/ izklopljen mikrofon/ Bom še enkrat ponovila, da bo zaradi magnetograma. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Začenjam 8. sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da je zadržana kolegica Alenka Jeraj, ki jo nadomešča mag. Karmen Furman, in Katarina Štravs, ki jo nadomešča kolegica Lucija Tacer. Pa še eno pooblastilo imam,in odsoten je tudi Damijan Zrim, ki ga nadomešča Soniboj Knežak.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: prvič, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, skrajšani postopek, drugič, Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju, skrajšani postopek, tretjič, Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, skrajšani postopek in 4. točka razno. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 42. seji dne 19. maja 2023 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Poslanska skupina SDS je 24. maja letos vložila zahtevo za ponovno odločanje o odločitvi Kolegija predsednice, o kateri je Državni zbor odločil na 11. redni seji dne 28. junija 2023, torej da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

V zvezi s to točko je na spletnih straneh Državnega zbora objavljeno naslednje gradivo: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, predlog Dobe - Fakultete za uporabne poslovne družbene študije Maribor, pojasnilo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino. Rok za vložitev amandmajev je bil do četrtka, 31. avgusta letos. V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica ter Poslanska skupina SDS.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, Univerza v Novi Gorici, Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov, Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Študentska organizacija Slovenije, DOBA - Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor, Rektorska konferenca Republike Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Dodatno sem na sejo povabila še Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Matjažu Krajncu, državnemu sekretarju. Izvolite.

Hvala lepa.

Predlagana novela Zakona o visokem šolstvu primarno rešuje ureditev pravnega statusa članic univerz, kar je bila zahteva Ustavnega sodišča iz odločbe iz leta 1998 in odločbe iz leta 2021, ki je zavzelo stališče, da je Zakon o visokem šolstvu protiustaven, ker v nasprotju z načeli pravne države ne določa statusa članic univerze, s tega vidika pa iz 10. člena Zakona o visokem šolstvu ni jasno ali so fakultete in druge članice pravne osebe ali ne. Predlog novele zato ureja ta status, in sicer tako, da opredeljuje univerzo kot pravno osebo, članice univerze pa notranje, kot notranje organizacijske enote, ki nimajo pravne subjektivitete. V drugem delu novela rešuje ureditev javne službe v visokem šolstvu. Prav tako je v tem primeru Ustavno sodišče z odločbo iz leta 2011 razveljavilo 43. člen Zakona o visokem šolstvu, ker ni opredelil javne službe v visokem šolstvu in je njeno ureditev v celoti prepustil nacionalnemu programu visokega šolstva, kar je v neskladju z 2. in 87. členom Ustave Republike Slovenije. Ustavno sodišče je zakonodajalcu naložilo, da mora Zakon o visokem šolstvu določiti vsaj obseg javne službe v visokem šolstvu, temeljne pogoje za dostop posameznikov do storitev visokošolskega izobraževanja v okviru javne službe, temeljne pogoje za izvajalce javne službe in temeljno opredelitev načina opravljanja javne službe, zato predlog novele ureja, da je visokošolsko izobraževanje, ki ga v obliki javno veljavnih študijskih programov izvajajo visoko visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji pod pogoji za opravljanje visokošolske dejavnosti iz tega zakona, v javnem interesu, da je javna služba v visokem šolstvu tista, ki obsega v izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti in jo izvajajo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe. Javna služba se financira iz javnih virov, iz nejavnih virov pa, če tako določa Zakon o visokem šolstvu. Predlog zakona vsebuje tudi druge manjše predloge sprememb oziroma rešitev, ki so vezane na vzpostavitev pravnih podlag za elektronsko poslovanje in vodenje digitalnih evidenc v visokem šolstvu, kar je vezano na mejnik načrta za okrevanje in odpornost v okviru komponente učinkovite javne inštitucije, in sicer pod reformo odpravljanja administrativnih ovir. Ohranja se brezpapirno elektronsko poslovanje, vezano na prijavo za vpis in prošnjo za bivanje preko EVŠ kot urejeno s protikoronskimi predpisi, izjema od vročanja, ki ureja upravne postopke, ker vročanje poteka preko portala EVŠ, ureja se podlaga za dodatne podatke v evidencah študentov in diplomantov visokošolskih zavodov in EVŠ, ureja se tudi možnost pridobivanja podatkov za namen subvencioniranega bivanja s povezovanjem različnih zbirk Ministrstva za notranje zadeve, FURS-a, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ureja se položaj visokošolskih učiteljev, ki so izvoljeni v funkcijo dekana članice, ureja se dostop do visokošolskega izobraževanja tujim državljanom, ki v Republiki Sloveniji zaključijo srednješolsko izobraževanje in pa dostop do subvencioniranega bivanja tujim državljanom in državljanom držav članic EU, ki so v Republiki Sloveniji sami oziroma njihovi starši rezidenti za davčne namene.

Vlada se je na zadnji seji tudi opredelila do amandmajev Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, ki so bili vloženi ob upoštevanju pripomb Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. In sicer s predlaganimi amandmaji se upoštevajo te pripombe, in sicer pripombe 2., 3., 6., 10., 13., 18., 22., 26., 33. in 36. členu k noveli zakona. Vezano na upoštevane pripombe se z amandmaji dodajata tudi nov 35.a člen in amandma k 37. členu. Amandma pa ni bil pripravljen k 17. in 25. členu novele ZVIS, in sicer je Zakonodajno-pravna služba predlagala, da naj se v ZVIS postavi definicija evropske študentske identitete in akademske elektronske identitete. V obeh primerih gre za iniciativi, ki se urejata enotno na EU ravni in se v ZVIS samo umešča zbiranje podatkov v okviru evidence EVŠ, podobno kot je na primer pisna številka, ki je kot pojem v Zakonu o visokem šolstvu ni opredeljena kot podatek, pa jo v evidencah vodijo visokošolski zavodi. Glavne pripombe Zakonodajno-pravne službe, ki pa vpliva na vsebino Zakona o visokem šolstvu so pa predlog amandmaja k 6. členu novele, to je ureditev pravnega položaja članic univerz. Z amandmajem se glede na prvotni predlog novele Zakona o visokem šolstvu uvaja posebni status, posebni položaj članic univerz, vezan na izvajanje tržne dejavnosti, in sicer lahko le-to članice opravljajo v svojem imenu in za svoj račun ter v celoti obdržijo prihodek iz te dejavnosti. Dodana je varovalka, da ustanovitelj niti univerza za morebitno izgubo iz te dejavnosti članice ne odgovarjajo, to je bilo enako doslej že določeno z odlokom o preoblikovanju univerze, hkrati pa se določa, da je pravna oseba le univerza kot celota in je kot taka tudi vpisana v sodni register, medtem ko se članice univerze vpisujejo v sodni register kot deli subjekta vpisa, to pomeni deli univerze s pravno organizacijsko obliko članice univerze, s čimer se razlikuje od ostalih notranjih organizacijskih enot zaradi predlagane izjeme za članice univerze. Z amandmajem k 6. členu novele je bilo treba novelirati tudi 24. člen Zakona o visokem šolstvu, se pravi amandma k 10. členu novele dopolniti z določbo, da dekan članice univerze opravlja tudi funkcijo poslovodnega organa pri izvajanju dejavnosti članice na trgu. Vložena sta tudi amandmaja k 13. in 22. členu novele, govorimo o e-vročanju preko EVŠ. Z obema členoma se ureja odstop od Zakona o splošnem upravnem postopku zaradi elektronskega poslovanja pri…, prijav na sprejemnem vpisnem postopku in v postopku dodeljevanja subvencije za bivanje študentov. S členom se ureja elektronsko vročanje dokumentov, vezano na ta dva postopka. Glede na pripombe Zakonodajno-pravne službe sta bila oba člena podrobneje urejena ob upoštevanju, da mora fikcija vročitve izhajati iz prepričanja, da je naslovniku dejansko ali vse v veliki meri omogočeno, da se je z dokumentom, ki se vroča, seznanil. K 26. členu novele je vložen predlog amandmaja izjema za evidence o delovnem času visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Po pripombah Zakonodajno-pravne službe se je člen nomotehnično predrugačil na način, da je zapisano, kateri podatki glede na navedbe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti v delu, ki se nanaša na evidentiranje delovnega časa, za izvajalce visokošolske dejavnosti ne veljajo, to so osma do dvanajsta točka 18. člena Zakona o evidencah. Pripomba Zakonodajno-pravne službe je bila tukaj delno upoštevana. Mnenja Zakonodajno-pravne službe ni bilo mogoče upoštevati v delu, da bi morala biti navedena določba oblikovana kot posebna odločba določba in ne kot del evidence iz 81. člena ZVIS. To v okviru amandmajev ni bilo mogoče, bo pa v okviru novega sistemskega zakona.

Tako. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Damijani Mlakar. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Torej Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika ter dala pisno mnenje. Zdaj glede na to, da so bili vloženi amandmaji, ki v veliki meri upoštevajo pripombe ZPS, v ostalem pa so, se tudi opredeljujejo do njih oziroma so bila posebej dana tudi pisna pojasnila ministrstva, jaz mnenja zdaj ne bi v celoti, ne bi povzemala, bi se pa na tem mestu vendarle opredelila tudi do amandmaja k 6. členu, ki vsebinsko nekako dopolnjuje predlog zakona.

In sicer, kot je bilo že povedano, ta amandma zdaj vzpostavlja oziroma ohranja ureditev, po kateri imajo članice univerze omejeno pravno in poslovno sposobnost, kadar izvajajo tako imenovano tržno dejavnost. Tukaj je treba opozoriti, da takšna deljena pravna sposobnost oziroma dvojnost pravnega statusa članic univerze v odvisnosti od dejavnosti, ki jo opravljajo, odstopa od siceršnje sistemske ureditve pravnega statusa zavodov in drugih ureditev statusa pravnih oseb in je lahko tudi sporna z vidika varnosti pravnega prometa, s tem pa tudi z vidika načela varstva zaupanja v pravo. Predlagana določba v amandmaju sicer določneje opredeljuje položaj in obveznosti članice univerze glede razpolaganja s prihodki, pridobljenimi iz tržne dejavnosti, in odgovornosti za obveznosti, ni pa mogoče povsem izključiti, da takšna posebna, neke vrste sui generis rešitev ne bo povzročala dodatnih nejasnosti pri njenem izvajanju, na primer glede lastništva premoženja, ki ga članica univerze pridobi v okviru tržne dejavnosti. Glede na navedeno tudi ni mogoče zagotoviti, da je pravni status članice univerze dovolj določno opredeljen in da je s tem v celoti tudi odpravljena protiustavnost, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče v svojih odločbah.

Toliko z moje strani zaenkrat. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino. Mislim, da je med nami dr. Radovan Stanislav Pejovnik. Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica. spoštovane poslanke in poslanci, visoki gostje.

Komisija je obravnavala predlog zakona dvakrat, in sicer prvikrat zakon originalen, drugič pa smo se bolj posvetili amandmajem, zato bom dal podal predvsem stališče komisije k amandmajem. In takoj lahko rečem, da komisija podpira vložene amandmaje poslanskih skupin Svobode, Socialnih demokratov ter Levice k predlogu zakona. In posebej se nam zdijo pomembni trije amandmaji, ki so vezani na status univerze in pravni položaj članic univerze, to je amandma k 6. členu, položajem dekana oziroma direktorja članice k 10. členu in predlog amandmaja k 26. členu, povezan z evidentiranjem delovnega časa za izvajalce visokošolske dejavnosti. Ker se v zvezi s tem pojavlja vrsta vprašanj vezanih predvsem na, na pravni status članice, to smo slišali tudi sedaj mnenje Zakonodajno-pravne službe, bi rad posebej poudaril dejstvo, da Evropska karta univerz Magna Charta Universitatum eksplicitno in posebej navaja, da je treba notranji položaj univerze uskladiti z zgodovino univerze, z okoljem, v katerem deluje, s številom študentov in z osnovami financiranja univerze. Eksplicitno je tudi navedeno, da ob upoštevanju vseh teh dejstev mora pač vsaka univerza uskladiti te pogoje, ki sem jih povedal, z notranjim statusom in delovanjem univerze. In komisija je ugotovila, da amandma vse te, da vsa ta dejstva upošteva in v resnici omogoča, da recimo Univerza v Ljubljani kot najstarejša univerza z velikim številom članic in velikim številom študentov ureja notranjo dejavnost na drug način kot na primer Univerza na Primorskem, ki je seveda, ki ima drugačno zgodovino, drugačno notranjo organiziranost, drugačno velikost. In zato smo izjemno pravzaprav hvaležni ministrstvu, da je vse te, vsa ta dejstva pri pripravi zakona upoštevala. Amandma k 6. členu posebej podpiramo. Prav tako je težka in različna situacija v položaju dekana na vsaki članici. Dekan se v nobenem primeru ne more popolnoma izenačiti z direktorjem zavoda ali neke poslovne enote. Dekan je začasna funkcija in pomeni istočasno skrb za kakovost univerze, skrb za poslovanje univerze, pa seveda dekan se po mandatu vrne kot profesor na univerzo in zato mora ohraniti tudi v času dekanovanja stik z znanostjo, z raziskovanjem, s pedagoškim delom in tudi zato zelo močno podpiramo amandma, ki te stvari ureja. In na koncu, spremembe zakona so bile nujno potrebne in komisija zakon in amandmaje podpira v celoti.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa k predstavitvi mnenj in stališč vabim še vabljene na sejo in vas hkrati vljudno prosim, da se v svoji predstavitvi omejite na približno 5 minut. Kdo se priglasi prvi? Ja, prosim, če se še predstavite zaradi magnetograma. Hvala lepa.

Hvala lepa, jaz sem Jasno Dominko Baloh, prihajam iz Maribora, iz DOBA fakultete. Lep pozdrav vsem, spoštovana gospa predsednica, člani odbora in vsi gostje. Hvaležna sem in vesela, da imamo možnost predstaviti naša stališča na današnji seji in verjamem, da bodo pripomogla k oblikovanju skupnih stališč.

Na kratko bom, res bom kratka. Prihajam iz DOBA fakultete, ki deluje v Mariboru že 20 let v okviru poslovne skupine DOBA, ki deluje že 33 let. Nismo muha enodnevnica, smo fakulteta z, ki gradi svojo tradicijo, ugledna fakulteta, ki ima tisoč sedemsto študentov, starostna skupina naših študentov med 25 in 35 let, prihajajo iz cele Slovenije. In bistvena značilnost naše fakultete je to, da izvajamo / nerazumljivo/ študij po modelu, ki smo ga tudi razvili, najbrž ste o tem že tudi kaj slišali, in ga razvijamo tudi v naprej, prenašamo v svetovne trende, v ta slovenski prostor in smo skratka ponosni na naše uspehe. Izvajamo pet dodiplomskih, pet magistrskih programov in doktorski študijski program. Z lastnimi sredstvi financiramo naš razvoj in seveda kakovostno izvajanje naših programov in pa seveda vse pogoje, ki jih moramo, ki jih moramo izpolnjevati za to, da smo akreditirani in da lahko izvajamo študijske programe, tako kot tudi vse javne ustanove. Če ONE (?) študija mi ne bi izvajali na naši fakulteti, najbrž veliko študentov se ne bi odločalo za študij oziroma ne bi imeli možnosti študija, ker ONE (?) študij povečuje dostopnost študija, kot sami veste, in pa tudi fleksibilnost študija. Imamo tudi mednarodno akreditacijo za ONE študij edini v jugovzhodni Evropi in na to smo tudi, tudi zelo ponosni in pomeni, da je res naše delovanje v skladu z evropskimi standardi. V tem trenutku in v vseh letih našega delovanja se izjemno zavedamo naše velike odgovornosti, pred katero stojimo, kako študente pripraviti na prihodnost in na skupno razmišljanje o našem življenju ter tudi v skrbi za okolje, tako da bodo tudi naše prihodnje generacije lahko živele na tem našem prelepem planetu.

In zdaj bi se dotaknila na kratko o položaju zasebnega visokega šolstva. Kot vsi vemo, je evropski visokošolski prostor razdeljen oziroma sestavljen iz dveh delov, iz javnega visokega šolstva in zasebnega visokega šolstva. Visokošolske politike v vseh evropskih državah si prizadevajo pridobiti od obeh strani kar največ, to je bistveno, se pravi največ od javnega visokega šolstva in največ tudi od zasebnega visokega šolstva, ki ga praviloma tudi enakopravno obravnavajo. Pri nas žal temu ni tako. Javne visokošolske ustanove so obravnavane drugače kot, kot zasebne, čeprav vemo, da je znanje javno dobro in da naši diplomanti, spoštovana predsednica, spoštovani člani odbora in gostje, veste, da naši diplomanti z znanjem ravno tako prispevajo k razvoju družbe kot diplomanti iz javnih ustanov, torej znanje je javno dobro. Na naši fakulteti je diplomiralo že preko pet tisoč diplomantov. Prispevajo tudi k prenosu idej, k prenosu znanja, kar je seveda bistveno za pristope k v sodobni družbi. Visokošolske politike v Evropi se zavedajo pomena in prispevka tako javnih kot zasebnih, iščejo nove pristope, večjo dostopnost, trudijo se za odličnost, nove programe in želimo si, da bi temu sledili tudi bolj v Sloveniji kot doslej. Javni interes zajema celotno izvajanje javnih visokošolskih študijskih programov tako na javnih kot v visokošolskih ustanovah. Danes je v obravnavi predlog, v katerem spremembe zakona, v katerem se v 6. členu predvideva, da bi javno službo, je javna služba definirana kot služba za, ki je opredeljena za javne visokošolske zavode in samo za visokošolske programe, ki imajo koncesijo. To je seveda drugače kot je bilo opredeljeno v Nacionalnem programu visokega šolstva, ne glede na to, da je utemeljitev katero smo jo prebrali, da mora biti opredelitev opredeljena z zakonom. Samo vendarle, zakaj v tej državi se pogovarjamo o opredeljevanju javne službe čisto drugače in z drugačnimi argumenti pred štirimi leti in čisto drugačnimi argumenti v letu 2023? To nas moti. Ali veste, takrat je javna služba v nacionalnem programu bila opredeljena in je opredeljena, da so javni zasebni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi. Zdaj v tem trenutku imamo, imate drugačen predlog pred seboj in to se nam zdi sporno. Povedati moram, da je, da so zasebni visokošolski zavodi, ki so združeni v skupnost zasebnih, visoko v skupnost zasebni visokošolski zavodi podali vrsto pripomb in se vključevali v to razpravo in pripravo te novele predvsem v smislu, predvsem s pravnimi utemeljitvami, predvsem v smislu, da je potrebno upoštevati tako enakopravnost javnih kot zasebnih visokošolskih ustanov. Seveda dodatni argumenti so to, da se javna služba ne more enačiti samo s pojmom financiranja, to kar je zdaj v tem predlogu sprememb jasno izraženo. Tudi Evropska komisija je že nekajkrat opozorila na to prepoved enačenja pojma javne službe in pa samo pojma financiranja in pa to, da pač javno veljavni, mislim, da da zasebne ustanove z javno veljavnimi programi prispevamo k splošnemu dobremu.

Zdaj mi smo priča v zadnjih letih kar precejšnjemu monopolu javnih ustanov, pa ne me napačno razumeti, jaz sem zelo velik podpornih javnih ustanov in verjamem, da je skrb države predvsem ta, da skrbi za javne ustanove, ampak vendarle mislim, da je Ministrstvo za visoko šolstvo ministrstvo za vse ustanove, tudi za zasebne, ne pa samo za javno visoko šolstvo. Dejstvo je in to sami veste, da se elementi privatizacije na veliko vdirajo tudi v javno visoko šolstvo, to je dejstvo, le da si mogoče pred tem zapiramo in zatiskamo oči in da je to malo bolj prikrito. Pa vendarle se vprašajmo zakaj je potrebno v Sloveniji to zasebno visoko šolstvo zatirati. Zakaj ali izobražujemo ne nezaposljive diplomante, ali trošimo nerazumno javni denar, ali delujemo izven sistema kakovosti ali ogrožamo dostopnost do izobrazbe? Nič od tega. Tukaj smo in želimo si enakopravno obravnavo in enakopraven položaj kot ga ima javno visoko šolstvo. To bi si danes želeli. Naša pričakovanja in prošnja je predvsem v tem, še enkrat hvala za možnost te predstavitve, da se javna služba definira tako kot je v nacionalnem programu visokega šolstva, torej, da zajema tako javne visokošolske zavode kot zasebne visokošolske zavode. To pomeni, da bodo tudi pričakovanja naših študentov, ki jih je preko tisoč sedemsto, uresničena, da so vključeni in da študirajo na visokošolskem zavodu, ki je vključena tudi v javno službo, da imajo možnost študiranja na zasebnih visokošolskih zavodih in da jim omogočamo tudi enakopravno obravnavo. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Besedo dajem profesor dr. Gregorju Majdiču, izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani. Na Univerzi v Ljubljani popolnoma podpiramo, kar je v bistvu že državni svetnik /nerazumljivo/ povedal, večino argumentov je že on povedal za te amandmaje. Glavni razlog, ki bi ga jaz navedel predvsem glede amandmaja k 6. členu je ta, da univerze smo v Sloveniji zelo različno velike, zelo različno zgodovinsko pogojene in Univerza v Ljubljani je, kot vsi veste, daleč največja univerza v Sloveniji. Nekatere naše fakultete so večje, kot so nekatere univerze v Sloveniji in zaradi tega mislimo, da je smiselno, da nekaj normativno določi vnaprej kako mora biti univerza organizirana, ampak se to v skladu z avtonomijo univerze prepusti univerzi. Mi smo tudi imeli razprave tako znotraj univerze z našimi pravniki, uglednimi univerzitetnimi profesorji, ki sodelujejo pogosto pri pripravi zakonodaje in na podlagi tega je bil pripravljeno, naše mnenje, ki se izraža v tem amandmaju tudi, ki ga je vložila poslanska skupina, da je to ustrezna rešitev, ki bi zadostila zahtevi Ustavnega sodišča o tem, da je potrebno urediti pravni status univerze oziroma članic. Dejansko mnenje Ustavnega sodišča nikjer ni reklo, da pravna subjektiviteta članic ni možna. Ravno tako po tej odločbi Ustavnega sodišča smo imeli mi v lanskem letu kar nekaj sestankov z Računskim sodiščem, kjer smo se pogovarjali o tem, tudi Računsko sodišče je izdalo mnenje, da oni ne vidijo nobenih težav v tem, da imajo članice v tem delu, kjer delajo na tržni dejavnosti, samostojno pravno subjektiviteto. Tako, da glede na vse te argumente, ki so bili podani tudi s strani pravnikov, s strani Računskega sodišča in pa predvsem na, glede na to, na organizacijo, Univerza v Ljubljani ima 26 članic, 6600 zaposlenih, je ogromna organizacija in zaradi tega mislimo, da je taka ureditev, kot je do sedaj v veljavi, ki se je izkazala za dobro delujočo, nobenih težav ni bilo s tem do sedaj, da to ni potrebno spreminjati in da naj ostane podobno kot je. Menimo, da ta amandma k 6. členu to ustrezno ureja, tudi naslavlja, kot smo rekli, odločbo Ustavnega sodišča in zato podpiramo, da se ta amandma sprejme.