljanja v EU je treba pač prilagoditi aktualnim izzivom, s katerimi se sooča evropsko gospodarstvo. To je znano že dalj časa, a zavedanje o tem sta seveda izrazito okrepili epidemija COVID-19 in energetska kriza povezana z vojno v Ukrajini. Ode krizi sta dodatno obremenili javne finance držav članic, ki so se morali, ki so se na to ali pa smo se na to odzvale z obsežnimi intervencijskimi ukrepi pomagati gospodarstvu in prebivalstvu in na ta način preprečiti še večjo škodo. Fiskalna pravila zaradi covida-19 in energetske krize že od leta 2020 ne veljajo, po letu 2023 pa bodo ponovno začela veljati, zato si Evropska komisija in države članice prizadevajo, da bi ob tej priložnosti začela začeli uporabljati prenovljena fiskalna pravila. Evropska komisija je javno reformo o, javno razpravo o reformi teh fiskalnih pravil začela že februarja 2020, novembra lani objavila komunikacijo, podala usmeritve za reformo okvira ekonomskega upravljanja. Namen teh usmeritev je je pravzaprav vzpostavitev enostavnejših, enostavnejšega in preglednejšega okvira z boljšimi pravili za izvajanje, kar bo pripomoglo k vzdržnosti dolga in spodbujalo trajnejšo rast s premišljenimi reformami in naložbami. Veliko o tem bomo danes, predvidevam, tudi veliko govorili, saj gre za ves čas prepletanje, to se pravi novih pravil, povezano z reformami in naložbami. Začetek tega ali pa, da je to smer, ki jo Evropska komisija zagovarja, pomeni tudi NOO, ki je drugačen inštrument, posredno niti ni povezan s fiskalnimi pravili, ker je pa seveda popolnoma drugačen kot so kohezijska sredstva, s tem tudi z razumevanjem NOO-ja, so imele države članice, tudi Slovenije precejšnje težave, ampak v resnici na nek način pa nakazuje smer, v katero Evropska komisija pelje tudi zdaj ta fiskalna pravila. Torej ukrepi, financiranje je povezano z reformami in naložbami. Usmeritve za te reforme je marca podal tudi Svet Evropske komisije, aprila pa je komisija predložila te tri zakonodajne, zakonodajne predloge za reformo.

Slovenija je ves čas aktivno vključena v razprave o reformi fiskalnih pravil. Ves čas poudarjamo, da je treba dogovor glede novih pravil doseči čim prej, povezujemo se z vsemi državami, s katerimi imamo skupna stališča in tudi s tistimi, ki nimamo najbolj skupna stališča, še posebej pa želimo biti aktivni pri povezavi z največjimi državami članicami, ki tako ali drugače imajo tudi največ besede pri vedno pri končnih verzijah tovrstnih in drugih aktov Evropske komisije. Vsekakor je ena od ciljev, ki ga Slovenija zasleduje, je, da so ta pravila narejena po meri vseh držav, predvsem tudi po meri malih držav, kot je Slovenija, in da se upoštevajo posebnosti teh držav. Na bolj konkretnem področju se je Slovenija skupaj še z devetimi državami članicami junija meseca pridružila pobudi Nemčije, v kateri smo se, v kateri smo se zavezali k konstruktivnemu pristopu v pogajanjih za predvsem določitev jasnejših in učinkovitih fiskalnih pravil, ki bodo pač glede poleg vzdržnosti javnih financ upoštevale tudi oziroma omogočale tudi naslavljanje aktualnih izzivov. Mogoče je ta trenutek to še toliko bolj aktualno zaradi aktualnih razmer v Sloveniji. Države podpisnice tega akta se zavzemajo za enostavna pravila, ki jih je mogoče upoštevati oziroma izvajati v vseh državah članicah. Zavzemamo se za zanesljiva, transparentna in zavezujoča fiskalna pravila, ki omogočajo enostavno preverjanje, koliko jih države spoštujejo. Mislimo, da je to osnovna podlaga za enakopravno obravnavo vseh držav. Zavzemamo se za srednjeročni pristop, ki bo zagotavljal bolj postopne, ampak še vedno relativno ambiciozne prilagoditve javnih financ, kar se nam zdi še posebej pomembno za Slovenijo. Toliko za ta uvodno predstavitev.

Zdaj bom pa v nadaljevanju podal pa še sama stališča vezano na predlog teh zakonodajnih aktov. V stališčih, predlog spremembe direktive o proračunskih okvirih ocenjujemo kot ustrezen, ker se je potrebno direktivo prilagoditi novim realnostim in uskladiti s predlogi sprememb Pakta za stabilnost in rast. Ob tem bo Slovenija zagovarjala, da je za vzpostavitev novih postopkov v okviru nacionalnih okvirov potrebno zadostno prehodno obdobje, ker predlogi zahtevajo več dodatnih elementov, ki se trenutno še ne izvajajo, gre za poročanje o okolijskih vidikih javnih financ, računovodenje po obračunskem načelu in drugo.

V zvezi z zadolžitvami za neodvisne fiskalne institucije menimo, da bi v procesu določanja fiskalnih poti le te v Sloveniji - v primeru Slovenije je to Fiskalni svet - lahko imeli bolj aktivno vlogo, predvsem se pri zagovarjanju nacionalnega položaja v ciklu in dolgoročnih projekcij, ki se seveda lahko razlikujejo od projekcij Evropske komisije. Hkrati poudarjamo, da bo Slovenija spremembe fiskalnih pravil v obeh predlogih uredb ocenjevala predvsem z vidika doseganja ustreznega ravnotežja med zagotavljanjem vzdržnosti javnih financ in doseganjem ustrezne podpore gospodarske rasti. Kot rečeno, je potrebno preprečiti predvsem napake iz preteklih kriz, ko je pravzaprav prehitra konsolidacija javnih financ izrazito oklestila gospodarsko rast. Na drugi strani se pa seveda zavedamo in tudi podpiramo, da to pa ne more, ne sme biti, ne more biti opravičilo, za to, da vendarle na nek, temu rečemo zdaj srednjeročni rok ne dosežemo ustrezne stabilizacije. Ob tem je ključno, da so metodologije določanja fiskalnih ciljev, to več ves čas poudarjamo, ponovljive, predvidljive, transparentne in jasne. Ustrezna pa je tudi večja transparentnost v postopkih presežnega primanjkljaja. Naveden predlog stališč smiselno uporabljamo v razpravah na EU ravni, tako na ravni ministrov za ekonomske in finančne zadeve kot na ravni delovnih skupin. Obravnava paketa namreč poteka že vse od objave predloga s strani Evropske komisije meseca aprila. Cilj je, da se dogovor doseže do konca letošnjega leta. Če dogovora ne bo, bodo v letu 2024 veljala obstoječa fiskalna pravila EU. Naj na koncu povem še, da absolutno verjamem, da fiskalna pravila so potrebna, hkrati pa, da je na ne glede na reformo pravil EU nacionalni ravni potrebno upoštevati 148. člen Ustave. Ta določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. To sem posebej povedal, zaradi tega, ker se seveda v politični dobavi debati to velikokrat pozablja. Hvala lepa.

Hvala lepa za te uvodne besede. Odpiram skupno razpravo o navedenih predlogih stališč, želi kdo besedo? Gospod Rado Gladek, izvolite.

Ja, hvala za besedo, da ne bo šlo čisto tako na hitro mimo.

Mogoče samo eno vaše dodatno mnenje. Rekel ste, da cilja, da bi se v letošnjem letu pač ta razhajanja uskladili oziroma da bi za 2024 ta nova pravila veljala, pa mogoče samo par besed, kje pa so po vašem mnenju ta največja razhajanja? Zdaj, vi ste rekel v svojih, v svoji predstavitvi, da smo nekje v istem koraku kot oziroma v istem razmišljanju kot Nemčija, ampak recimo v primerjavi z ostalimi državami. Prej ste tudi omenil, da je, mi smo del držav, ki pač zagovarja neko stališče, kje so mogoče ta razhajanja oziroma kje zna biti največji problem, da bi se ta spremenjena pravila dejansko sprejela oziroma, da bi začela veljati z naslednjim letom. Toliko. Hvala.

Želi še kdo razpravljati? Že zdaj? Monika Pekošak, izvolite.

Zelo pozdravljam to, kar ste minister povedal, tudi sama sem zagovornik uravnoteženosti proračuna in me veseli, da nekdo tudi javno pove, da se prevečkrat pozablja kaj pomenijo prihodki pa odhodki v državi. Če se drugače ne moremo disciplinirati nas bo pač Evropska unija disciplinirala v smislu pravil. Zagovarjam tudi to, da ta fiskalna pravila morajo imeti neko enostavno zasledovanje, da se ne bomo izgubili vsi skupaj v birokraciji. Tako da bom to področje z zanimanjem spremljala. Hvala vam.

Hvala lepa. Želi še kdo mogoče razpravljati? Če ne samo eno obvestilo še, da se je opravičil, ne bo prisoten na Odboru za finance Jernej Vrtovec. Gospod minister, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa. Zdaj na prvi pogled, ko se posluša posamezne državne države članice, izgleda bomo precej enotni, nobenega doma, niti ene države članice ni, ki se ne bi zavzemala za prenovitev teh pravil, čisto vsi se glede tega strinjamo. Tudi vsi se strinjamo, da so obstoječa pravila, da jih je čas povozil, bom temu tako rekel. V primeru Slovenije seveda so ta pravila še posebej stroga, zapisana v Ustavo in glede tega vsem jasno kaj to pomeni, moramo jih upoštevati taka kot so zdaj. Seveda pa nastane problem v detajlih, ko gre za namreč zelo pomembne dokumente, ki bodo v veliki meri determinirale tudi prihodnje politike, proračune in politike posameznih držav. Tako da, zaradi tega je seveda v teh detajlih veliko razhajanj. Ta razhajanja so širša kot običajna razhajanja med severnimi in južnimi državami Evropske unije, je pa del tudi na to povezan pa seveda vezan na to, da so že, kako naj rečem, izhodiščni položaj držav zelo različni glede zadolženosti. Mislim, da najbolj zadolžena država, ima 180 odstotkov dolga glede na BDP, najmanj pa pod 40, tako da razlike so ogromne. Seveda ne mislim spet, nobena skrivnost ni, da ene države, spet vemo katere, ker je že zgodovinsko tako, pravila bolj striktno upoštevajo kot druge, ki jih malo bolj ohlapno razumejo in to je recimo, ta del je eden zelo pomembnih delov, ker seveda tu smo tudi mi, tu smo, če smo na strani Nemčije, deloma smo, deloma pa nismo, se bom to kasneje pojasnil tudi zakaj smo se pridružili temu. Absolutno smo na strani Nemčije, na tem delu, da je treba imeti taka pravila, ki bodo enostavna, za vse enaka in ki se jih bomo vsi držali, ker sem tudi spet zgodovinsko Slovenija in male države so se, zaradi manjše politične moči morale bistveno bolj držati kot kakšne velike države, ne bom danes v imenu, verjetno pa vsi veste v katerih državah vemo, ki so pač, zaradi svoje velikosti in politične moči lahko tudi v Bruslju bile bistveno uspešnejše pri tem, če pravil niso se držale tega. To je tista stvar, ki jo tudi v resnici Slovenija najbolj zagovarja ali pa kjer smo zelo pozorni pri vseh pravilih. To, kar sem jaz tudi že večkrat tudi javno povedal, da bomo naredili vse, da ne bodo pravila narejena na način, kjer bo Evropska komisija na malih državah, kot je Slovenija kazala svojo moč, medtem ko velike države pač bodo izpuščene. V tem kontekstu, saj pravim, smo tu na podobnem stališču, kot je Nemčija. Nemčija je že po naravi država, ki se večinoma drži pravil. Tako da drugače med glavnimi odprtimi vprašanji, bom šel kar po sklopih, ki jih je potrebno rešiti v naslednjih mesecih. Mimogrede, časovnica je izjemno ambiciozna. Jaz sem zelo razočaran nad tem, kako, kaj se je v zadnjem letu… Namreč treba je vedeti, da že eno leto nazaj, septembra in oktobra lani je bilo jasno, da je to najpomembnejša tema na zasedanjih ECOFIN-a. V času švedskega predsedovanja je torej na šestih sejah samo dvakrat bila ta točka sploh uvrščena na evrops…, na razpravo, kar veliko pove, koliko so Švedi to vzeli za prioriteto. Mi smo bili do tega zelo kritični, najbolj od vseh, saj tudi javno, ampak na koncu koncev verjamem, Španci bodo tukaj, zdaj predsedujejo, temu večjo pozornost, ampak hočem reči, v resnici v enem letu se je zgodilo malo, relativno malo napredka, zdaj se pa računa, da se bomo v september, november, štirih naslednjih sestankih dogovorili do konca. To je res optimistično, sploh to bom zdaj povedal, katere stvari so še odprte. Torej za začetek odprta vprašanje je določitev varovalk, odnos med neto izdatki in reformami ter investicijami, določitev tehnične informacije, evropski / nerazumljivo/, lahko pol podrobneje pojasnim, za kaj gre, določitev tehnične informacije Evropske komisije za nizko zadolžene, za nizko zadolžene države. Malo bom pokomentiral zraven, da ne bo čisto tako skopo. Gre za to, da nizko zadolžene države, tiste, ki imajo dolg pod 60 %, tudi za te, ki seveda imajo, bodo veljala bolj ohlapna pravila, ampak tudi za te države bo uvedeno poročanje. In v bistvu gre za vprašanje, kakšne podatke bodo tu notri mogli, se bo zagotavljalo, torej kaj so tiste tehnične informacije Evropske komisije, ki se bodo na šest mesecev, mislim da, ali koliko je, poročale. Potem je vprašanje glede organizacije procesa letnega cikla nadzora, podrobnosti klavzule o izvzetju pravil. Veliko vprašanje je opredelitev skupnih EU prioritet, na primer obrambe. Samo eno vprašanje, ki je ves čas zdaj na mizi, je, kako obravnavati zaradi recimo temu zunanjih okoliščin. Spet tu so države zelo različnega pogleda ali je vojna v Ukrajini in povečani obrambni izdatki tako pomembna zunanja okoliščina, da jo je treba posebej obravnavati. Popolnoma na različnih bregovih so države članice, najbolj Poljska to zagovarja seveda, da je to izjemna okoliščina. Potem je, naprej zelo pomembno vprašanje je to, ko sem ga prej že omenil, kakšno vlogo bodo imeli nacionalni fiskalni organi, torej ali bodo, ali se bo njihova vloga povečala ali se bo ta vloga povečala v fazi poročanja, torej da se bo, zato se tudi mi zavzemamo, da v resnici nacionalni fiskalni organi po našem mnenju boljše poznajo razmere kot Evropska komisija, tako da verjamemo, da bi morali imeti večjo vlogo pri poročanju. Zdaj seveda vprašanje je ali kakšno vlogo pri tem bo imel torej Evropski fiskalni svet, kaj bo imel nacionalni, kaj bo imel Evropski fiskalni svet. Vprašanje je glede vpliva držav članic na metodologijo in izračune. Naprej, aha, pomembno vprašanje za Slovenijo in tudi za druge države članice je določitev varovalk glede potrebnega zniževanja presežnega primanjkljaja. Zdaj vseeno, če lahko vmes malo malo pojasnim, no, ta dva osnovna kriterija torej glede maksimalnega letnega primanjkljaja v višini 3 % BDP in dolga države v višini 60 % ostajata, to v resnici tudi ostaja, je pa seveda vprašanje. Dolgoročno se bo mogel dolg države zniževati, zniževati vsaj na to, da pade pod 60 % BDP-ja, je pa veliko vprašanje seveda predvsem spet za Slovenijo še posebej aktualno tudi danes, zaradi razmer, ki jih ima, ki jih imamo, kako bodo, kaj so, kaj je sploh definicija izrednih dohodkov, dogodkov, kako bodo ti dogodki vplivali na to in seveda tudi v tem kontekstu naj opozorim, da seveda se mi zavzemamo za to, spet za jasno definicijo, kaj so izredni dogodki. Lahko si mislite, da vse ni tako enostavno to definirati, ne. Verjamem, da ima vsak pri nas ali pa da se vsi strinjamo, da so poplave izreden dogodek, že, če pa vprašam, ali je vojna v Ukrajini izreden, pa mogoče se že v tej sobi ne strinjam. Ampak ne bi šel v to razpravo, ampak hočem reči, predvsem je pomembno vprašanje to definirati. Je pa neminovno, da tudi če se bodo posamezni dogodki obravnavali kot izredni, pa bo za to država imela neke odpustke. V kratkem, v kratkem obdobju bodo to izrazito povezani z investicijami in reformami v resnici. Povem bolj po domače, tudi država, ki bo dobila nek odstop od tega, bo za to še bistveno bolj pod kontrolo, ker bo v tistem času mogla razložiti in s katerimi reformami in torej gre za kombinacijo tem reform, pri čemer spet poudarjam, ne, da na področju recimo, da je razumevanje ministrov za finance, je na koncu koncev tudi Evropske komisije glede reform drugačno kot kakšnih drugih ministrov. Torej izrazito je povezano s tem, da bomo mogli doseči cilje, reforme izpeljati in če jih ne bomo, investicije morajo biti, res bodo morale biti namenjene temu, kar bomo rekli. Torej pove, on reče, v preteklosti se smatra naglas sicer od vseh, ker so politiki tudi diplomati, se ne govori, ampak da so se seveda ta pravila izigravala, države so obljubljale, sredstva so šla nekam in pol se je to čez nekaj let šele ugotovilo. Tu gre se predvsem za to, da komisija ne bo več pustila tako proste roke, zato bodo ta pravila precej bolj pod kontrolo. Države bodo imele neko proste roke pri, pri tem, da se odločijo, kako bodo prišli do teh cilj…, ciljnega, ciljne zadolženosti. Če se bodo zgodile izredne razmere, verjamemo, da bodo velja…, veljale določene, določeni odpustki, ampak izrazito se bo gledalo recimo, bom povedal res prav po…, čim bolj po poenostavljeno, če gre za poplave, da so ti odpustki vezani izključno na reševanje poplav, ne za to, da si jo zdaj države skozi nek prostor za financiranje nekih drugih projektov, ki nimajo veze s tem. No, tako zdaj probam biti poenostavljen. In seveda države, ki se tega ne bodo držale, bodo imele težave.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo.

In odboru predlagam, da je razprava odloča o naslednjem predlogu mnenja: Odbor za finance podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Sveta o spremembi direktive 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic, ki ga je predložila Vlada, in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

In prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 12 poslancev, vseh 12 poslancev je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Če se strinjate, bi odbor pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije poročal pisno.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O UČINKOVITEM USKLAJEVANJU EKONOMSKIH POLITIK IN VEČSTRANSKEM PRORAČUNSKEM NADZORU TER RAZVELJAVITVI UREDBE SVETA ES ŠT. 1466/97.

Razpravo smo že opravili, tako odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: Odbor za finance podpira navedeni, ki, predlog stališča, ki sem ga ravnokar prebrala, ki ga je predložila Vlada, in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 12 poslancev, vseh 12 poslancev je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. Tudi to poročilo bomo na Odboru za Evropske unije poročali pisno.

S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE SVETA O SPREMEMBI UREDBE ES ŠTEVILKA 1467/97 O POSPEŠITVI IN RAZJASNITVI IZVAJANJA POSTOPKA V ZVEZI S ČEZMERNIM PRIMANJKLJAJEM.

Tudi o tem smo že opravili razpravo, zato odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: »Odbor za finance podpira navedeni predlog stališča, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.«

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Ravno tako bomo Odboru za zadeve Evropske unije poročali pisno.

S tem zaključujem tretjo točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA. Izvolite, minister.

Se oproščam, vem, da ni po protokolu, da bi se mogel… Če mi dovolite samo še en kratek komentar za nazaj…