Spoštovani, lepo pozdravljeni!

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 17. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: mag. Darka Kranjca nadomešča poslanec Lenart Žavbi, poslanko Lucijo Tacer nadomešča poslanka Sandra Gazinkovski.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU V POSTOPKIH INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora 21. aprila 2023.

Na zahtevo skupine poslank in poslancev je Državni zbor na svoji 10. redni seji, 25. 5. 2023, o predlogu zakona opravil splošno razpravo in sklenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.

Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Sodnega sveta, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, opredelitev Ministrstva za pravosodje do mnenja Zakonodajno-pravne službe, pripombe Gospodarske zbornice Slovenije, pripombe Marka Drobeža, pripombe Zbornice upraviteljev ter pripombe Združenja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije za gradbeno stroko.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Sodni svet, Vrhovno sodišče in Zbornica upraviteljev Slovenije.

V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica ter Poslanska skupina SDS. Pregled amandmajev ste prejeli. Poslanska skupina SDS je svoj amandma za novi 57.a člen danes umaknila in vložila predlog za amandma odbora za novi 137.a člen, ki je že zajet v pregledu amandmajev, ki vam je bil predložen.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj, če se strinjamo?

Torej, besedo dajem vabljenim na sejo, najprej državni sekretarki Ministrstva za pravosodje.

Izvolite, gospa mag. Valerija Jelen Kosi.

Hvala za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci ter drugi prisotni, vsi vabljeni!

Dovolite, da vam kratko predstavim nekatere pomembne in ključne novosti Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Trije ključni sklopi poglavitnih rešitev so bili že predstavljeni v okviru javne razprave, in sicer: uresničitev odločb Ustavnega sodišča, v katerih je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo neustavnost veljavnih zakonskih rešitev, prenos določb Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti v slovenski pravni red ter druge spremembe, katerih namen je povečati učinkovitost insolventnih postopkov, tako stečajnih kot tudi okrepiti nadzor in pravice upnikov v drugih postopkih zaradi insolventnosti. Zahvaljujem se za tvorno razpravo in podporo k predlogu zakona v okviru splošne razprave. Prav tako se na tem mestu zahvaljujemo Zakonodajno-pravni službi za natančen in skrben pregled predloga zakona, glede katerega se zavedamo zahtevnosti tako tematike kot tudi nomotehničnega pristopa. Menimo, da vloženi amandmaji ustrezno naslavljajo nekatere od pripomb. Glede nekaterih drugih odprtih vprašanj, ki jih izpostavlja Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju, pa smo posredovali svoje mnenje.

Kot ste lahko videli, je novela obsežna. Rešitve, ki smo jih oblikovali na Ministrstvu za pravosodje, so plod večletnega usklajevanja z vsemi deležniki in kot izhaja iz predloga zakona, temeljijo na znanstvenih in pravno empiričnih študijah.

Dovolite, da v okviru te predstavitve predstavim devet ključnih rešitev predloga.

Prvič, z uvedbo pojma grozeče insolventnosti se točka, na kateri mora dolžnik, ki svojih plačilnih obveznosti predvidoma ne bo mogel izpolniti ob njihovi zapadlosti, postopati aktivno, da se prepreči nastanek insolventnosti, pomika v čas, ko dolžnik še ni insolventen, mu pa insolventnost grozi pravočasno in aktivno ravnanje dolžnikov je ključno za preprečitev nastopa insolventnosti oziroma če je nastop insolventnosti neizbežen, za zavarovanje pravic in poplačila upnikov v pravočasno začetih stečajnih postopkih. V novih možnostih prestrukturiranja in pravilih glede ravnanj poslovodstva ob nastopu grozeče insolventnosti in insolventnosti ter s tem povezane odgovornosti za opustitve teh ravnanj vidimo pozitivne učinke na gospodarstvo v smeri ohranjanja delujočih podjemov in pravočasnega postopanja v primeru insolventnosti družbe, kar posledično zagotavlja višji delež poplačila upnikov ter večjo pravno varnost pri delovanju na trgu.

Drugič, spreminjajo in dopolnjujejo se pravila finančnega poslovanja družb in drugih oseb. Predvsem so dodane opredelitve bolj jasnih in hkrati strogih obveznosti družbe ter njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti. Spremembe temeljijo na nemškem in avstrijskem vzoru in so povezane z implementacijo Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti, saj je bolj jasna določitev obveznosti poslovodstva ob nastopu teh položajev povezani povezana z varstvom upnikov. Z namenom zagotavljanja zgodnjega opozarjanja se po primerjalno pravnih vzorih dodaja obveznost računovodij, revizorjev ali drugih oseb, ki za podjetja opravljajo storitve, povezane s poslovanjem ali pregledom poslovanja družbe, da morajo poslovodstvo pisno opozoriti, če pri pripravi svojih aktivnosti ugotovijo, da je verjetno, da družbi grozi insolventnost ali da je družba insolventna. Z namenom preprečitve izigravanja upnikov se širi obdobje izpodbojnosti, in sicer so izpodbojna lahko vsa ravnanja, ki so bila narejena ali so vodila v insolventnost dolžnika. Na tem mestu pa moram omeniti še lanskoletno novelo Kazenskega zakonika, ki po nemškem zgledu tudi določa takšno kršitev obveznosti poslovodstva kot zakonski znak kaznivega dejanja oškodovanja upnikov.

Tretjič, na podlagi prejetih opozoril iz prakse in Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije, sprejetih na nujnih sejah 12. septembra in 13. novembra 2019, se postopek poenostavljene prisilne poravnave nadomešča s posebnimi pravili postopka prisilne poravnave za malo gospodarstvo, s tem se tudi v teh postopkih omogoča nadzor in preverba obstoja terjatev s strani upravitelja.

Četrtič, spreminjajo se pravila glede prodaje poslovne celote dolžnika, in sicer na način, da imajo močnejšo vlogo upniki, ki lahko zahtevajo, da upravitelj pripravi vse potrebno, da se proda dolžnik kot poslovna celota. Po veljavni ureditvi se takšna prodaja lahko zgodi samo na predlog upravitelja in ob soglasju upnikov, po novem pa zadostuje samostojen predlog upnikov, da se začnejo te aktivnosti. Prav tako se podaljšuje rok, v katerem se lahko poda ta predlog. Sedaj lahko upravitelj v enem mesecu po začetku stečaja to stori, po predlagani ureditvi pa najkasneje v šestih mesecih po začetku stečaja.

Petič, v novelo so vključene tudi spremembe povezane z dodatno digitalizacijo postopkov zaradi insolventnosti. Z vidika večje transparentnosti prodaje dolžnikovega premoženja se postavlja zahteva, da morajo upravitelji vse premoženje, ki je predmet prodaje, vnesti v enoten spletni iskalnik prodaj v stečajnem postopku, ki ga upravlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije, s tem se bo zagotovila dodatna preglednost in transparentnost glede predmetov, ki se v teh postopkih prodajajo.

Šestič, zelo pomembno, novela prinaša večje varstvo delavcev tako v že ustaljenih postopkih zaradi insolventnosti, še dodatno pa tudi v novem postopku zaradi grozeče insolventnosti.

Sedmič, novela prinaša oziroma ureja tudi možnost dopuščene revizije zoper nekatere pravnomočne sklepe v postopkih zaradi insolventnosti, do sedaj namreč strankam to izredno pravno sredstvo ni bilo na voljo.

Osmič, izboljšuje se procesni položaj upnikov v teh postopkih, saj se predlaga širitev pristojnosti upniškega odbora in daje pravna podlaga za dostop upnikov do dokumentacije, ki je potrebna za preveritev pravilnosti poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika ali načrta finančnega prestrukturiranja oziroma je potrebna za odločitev o glasovanju o prisilni poravnavi ter za neposredni dostop Ministrstva za pravosodje kot organa, ki izvaja nadzorne pristojnosti nad delom upraviteljev do spisov sodišč.

In devetič, zaključno. Na področju osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti dolžnika se na eni strani zaostruje kriterij za odpust obveznosti, in sicer tako, da sodišče kot relevantno okoliščino presoja tudi prizadevanje dolžnika, da izpolni obveznosti do upnikov. Dolžnikova dolžnost torej je, da si s svojimi aktivnostmi, torej ravnanji tekom preizkusnega obdobja, prizadeva za poplačilo upnikov, sicer odpust obveznosti ni dovoljen, če si stečajni dolžnik tekom preizkusnega obdobja v zadostni meri ne prizadeva za poplačilo upnikov in namesto denarnih sredstev sprejema druge nedenarne ugodnosti, kot je na primer neodplačna uporaba premoženja, ki ni v lasti njegovih ožjih družinskih članov, pa tovrstna ravnanja ali opustitve, če se ne dokaže drugače, pomenijo zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Po drugi strani pa se sodišču omogoča, da bolj prosto presoja, kakšno težo ima posamezna kršitev, ki jo stori dolžnik v tem obdobju, in kakšen je njen vpliv na sam odpust obveznosti. Zaradi zahteve Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti pa se za dolžnika krajša preizkusno obdobje na največ tri leta.

Sprememb in dopolnitev je še mnogo več, verjamem, da bodo nekatere še predmet razprave in bomo lahko podali tudi osrednja pojasnila tekom razprave.

Po vsem zaključku pa še nekaj k vloženemu amandmaju koalicijskih poslancev za novi 137.a člen. Vsebina urejanja se nanaša na obdobje jamčevanja zavarovalnic za škodo, ki bi nastala zaradi strokovne napake notarja, če je vzrok za nastanek škode ali nastanek škode izvira iz časa trajanja zavarovalne pogodbe. Predlog insolvenčnega zakona je pristopil k urejanju obveznega zavarovanja stečajnih upraviteljev na enak način, kot to določa 14. člen Zakona o notariatu za notarje. To smo opozorili v uvodni obrazložitvi predloga stečajnega zakona in smo pojasnili, da predlagani določbi 5. točke drugega odstavka in šestega odstavka 108. člena zakona sledita ureditvi zavarovanja odgovornosti notarjev in predstavljata dodatno varstvo za oškodovance, torej za upnike in za tretje osebe pri uveljavljanju zahtevkov iz naslova zavarovanja odškodninske odgovornosti upravitelja tudi po prenehanju zavarovalne pogodbe, če vzrok za nastanek škode ali nastanek škode izvira iz časa trajanja zavarovalne pogodbe. V vmesnem času, to je od sprejetja predloga stečajnega zakona (ZFPPIPP) na Vladi do roka za vložitev amandmajev so potekali pogovori s predstavniki in člani Slovenskega zavarovalnega združenja, kako pogodbe o zavarovanju notarjev uskladiti z zakonom. Izpostavljeni so bili pravni zadržki, in sicer, da je ureditev v Zakonu o notariatu lahko neusklajena z določili Direktive 2019/38/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja ter mednarodnimi računovodskimi standardi. Enako velja seveda za ureditev, kot je bila predlagana v obravnavanem predlogu zakona za stečajne upravitelje. Menimo, da je nujno, da za obe vrsti poklicnih zavarovanj velja enaka ureditev, zato podpiramo amandma koalicijskih poslancev tako k 40. členu kot tudi za novi 137.a člen predloga. Glede same tehnike poseganja v druge zakone pa menimo, da je pristop s posegom v Zakon o notariatu ustreznejši, saj je preglednejši z vidika naslovnikov te določbe, kot tudi glede notarjev, ki so dolžni uskladiti svoje zavarovanje z novimi pravili. Glede na dejstvo, da se že od začetka zasleduje poenotenje ureditve tega področja, na kar smo opozorili v uvodnih pojasnilih, menimo, da je tovrstni pristop primernejši od pristopa, ki bi urejal zgolj začasno ureditev, torej do sprememb Zakona o notariatu.

Toliko za uvod. Z veseljem bomo odgovarjali na vaša dodatna vprašanja. Najlepša hvala za besedo.

Hvala lepa.

Besedo sedaj dajem gospe Kurent, predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Torej, Zakonodajno-pravna služba je z vidika svojih nalog, ki so določene v Zakonu o Državnem zboru in Poslovniku, proučila tudi ta predlog zakona. V pisnem mnenju so navedene pripombe službe podane z vseh vidikov, vseh treh vidikov naših nalog, to pomeni tako z ustavnega vidika kot z vidika skladnosti s pravnim sistemom in nomotehniko in tudi z vidika notranje skladnosti zakona. Mnenje ste prejeli že 22. avgusta, zato ga niti ne bi ne ponavljala ne povzemala. Povedala pa bi, da so vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije, ki nekatere naše pripombe odpravljajo oziroma upoštevajo, danes pa smo prejeli oziroma je bilo v Državni zbor posredovano pisno pojasnilo oziroma odziv ministrstva na naše pripombe. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem še predstavnici Državnega sveta, gospe Potočan.

Izvolite.

Hvala lepa.

(Državna svetnica Bojana Potočan.)

Lep pozdrav tudi z moje strani vsem navzočim!

Torej, Komisija za državno ureditev je na 8. seji, 30. 8. 2023, obravnavala predmetni predlog. Opravili smo daljšo razpravo in je komisija predlog zakona podprla. Naše mnenje je podano v pisni obliki, zato bom predstavila samo glavne poudarke.

Na komisiji je bilo opozorjeno na pogosto slab izplen stečajnih postopkov, prav tako tudi dejstvo, da so stečajni postopki pogosto razglašeni prepozno. Komisija je opozorila na pomen dobrega dela stečajnih upraviteljev, predvsem v prid upnikom in pa v prid zmanjševanju stroškov. Predstavnik Ministrstva za pravosodje je pojasnil, da predlog krepi vlogo upravitelja, ki bo moral iz svojega delokroga opravila opraviti sam, kadar pa seveda gre za opravila, ki ta delokrog presegajo ali jih pa je precej večji ta delokrog, potem jih lahko naročijo pri zunanjih izvajalcih. Da pa je v tem primeru pomembno, je to, da so ta opravila potrebna za izvedbo nalog upravitelja ter da je cena tudi primerljiva tržni vrednosti, bistvena odstopanja pa se bodo potem preverjala v okviru revizijskih nadzorov Ministrstva za pravosodje. Poudarjeno je bilo tudi, da vsak strošek odobri sodišče.

Na komisiji je bil izpostavljen pomen javnosti in transparentnosti postopkov prodaj, kar bo po mnenju predlagatelja krepilo obveznost upravitelja, da vse podatke o premoženju v stečajnem postopku vpiše v spletni iskalnik in bodo dostopni na enem mestu.

Opozorjeno je bilo, da je pomembno spoštovanje rokov iz razpisov pri zbiranju ponudb, kar v praksi ni vedno izpolnjeno.

Državni svetnik je v okviru svetniških vprašanj in pobud tudi podal vprašanje glede obveščanja predkupnih upravičencev, kadar se v stečajnem postopku prodajajo kmetijska in gozdna zemljišča na podlagi zbiranja ponudb ali neposrednih pogajanj, v praksi gre namreč za različne prakse stečajnih upraviteljev. In na podlagi svetniškega vprašanja je Ministrstvo za pravosodje naredilo poizvedbo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so dobili pojasnilo, da določba o obveščanju v ZF, torej sama določba obveščanja v ZFPPIPP, velja že od samega začetka. Vendar pa je dejstvo, da je Zakon o kmetijskih zemljiščih imel določbo, da se vse prisilne prodaje objavijo na upravnih enotah, kjer se postopki tudi izvedejo, sedaj pa je ta določba črtana in je v bistvu to bil problem, zakaj so nastale različne prakse. Na podlagi teh ugotovitev je Ministrstvo za pravosodje potem tudi pozvalo Ministrstvo za kmetijstvo, da naslovi dopis na vse upravne enote in jih na to opozori. Stališče Ministrstva za pravosodje pa je, da ni dolžnost stečajnega upravitelja, da individualno s priporočeno pošto obvešča vse upravičence, ampak je na enak način za vse deležnike dostopno obvestilo na oglasni deski upravne enote, ki ga objavi, ko prejme obvestilo upravitelja.

Predstavnik Ministrstva za pravosodje je tudi opozoril, da bo veliko dilem z vidika pravočasne seznanitve odpravljeno s spremembo 326. člena ZFPPIPP, in sicer vpis premoženja v spletni iskalnik prodaj v stečajnem postopku.

Poudarjen je bil tudi pomen ustreznega izobraževanja upraviteljev. Poudarjeno je bilo tudi, da je zakon prenormiran, predlog sprememb pa tega ne odpravlja, zato bi bilo v bodoče potrebno razmisliti o delitvi vsebine na del, ki sodi v sam zakon, in del, ki sodi v podzakonske akte. Predstavnik Ministrstva za pravosodje je tudi pojasnil, da bodo vloženi amandmaji, ki pa jih v trenutku obravnave komisije v zakonodajnem postopku še ni bilo, zato se do njih nismo opredelili. Kot pa sem povedala, smo predlog, ki smo ga obravnavali, podprli.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo sedaj dajem predstavnici Vrhovnega sodišča, gospe Tini Brecelj.

Izvolite, prosim.

Hvala lepa, gospa predsednica, za besedo.

Lep pozdrav vsem navzočim!

Jaz bi, če dovolite, uvodoma samo dva kratka poudarka v zvezi s to novelo, potem bi pa za nekaj vsebinskih dopolnitev, predvsem z vidika sodstva, pa besedo predala vrhovnemu sodniku dr. Damjanu Orožu, ki je danes tukaj z nami. Dr. Orož je vrhovni sodnik gospodarskega oddelka in je pač to področje tisto, s katerim se vsakodnevno ukvarja. Jaz pa, kot rečeno, dva poudarka. Prvi je ta, da gre pri noveli ZFPPIPP, kot s kratico imenujemo zakon, ki je danes pred nami, za področje, ki je strokovno zelo zahtevno, in moram poudariti, da pri vseh novelah, tudi pri tej, je bilo tako. Vrhovno sodišče zelo intenzivno sodeluje pri pripravi predlogov. Torej, tu imamo s predlagateljem res zelo dobro prakso vzpostavljeno, tako da vsi sodniki gospodarskega oddelka Vrhovnega sodišča so tukaj vključeni in pri oblikovanju vsebin intenzivno sodelujejo drugi.

Druga stvar, ki bi jo želela uvodoma izpostaviti, pa je, da novela, kot smo slišali, je zelo obširna, narekuje tudi kar nekaj nadgradenj informacijskega sistema, s katerim upravlja Vrhovno sodišče, torej kar nekaj tehničnih, zahtevnih tehničnih nadgradenj. In mi smo že ves čas opozarjali, da bo datum 1. 1. 2024 zelo težko dosegljiv, če bo novela sprejeta kasneje, torej po juniju, zdaj smo pa že v septembru. Tako ta datum težko lovimo in bi tu še enkrat poudarili in predlagali, da se torej datum uveljavitve, tako kot smo to prakso z ministrstvom tudi že imeli, določi tako, torej, ko bo tehnična nadgradnja zagotovljena, mi bomo sigurno pristopili ažurno, Vrhovno sodišče ministrstvo obvesti in takoj zatem minister izda odredbo. So pa sredstva za finančno nadgradnjo predvidena, tako da tukaj pa se predlagatelju zahvaljujemo, tako da ta del pa je pokrit.

Zdaj pa, kot predlagano, bi res prosila, če lahko še sodnik… Hvala lepa za besedo.

Seveda, izvolite gospod.

Hvala lepa.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani gostje, hvala za besedo in za vabilo, seveda. Tudi jaz bi uvodoma izpostavil zelo vzorčno sodelovanje s pripravljavcem zakona. Če lahko rečem, že od leta 2020 pravzaprav sodelujemo pri tej noveli, tako da je, si upam reči, zelo premišljena. Novela seveda ne bo rešila vseh dilem v praksi, ampak veliko jih pa naslavlja in tudi nekaj rešuje.

Jaz bi izpostavil tri teme, za katere na Vrhovnem sodišču mislimo, da jih novela ustrezno naslavlja. Prva je, kakor je bilo že omenjeno, odprava poenostavljene prisilne poravnave. Poznamo zdaj neko novo obliko oziroma neka nova pravila, posebna pravila postopka prisilne poravnave za malo gospodarstvo. Novela ustrezno naslavlja pravzaprav perečo tematiko v teh poenostavljenih prisilnih poravnavah, to so pa tako imenovane fiktivne terjatve, ko so dolžniki sami oblikovali seznam terjatev, kar je v velikem številu zadev pravzaprav rezultiralo, da so se v teh seznamih pojavljale terjatve, ki jih ni bilo, ki so bile fiktivne, seveda v bistvu z namenom vplivanja potem na glasovanje prisilne v prisilni poravnavi. v praksi smo opozarjali na to problematiko, tudi v javnosti, tako strokovni kot v laični, smo imeli občutek pravzaprav nenehne zlorabe postopkov in ta novela to zelo ustrezno naslavlja, ko imamo vlogo upravitelja seveda zdaj pri preizkusu terjatev in pa hkrati seveda dolžnika varuje, tako kot je prej poenostavljena prisilna poravnava. Stroški niso nič dosti večji, odpade revizor, odpade pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij in tako naprej. Tako menimo, da bo ta novela predvsem dala občutek o večji poštenosti postopka in seveda potem tudi izida v tem delu.

Kot drugo, kar bi omenil, je postopek osebnega stečaja. Mi pozdravljamo rešitev skrajševanja preizkusnega obdobja, ki ne samo, da je skladna z mednarodnim, pač s predpisom Evropske unije, temveč tudi pravzaprav lepo spremlja razvoj sodne prakse. Preizkusno obdobje je sprva ob uvedbi zanihalo blizu pet let, potem se je pa skrajševalo in ta maksimum tri leta, menimo, da je to primerno obdobje, da vestnemu upniku in pa skrbnemu upravitelju omogoča tudi preizkus dolžnika in preizkus morebitnih obstojev za ugovor zoper odpust obveznosti.

In še čisto nazadnje, pozdravljamo rezerviran pristop zakonodajalca in seveda tudi predlagatelja zakona k reviziji. Sprva je bilo omenjeno, da bi se revizija v insolvenčnih postopkih dopustila v celoti, zdaj je v bistvu predlagano v treh primerih, sami vidite, v katerih. Namen Vrhovnega sodišča je bil pravzaprav, naj se revizija ne dopušča v zadevah, kjer so insolvenčni postopki tekoči. Zakaj? Ker pride potem do ireverzibilnih posledic, uprav družb več nimamo, premoženje prodamo, mi bi pa odločali o izrednem pravnem sredstvu, pri čemer nimamo sredstva, kot je zadržanje postopka, kot ima Ustavno sodišče. Tako pozdravljamo to rešitev in mislimo, da bomo v okviru teh omejenih možnosti revizije pa vendarle na Vrhovnem sodišču lahko judicirali in dali pravna stališča, ki bodo potem tudi nasploh pripomogla k pravilnosti odločanja sodišč in nižjih stopenj.

To je pa z moje strani vse. Hvala.