7. redna seja

Odbor za zunanjo politiko

24. 10. 2018
podatki objavljeni: 24. 10. 2018

Transkript

Spoštovane kolegice, dragi kolegi! Začenjam 7. sejo Odbora za zunanjo politiko.  Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji s pooblastili sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci: mag. Branislava Rajića nadomešča Gregor Perič, Moniko Gregorčič nadomešča Gregor Židan. Imam obvestilo o odsotnosti mag. Mateja Tonina, dr. Anžeta Logarja in mag. Andreja Širclja. Drugih opravičil ni.   Pozdravljam vse prisotne, spoštovanega ministra za zunanje zadeve dr. Miroslava Cerarja, ostale predstavnike Vlade z državnim sekretarjem na čelu!   Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.   Ta točka je uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Glede poteka te točke naj vas spomnim, da ob smiselni rabi 245. in 246. člena poslovnika ustna predstavitev poslanskega vprašanja ne sme trajati več kot tri minute, odgovor predstavnika Vlade lahko traja največ pet minut. Možno je tudi dopolnilno vprašanje poslanca, ki lahko traja največ dve minuti, dopolnitev odgovora predstavnika Vlade pa lahko traja največ tri minute. Obveščam vas tudi, da ob smiselni rabi 242. člena poslovnika lahko poslanec na eni seji postavi največ dve ustni vprašanji.   Začenjamo s pobudami in vprašanji. Kot prvi se je k besedi javil dr. Milan Brglez. Vabim še vse ostale in predlagam, da bomo v sklopu treh poslank oziroma poslancev zbrali vprašanja, ki jih bomo potem naslovili na ministra za zunanje zadeve. Torej, dr. Milan Brglez, izvolite.    DR. MILAN BRGLEZ (PS SD): Najlepša hvala, gospod predsedujoči.  Gospod zunanji minister, vsi prisotni, lepo pozdravljeni!   Tisto, kar mene pravzaprav zanima, je najprej vezano na naš odnos do Republike Makedonije, ki jo seveda mi priznavamo na drugačen način, kot se jo priznava s strani drugih držav, in imamo tu neko         (Nadaljevanje) svojo zgodovino in v bistvu možnost izražanja te podpore tako v parlamentu kot na ravni same Vlade kot takšne. To je eden od tistih elementov, kjer se najverjetneje naša zunanja politika loči tako od Bolgarije kot na drugi strani od Hrvaške zunanje politike. Drugi takšen element je najverjetneje politika do Bosne in Hercegovine. In ravno ti dve zadevi me zanimata. Torej, v čem se naša politika loči od tega in na drugi strani, ali in na kakšen način bo tudi pri tako pomembnih vprašanjih, ki spadajo met top 5 letnih vprašanj v nadaljnje potekalo sodelovanje med državnim zborom in Vlado Republike Slovenije znotraj njega pa glavnim nosilcem, to je Ministrstvo za zunanje zadeve. To je moje vprašanje.   Imam še sicer eno vprašanje, ampak kolikor sem prej razumel ta navodila, bo najbolj pametno zastaviti to vprašanje v drugem krogu.   Hvala.
Presednik Matjaž Nemec
Naslednji je dr. Matej T. Vatovec, pripravi naj se gospod Gregor Perič.   Izvolite, dr. Vatovec.
Najlepša hvala gospod predsednik. Lep pozdrav vsem spoštovani minister!  Prvo vprašanje, ki bi ga rad postavil, je v zvezi z odmevnim umorom saudskega novinarja Džamal Hašodžija. Vemo kakšen je bil najprej zaplet z izginotjem novinarja in seveda tudi kakšen postaja razplet, od sumljivih okoliščin, smrti, do tega, da so se v bistvu oblasti iz Rijada znebile trupla novinarja, ki je bil seveda nasprotnik režima v Saudski Arabiji. Zdaj tisto kar je ključno v tej zgodbi je po eni strani odziv generalnega sekretarja Združenih Narodov, gospoda Gutereša, ki je na nek način izrazil potrebo po takojšnji temeljiti in transparentni preiskavi okoliščin smrti novinarja in tudi v luči tega, da Slovenija do konca leta še vedno predseduje Svetu Združenih narodov za človekove pravice. Zdaj, mene tukaj zanima zelo konkretno, me zanimajo tri stvari. Kakšno je stališče Slovenije do tega, da bi se uvedla takšna preiskava? Zakaj ni Slovenija že proaktivna v tej smeri, da bi sprožila takšno preiskavo in tudi kakšno je stališče zunanjega ministrstva do zadnjih pozivov Nemčije in Združenega kraljestva potem, da se v Evropski unijo oziroma, da države članice enotno sprejmejo stališče, da bi ustavili prodajo orožja Saudski Arabiji?
Presednik Matjaž Nemec
hvala lepa.   Gospod Gregor Perič, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo predsednik. Kolegice in kolegi, gospod minister, lepo pozdravljeni!   Vsi se dejansko zavedamo vlogo evropskih integracij in zlasti pomena Evropske unije za razvoj in stabilnost ne samo regije, ampak tudi širše, izven Evropske unije in predvsem Slovenije. Tukaj ne gre za neke kratkoročne, ampak predvsem za neke dolgoročne vidike in razmislek je zlasti v zadnjem obdobju, ko prihaja tudi do nekih procesov, ki vodijo v dezintegracijo so taki, da nas ne smejo pustiti ravnodušne. Ravno zaradi tega je moje vprašanje vezano predvsem na regijo, torej Zahodnega Balkana vezano na Makedonijo in na referendum, ki se je nedavno oziroma pred tremi tedni zgodil, kjer so makedonski volivci z 91,5 % »za« potrdili podporo dejansko vstopu države v Evropsko unijo in zavezništvo Nato. Potrdili pa so tudi nedavno sklenjen sporazum z Grčijo, ki predvideva preimenovanje države v Republiko Severno Makedonijo. Makedonska Vlada meni, da je referendum uspel zaradi prenizke udeležbe, ki je bila 36,9 %, ni veljaven. Da bi ta referendum bil veljaven, bi morala biti udeležba najmanj 50 %. Zanima me predvsem, kako na zunanjem ministrstvu ocenjujete izid tega referenduma? In ker vemo tudi, da se ta teden odpravljate, mislim, da je celo danes,        v Makedonijo, me zanima tudi, kakšni so cilji vašega obiska.   Hvala lepa.
Kolegico in kolege vabim, da se prijavite k razpravi. Medtem pa dajem besedo ministru za zunanje zadeve.    DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa.  Lep pozdrav, spoštovani predsednik odbora, spoštovane članice in člani ter drugi prisotni! Nekaj vprašanj se prekriva, pa bom povezal ta vprašanja v skupni odgovor.   Torej, zanesljivo je Slovenija podpornica evroatlantskih povezav, ko gre za države zahodnega Balkana, še posebej v tem kontekstu ta hip, ko gre za Makedonijo, pa tudi na daljši rok Bosno in Hercegovino ter drugih. Če kar takoj povem, ker ravno danes odhajam v Makedonijo, je tudi cilj mojega obiska ta, da na eni strani prisluhnem sogovornikom, se podrobneje informiram o dogajanju v tej državi, hkrati pa jim sporočim naše stališče ponovno, da smo podporniki vseh tistih ravnanj in dejanj na strani oblasti in ljudstva v Makedoniji, ki so dovolj legitimna in legalna in merijo v smeri pridruževanja Evropski uniji, pa tudi predvsem k povezavi v Natu. Ob tem bom posebej poudaril, da se zavedam, da je Makedonija suverena država in da se Slovenija ne želi vmešavati v njene suverene odločitve, bi rekel, tako oblasti kot državljanov, pa vendar, tako kot celotna Evropska unija ves čas spremljamo proces in smo zavezani po svojih načelih k spodbujanju demokracije in vseh takih povezav, ki to Evropo držijo skupaj. Tako bom izrazil to našo podporo tovrstnim procesom, pri čemer bom pa tudi ustrezno upošteval, kot sem rekel, dejstvo, da se morajo o vsem tem odločati sami, seveda tudi v dogovoru z Grčijo, in da referendum, ki so ga izvedli, ni bil sklepčen, kot bi se lahko izrazil, udeležba je bila premajhna, tako je po tej plati to problem. Po drugi plati je pa res, da je bil izid referenduma, če gledamo število glasujočih, tistih, ki so oddali glas, pa izjemno močno v prid odločitvi, da se Makedonija pridruži, torej da Makedonija sprejme ustavne spremembe, da se spremeni njeno ime in da odpre sama sebi to pot v evroatlantske povezave. Tako kot prijateljska država, ki jo vseskozi podpiramo, s katero smo tudi tesno sodelovali pri preprečevanju ilegalnih migracij na območju ožjega Balkana in srednje Evrope, mislim, da zasluži Makedonija to našo posebno pozornost in podporo v teh demokratičnih in drugih procesih.  Kar zadeva odnos do Bosne in Hercegovine. Tako kot do Makedonije tudi tu podpiramo politiko odprtih vrat do Bosne in Hercegovine. Želimo si, da bi tako Makedonija kot Bosna in Hercegovina postali članici Evropske unije, seveda ko bosta za to izpolnili vse ustrezne pogoje, pa tudi pri Bosni in Hercegovini podpiramo smer pridruževanja Natu. Je pa res, da je situacija tudi tu zelo zapletena. Po nedavnih volitvah so se zaostrila nekatera vprašanja na mednacionalni ravni. Vemo, da so na hrvaški strani, torej sosednja država Hrvaška, izrazili nezadovoljstvo z volilnim sistemom, kakršen je in po katerem so potekale volitve, in seveda tudi z izidom glede izvoljenega hrvaškega predstavnika v skupnem predsedstvu. To samo še dodatno jasno kaže, da bo treba na sistemski ravni v prihodnje tudi v Bosni priti do nekaterih sprememb, ki bodo omogočile morda bolj funkcionalno delovanje oblasti. Pa vendar, Slovenija ostaja na stališču, da celega konteksta, ki je vzpostavljen z Daytonskim sporazumom, enostavno ne gre spreminjati. Pomembno je Bosni pomagati na vse načine, da ohrani svojo notranjo stabilnost, vendar pa se tudi tu ne gre vmešavati v notranje zadeve te države, ki je suverena in mora v neki omejeni suverenosti, ki jo uživa, tudi sama reševati svoje         izzive in probleme. Tako da podpiramo obe državi v demokratičnih procesih, v procesih pridruževanja Evropski uniji in Nato paktu. Seveda pa se zavedamo, da je do tja še daleč, zato v vmesnem času Slovenija spodbuja gospodarske, kulturne, politične in druge stike z obema državama, da tudi mi pokažemo, da so del, bi rekel, celotne Evrope, da želimo z njimi sodelovati tudi v tem vmesnem ali prehodnem času.  Kar zadeva primer savdskega novinarja, ki je bil očitno, na nek način lahko rečemo, umorjen v konzulatu v Istanbulu konzulatu Savdske Arabije naj povem, da je Ministrstvo za zunanje zadeve izrecno obsodilo to dejanje savdskih oblasti, da tako rečem. Da smo se o tem izrecno izrekli in da seveda podpiramo nemško-francoski poziv oziroma usmeritve, ki iz tega poziva izhajajo. Je pa tudi dejstvo, da bo treba počakati, po moje, vsaj še nekaj dni ali tednov, da bomo dobili res dokončno zanesljive informacije o tem kaj se je zgodilo. Vemo, da je do sedaj nesporno vsaj to, kar so priznale tudi same savdske oblasti, da je prišlo do umora ali do smrti tega novinarja, kar po mojem mnenju predstavlja neko nezaslišano kršitev človekovih pravic. To je zagotovo nekaj zoper kar mora Slovenija glasno in jasno nastopiti. To smo že na prvem na nek način naredili, kot sem rekel, z zelo jasno izjavo s podporo tisti skupni izjavi, ki sem jo omenil, hkrati sem že obveščen, da bomo na prihodnjem srečanju zunanjih ministrov na ravni Evropske unije, torej na …/nerazumljivo/ na Svetu EU razpravljali tudi o tem, ali naj se sprejme ta prepoved orožja Savdski Arabiji. In tukaj bomo seveda tvorno v tej razpravi sodelovali tudi na naši strani. Jaz se vsekakor zavzemam za to, da to dejanje ne sme ostati brez nekih sankcij, brez nekih mednarodnih ukrepov, ki bodo jasno pokazali tudi s strani Evropske unije, da je to skrajno nedopustno ravnanje in da ga obsojamo skupno, tako Slovenija kot Evropska unija. Gre predvsem tudi, naj ponovim, za vprašanje človekovih pravic, tudi svobode in medije. Ne nazadnje je šlo za novinarja Washington posta, kolikor se spomnim. Zelo obžalujem to situacijo, še posebej to, da je pravzaprav razkrivanje dogodka trajalo tako dolgo. Šlo je očitno za res neko kruto usmrtitev. Res je pa, da moramo počakati še nekaj časa, da se bodo zadeve izčistile, da vidimo kaj se je dejansko tudi v detajlih zgodilo.   Mislim, da sem s tem v glavnem odgovoril na ta vprašanja.  Še mogoče če se vrnem na vprašanje dr. Brgleza. Mislim, da s sodelovanjem med Državnim zborom in Vlado, predvsem tudi Ministrstva za zunanje zadeve glede vprašanj Zahodnega Balkana, Makedonije, Bosne in Hercegovine, pa tudi ostalih mora biti čim bolj, torej takšno, da smo usklajeni, da se pravočasno informiramo o vseh pomembnih zadevah v skladu z zakonom, v skladu s pristojnostmi. Seveda pa je treba tudi razumeti, da Ministrstvo za zunanje zadeve izvaja številne politike v skladu z zakonodajo in drugimi akti Državnega zbora in seveda tudi drugimi. Glede mnogih pač izvaja operativne, bi rekel, ukrepe in dejanja, ki ne morejo biti vsak hip sporočena Državnemu zboru, morajo pa ostati v okvirih naše skupne politike in zakonodajnih okvirih, ki so za nas predpisane. Tako da bomo si prizadevali, da bomo tudi v prihodnje čim bolj konstruktivno sodelovali s pristojnim odborom, torej OZP, pa tudi z Državnim zborom kot celoto.  Naj še omenim to, da Slovenija, kot veste, letos predseduje Svetu za človekove pravice, kar je neka izjemna čast in odgovornost, ki nas je doletela. In seveda vsako dejanje, ki v tem času krši človekove pravice, kot primer Hašodži, zadeva tudi dejavnost tega mednarodnega organa. Tukaj moram poudariti, da naš predsedujoči, torej naš veleposlanik, ki predseduje temu organu, mora pri tem predsedovanju o standardih, ki so se uveljavili držati nevtralno držo do vseh predlogov in pobud, ki se pojavljalo. tako da pravzaprav ni Slovenija tukaj tista, ki bi, za katero bi bilo         primerno, da bi preko predsednika tega organa, predsedujočega torej, vložila kakršnokoli pobudo, tu mora on delovati nevtralno. Bo pa zanesljivo, če bo prišlo do kakršnekoli pobude glede obsodbe ali ukrepov ali česarkoli v zvezi s tem primerom, Slovenija kot predsedujoča absolutno tako pobudo sprejela in tudi, kot sem rekel, zunanjepolitično podpirala v pravi smeri.   Hvala lepa.
Začenjamo z drugim sklopom vprašanj. Kot prvi dobi besedo za dodatno vprašanje dr. Milan Brglez. Pripravi naj se gospod Andrej Rajh.     DR. MILAN BRGLEZ (PS SD): Najlepša hvala.   Če sem prej spraševal o tem kratkem roku pravzaprav, kjer se zadeve dogajajo, me tokrat zadeva zanima bolj dolgoročno in zopet zadeva spet odnos med obema institucijama. Ker, konec koncev, lahko druga drugo podčrtata. Jasno je, da lahko splošne ukrepe sprejema ali pa splošna vodila sprejema Državni zbor, medtem ko operacionalizacija, konkretni akti so v domeni Ministrstva za zunanje zadeve, ta ločnica je zelo jasna, med drugim odstavkom 2. člena pa potem vsem nadaljevanjem, tam je edinkrat, ko Državni zbor lahko neke zadeve naredi. Ampak znotraj tega širšega odnosa me zanima, v kakšnem času - torej, tu me pa zanima v bistvu zelo konkretno -, v kakšnem času lahko pričakujemo premike glede treh stvari. Najprej glede določanja vsebine predsedovanja Svetu Evropske unije, ker dejansko tu že zamujamo, in to je po mojem celo temeljno vprašanje, ki potem nekako določa še dve drugi zadevi, ki pa izhajata iz obstoječe zakonodaje oziroma obstoječih predpisov. Prva taka, torej, poleg dela na vsebini našega predsedovanja ter treh do petih prioritetah, ki jih je treba nekako določiti tudi zaradi naših partnerjev, ki smo v trojki, ne zgolj zaradi nas, sta drugi dve takšni vprašanji, ki sta pa malce bolj kratkoročni, ampak sta povezani s tem dolgoročnim, ker če tega vemo, potem bo to lažje narediti. Prvo takšno je Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, ki mora biti sprejeta do 1. 1. 2019. Žal smo se navadili v dosedanjih fazah, da se zna zamujati s temi zadevami, ampak je zelo neprijetno potem na plenarki tri mesece ali pa šest mesecev po tistem sprejemati deklaracijo, ki velja za leto in pol, ampak mora biti nekako usklajena s to glavno, ima smisel, da je usklajena. In drugo, ki pa izhaja iz same Deklaracije o zunanji politiki, ki je bila sprejeta v prejšnjem mandatu, je pa poročilo na podlagi Deklaracije o zunanji politiki, ki ga mora tudi obravnavati Državni zbor.
Dovolite mi, da vas obvestim, da sem dobil pooblastilo, in sicer namesto poslanke Lidije Divjak Mirnik je z nami danes gospod Jože Lenart.  Nadaljujemo s poslanskimi vprašanji, in sicer gospoda Andreja Rajha.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala.  Spoštovani gospod zunanji minister!   Vemo, da je slovenska zunanja politika močno vpeta in pravzaprav odvisna od dogajanja v Bruslju. V našem parlamentu velikokrat slišimo pozive, da naj tudi lokalne skupnosti v Bruslju odpirajo svoja predstavništva. Sam sem zagovornik tega, da se predstavništva v Sloveniji ne podvajajo, ampak da se obstoječa krepijo. Zanima me, ali na Ministrstvu za zunanje zadeve razmišljate o krepitvi predstavništva v Bruslju, s ciljem učinkovitejšega in še boljšega delovanja.  Hvala lepa.
Drugi sklop zaključuje dr. Matej T. Vatovec.    DR. MATEJ T. VATOVEC (PS Levica): Hvala.  Mogoče samo dopolnitev mojega prvega vprašanja oziroma na odgovor ministra, pa še eno vprašanje bom potem imel.  Dejali ste, da je treba počakati še nekaj dni in da mora nekako usklajeno priti ta zahteva za neodvisno preiskavo. Takšne preiskave smo že videli v preteklosti, Sirija, Mjanmar, Burundi, pa še kakšna bi se našla. Bi pa tu še enkrat poudaril, no, da je sam generalni sekretar Združenih narodov pravzaprav že pozval k temu, da se vpelje takšna preiskava. Mislim, da celo turški predsednik         (Nadaljevanje) namerava razkriti okoliščine, tako da bo verjetno ta zgodba se zelo hitro odvila in verjetno niti ni odveč omeniti, da tudi Amnesty International že poziva k temu, da bi Združeni narodi takšno preiskavo sprožili. Tako da, samo mogoče na kratko o tem.   Drugo vprašanje pa, jasno, Palestina. Zdaj, vemo da se je v preteklem mandatu oziroma ob zaključku preteklega mandata skoraj naredilo ta korak, tako da me čisto načelno zanima: Kakšno je trenutno stališče oziroma ali so kakšne novosti glede tega, predvsem v luči dveh stvari oziroma dveh premikov, ki jih delata dve državi članici, to sta Irska in Španija. Zdaj, Irska se na nek način prizadeva, da bi, glede na to kako je nedejaven bližnjevzhodni mirovni proces, vzpostavil nek forum, kjer bi se ponovno zagnalo pogovore o rešitvah dveh držav, v nasprotnem primeru, če se bo ta nedejavnost nadaljevala, pa Irska že napoveduje, da bo naredila tisto kar je njihov parlament že sprejel, se pravi, priznala Palestino in podobno Španija, ki pravi, da bo skušala organizirati tisto kar je bilo tudi stališče Slovenije nekaj časa, neko širše evropsko priznanje države Palestine in prav tako pravijo španske oblasti, da če bodo le uspešne pri tem iskanju večjega števila držav, ki bi se priključile tej pobudi, da bo to Španija ne glede na vse storila sama. Tako da me tukaj zanima: Kakšno je trenutno stališče Slovenije do tega vprašanja in zelo konkretno ali se bomo pridružili tema dvema pobudama in ali bomo v tem mandatu priznali Palestino?
Presednik Matjaž Nemec
Ker imamo še eno prijavo, dovolite mi, da v ta sklop vključim še gospoda Jožefa Horvata.   Izvolite.
Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, vsem prav lep pozdrav, še posebej lep pozdrav gospodu ministru in njegovi ekipi!   Podpiram odločitev gospoda ministra, da obišče Makedonijo. Ne poznam programa, verjamem pa, da bo razprava tekla tudi na splošno o situaciji v jugovzhodni Evropi. Nekako se izogibam izraza Zahodni Balkan, rajši rečem jugovzhodna Evropa, je morda bolj pozitiven izraz. Ampak kljub vsemu, in gotovo bo razprava tudi o vplivu Ruske Federacije na ta del Evrope. Gospod ministre, če se pomaknem recimo na letošnjo pomlad, vi se zelo dobro spomnite, imeli smo zelo težko zgodbo, ki se je rekla Skripal. Šlo je za zastrupitev oziroma, ja, zastrupitev Skripala, ruskega dvojnega agenta Skripača in njegove hčerke in takrat je, zanimivo, mislim da 17 vaših kolegov oziroma 17 držav članic Evropske unije praktično v trenutku na zasedanju Evropskega sveta sprejelo odločitev, sankcijo za izgon ruskih diplomatov. Tudi mi, Odbor za zunanjo politiko je imel na to temo sejo, kjer pa smo v glavnem govorili o tem ali je ukrep Vlade Republike Slovenije pravilen ali ne. skoraj sem bil osamljen, ki sem zagovarjal, da bi morala Slovenija se pridružiti veliki večini držav članic Evropske unije, ampak zgodovine ne moremo ponavljati. Danes pa vemo, da praktično imamo razkrite identiteti dveh osumljencev, ki sta storila to kruto dejanje, uporabljala kemično orožje. Gre za pripadnika ruske obveščevalne službe GRU, Anatoli Čepik in Aleksander Miškin in me zdaj zanima gospod minister: Ali Vlada Republike Slovenije obžaluje, da je takrat ravnala tako kot je, ko vendarle vemo, da je vpliv ruske federacije praktično vsak dan močnejši na tem delu Evrope?   Tudi Švicarji, recimo berem, tudi Švicarji pozivajo Rusko Federacijo, da naj preneha vohunske aktivnosti na njihovem ozemlju, itd., itd.. Ampak čisto logično vprašanje, gospod minister, se mi postavlja: Ali je morda Slovenija zaradi svoje dosedanje naklonjenosti Ruski Federaciji         odrezana od kakšnih obveščevalnih informacij? In, kako boste vi drugače ravnali kot, recimo, vaš predhodnik na tej relaciji v odnosih Slovenija-Ruska federacija? Hvala za vaš odgovor.
Dr. Cerar, gospod minister, izvolite.
Hvala lepa. Če grem po vrsti. Dr. Brglez mi je postavil nekaj dodatnih vprašanj. Najprej naj povem, da vsi ti akti, ki so bili omenjeni, torej obe deklaraciji sta v pripravi in bosta pravočasno sprejeta, predvsem tista, ki zajema, Deklaracija o delovanju Slovenije v institucijah Evropske unije, bo pripravljena do konca leta. In tudi ta druga o zunanji politiki, ki zahteva poročilo o zunanji politiki bo realizirana, kajti tudi poročilo je v pripravi. In tako bo tudi v naprej enkrat letno to poročilo, pač, predloženo Državnemu zboru. Tukaj bomo res nadaljevali ali pa ohranjali prakso nekega korektnega sodelovanja, da se pač pravočasno te stvari pripravijo, da bo Državni zbor ustrezno obveščen. Seveda pa so tu še drugi mehanizmi, kot so vprašanja in pobude poslancev v okviru tega odbora na samem plenumu, tako da mislim, da je komunikacije veliko. In če bo kdaj kaj zelo nujnega se bomo tudi, prepričan sem, v sodelovanju s predsednikom odbora lahko dogovorili za kakšno posebno srečanje.   Glede vsebine predsedovanja Evropski uniji bi pa povedal naslednje, sedaj ne vem, ali ste mi vi dr. Brglez zastavili to vprašanje ali nekdo drug, ampak je bilo to. Glede vsebine je tako, mi se bomo začeli zelo kmalu usklajevati glede tega z državama, ki bosta predsedovali pred nami, torej Nemčija- Portugalska. To je ta tako imenovana trojka. In seveda bo veliko dejavnikov vplivalo na to kaj bo konkretna vsebina predsedovanja v drugi polovici leta 2021. Danes je nemogoče zanesljivo napovedati kaj bi to lahko bilo. Ampak če skušam vsaj nekoliko napovedovati prihodnost, jasno da bomo v neki smeri morali biti odzivni na aktualnost tistega časa. Sem pa prepričan, da bo še vedno aktualno lahko vprašanje integracije Zahodnega Balkana v Evropsko unijo in, no, tako bi rekel, v te integracije transatlantske. In tukaj verjamem, da bomo kot predsedujoči to nekako postavili kot eno od prioritet s katero se moramo ukvarjati. Prepričan sem, da bo lahko prioriteta še vedno tudi vprašanje varnosti, morda tudi v povezavi z migracijami, pa tudi same migracije kot takšne, po moje, bodo še lahko ostale na dnevnem redu. Naj povem, da si je ta koalicija vladna začrtala tudi en poseben cilj, namreč, da bo v okviru Evropske unije bolj glasno pozivala k več socialnim ukrepom, k socialni državi, torej da se ta socialni steber v Evropi krepi. Morda bomo tudi tu našli neko, bi rekel, pot, da lahko kot predsedujoči spodbujamo neke politike v smeri krepitve blagostanja in pa socialnih ukrepov za državljane Evrope. In potem so tu lahko neke specifične teme, denimo krožna ekonomija, lahko je vprašanje modernizacije, digitalizacije, lahko pa bodo se pojavile spet kakšne krize na katere se bomo odzivali in zato seveda bi se tu ustavil in rekel, zagotovo bomo ves čas budno spremljali kaj se bo dogajalo v mesecih pred našim predsedovanjem in potem v skladu s tem, kar sem sedaj povedal, in v skladu z aktualno situacijo takrat, verjamem, da tudi v sodelovanju z Državnim zborom pripravili nek sklop prioritet, ki bodo najboljše.   Glede same širitve naših kapacitet, tukaj mi je gospod Rajh postavil vprašanje. Strinjam se z vami, gospod Rajh, da verjetno prav nekih posebnih izpostav lokalnih skupnosti v Bruslju Slovenija ne potrebuje, ker bi to dejansko preveč razpršilo našo zmožnost skupnega nastopanja. Že tako ali tako smo nekoliko kadrovsko, pa tudi finančno podhranjeni zaradi krize, ki nas je v prihodnjih letih prizadela in šele v zadnjih letih smo začeli te zadeve postopno spravljati na neko normalno raven. Kar je definitivno potrebno je kadrovsko in tudi funkcionalno okrepiti naše stalno predstavništvo v Bruslju.        Tu imamo zelo jasne načrte, ki jih bomo začeli operacionalizirati zelo kmalu. Morali bomo tudi prenoviti stavbo našega stalnega predstavništva, ker več ne ustreza standardom, ki jih zahteva tako pomembno delovanje, kot je predstavništvo v Bruslju. Predvsem pa bo pomembno za predsedovanje, ne nazadnje, okrepiti kadrovske vrste tako zunanjega ministrstva kot tudi na drugih področjih, ko bodo morali drugi resorji komunicirati v okviru predsedovanja z drugimi državami. Tako je to ena od prioritet in tu verjamem, da bomo do predsedovanja to zadevo okrepili do ustrezne mere.   Kar zadeva vprašanje - samo trenutek, da ne bom česa pozabil / iskanje po dokumentih/ -, kar zadeva ponovno vprašanje umorjenega novinarja. Ravno danes smo bili preko medijev obveščeni, da tudi, recimo, predsednik Turčije Erdogan pravi, da je šlo za načrtovan umor. Ampak, kot rečeno, kakšen je ta umor konkretno bil, ali je bil res tako krut, kot so nekateri pisali, ali je bilo tu celo izvedeno neko mučenje, ali je bila stvar nekoliko drugačna, to je stvar seveda neke nadaljnje preiskave, ugotavljanja realnega stanja, na to lahko še čakamo. Ampak to ne spremeni dejstva, ki sem ga že pravzaprav izpostavil, da mora biti Slovenija tu izredno jasna v tem, da se postavi na stran varovanja človekovih pravic, varovanja svobode medijev in nasploh, bi rekel, varovanja takih mednarodnih standardov, da se to ne sme dogajati. Zato naj zdaj tako rečem, res je, generalni sekretar Združenih narodov je že pozval k posebni preiskavi. Jaz osebno rečem, da sem naklonjen k temu, da do take preiskave pride, vendar je to treba zdaj pretvoriti še v neko stališče na zunanjepolitičnem področju. Tu bom v Vladi zastopal stališče v tej smeri, tudi na ravni Evropske unije, torej na Svetu, da se te zadeve preiščejo, in to tako, da pridemo do točnih ali čim bolj točnih podatkov o tem, kar se je zgodilo. In kot rečeno, ker je šlo za tako, bi rekel, strahotno, kruto in nesprejemljivo dejanje, so na mestu tudi določene sankcije. Kakšne, tu pa verjamem, da mora Slovenija koordinirati svoje delovanje z Evropsko unijo, in na tej ravni bom tudi osebno, pa verjamem, da tudi predsednik Vlade, sodeloval z našimi kolegi iz drugih držav EU.   Glede Palestine. Jaz verjamem, da politične stranke, ki so v prejšnjem mandatu podpirale proces, ki naj pripelje do priznanja Palestine kot neodvisne države, da te stranke niso spremenile stališča. Tako ga tudi naša SMC ni spremenila, verjamemo, in tudi sam verjamem, da do priznanja Palestine s strani Slovenije mora priti, da je to nekaj, kar zahteva načelo pravičnosti, in da je to dolgoročno v interesu politike dveh držav, politike nekega vzpostavljanja mirnega sožitja obeh držav. Se pa zavedam, da proces do tega miru na tem območju in do sožitja in sploh do nastanka in sožitja teh dveh držav v neki kombinaciji, kot smo si jo zastavili, je še zelo zahteven, to bo še trajalo. Zato verjamem, in to bo tudi moje stališče kot stališče zunanjega ministra, da je smiselno, da se vključujemo točno v te razprave, ki potekajo znotraj Evropske unije, ki gredo v smeri priznanja Palestine in predvsem tudi v smeri, da se zadeva tam stabilizira. In to pomeni, da se zavzemam za to, da skupaj z neko skupino držav Evropske unije čim prej, takoj, ko bo možno, priznamo tudi mi njeno neodvisnost in samostojnost. Lahko povem, da sem bil še v svoji prejšnji vlogi, preden sem postal minister za zunanje zadeve, torej kot predsednik Vlade, soočen s številnimi dejstvi ali pa tudi hipotezami o tem, kaj bi lahko sledilo iz nekega priznanja, ki bi ga izvedla Slovenija, torej, če bi priznala Palestino. In ta analiza je pokazala, to je bila medresorska analiza, da bi imelo priznanje, če bi ga Slovenija izvedla sama, brez sodelovanja drugih držav članic, lahko tako pozitivne kot tudi negativne učinke, ne samo za Slovenijo kot takšno, vemo, da bi se         (Nadaljevanje) tu zgodile določene stvari lahko, pač pa tudi za sam proces ne bi bilo nekega posebno pozitivnega učinka, kajti če bi priznala samo Slovenija Palestino bi bilo to eno od številnih priznanj. Vemo, da jih je že več kot 130 in mislim, da je prav, seveda, da do tega pride, ampak verjetno bo učinek tega priznanja mnogo močnejši, če se bomo združili, in na tem bomo delali, z državami kot so Irska, Španija, pa denimo Portugalska, lahko tudi Francija in mnoge druge, ki razmišljajo o tem.   Naj povem, da seveda te razprave o priznanju v drugih državah potekajo v nekem drugačnem zaporedju kot v Sloveniji, to vsi veste. Namreč, pri nas je Državni zbor, parlament lahko rečem, tisti, ki dokončno sprejme odločitev o priznanju. Med tem ko v drugih državah praviloma to storijo vlade. Zato se pravzaprav ta proces razprave v smeri priznanja nekoliko bolj sproščeno odvija v parlamentih, to velja za Irsko in za Španijo in še mnoge druge. Potem pa morajo vlade v teh državah domisliti kdaj je pravi trenutek in kakšen je pravi način. No, jaz verjamem, da bomo tudi mi našli pravi trenutek in pravi način in upam, da bo možno to storiti čim prej. Si bom pa prizadeval, saj pravi, da to storimo skupaj z drugimi državami in seveda verjamem, da bo to imeli tudi nek dober učinek na sam mirovni proces.   Glede vprašanj, ki mi jih je postavil gospod Horvat, naj najprej načelno povem, da odnos med Slovenijo in Rusijo je bil doslej pač v danih realnih okvirih dober. To seveda pomeni, da po eni strani ohranjamo dobre gospodarske, kulturne, tudi politične odnose, vendar do tiste mere kolikor, seveda, nismo kot članica Evropske unije in tudi kot samostojna država kritični do naše prijateljske države Rusije glede njenih kršitev mednarodnega prava. Govorim seveda o aneksiji Krima in o neuvaljavljanju dogovorov iz Minska. Slovenija bo ostala tu na poziciji, da moramo skupaj z ostalimi članicami Evropske unije dokler bo potrebno vztrajati na sankcijah, predvsem pa dokončno vztrajati na tem, da se spoštuje mednarodno pravo in da Rusija tukaj začne pač z nekimi ravnanji, ki bodo pokazala, da je tudi sama zavezana tem principom mednarodnega prava.   Po drugi strani moramo pa razumeti in da seveda ne bi imelo smisla in tudi bi bilo za Slovenijo škodljivo, če bi ob tem še kakorkoli želeli storiti kaj takega, da bi lahko to poslabšalo naš odnos z Rusijo. Jaz verjamem, da moramo z njo ohraniti dosedanje odnose vsaj na isti ravni, jih tudi izboljševati, če je to mogoče, vendar ostati hkrati zavezani temu, kar sem dejal, kot članica Evropske unije moramo ostati zavezani zahtevam po spoštovanju prava in seveda tudi ukrepom, ki h temu nekoga prisiljujejo.  Vpliv Rusije na države ali vsaj na nekatere države Zahodnega Balkana je zelo opazen. O tem sem se že prej velikokrat pogovarjal s svojimi kolegi na ravni premierjev, sedaj se pogovarjam o tem s svojimi kolegi zunanjimi ministri. In tudi ko sem bil denimo v stiku s še prejšnjimi najvišjimi predstavniki oblasti v Makedoniji, še preden je prišlo do dogovora med Grčijo, torej do vsaj inicialnega dogovora med Grčijo in Makedonijo o možnosti, da se spremeni ime, storijo ustavne spremembe in potem na obeh straneh pripozna Makedonijo z novim imenom kot državo, ki se lahko vključi v Evropsko unijo ali Nato, sem bil obveščen, da tudi tam obstajajo seveda ruski interesi. Tudi določeni pritiski, tako kot je bilo to zelo jasno in zelo očitno v Črni gori pred, še posebej se je to intenziviralo v Črni gori pred vstopom te države v Nato. In tudi s tega vidika je zato pomembno, da Evropska unija tako kot celota, se pravi preko institucij, pa tudi preko držav članic pokaže, da štejemo ta del Evrope za našo enotno družino. Namreč, če mi ne bomo dovolj aktivni v sferi Zahodnega Balkana, če mi ne bomo pokazali, da z njimi želimo vsakodnevno gospodarsko, kulturno, politično sodelovati in če ne bomo to politiko odprtih vrat, potem ko bodo te države izpolnile določene pogoje, uspeli realizirati v smislu dejanske integracije, torej pravne in dejanske integracije teh držav v Evropsko unijo, potem seveda bomo ta del Evrope izgubili.         (Nadaljevanje) Izgubili ga bomo tudi, če bomo predolgo odlašali s tem procesom oziroma z odločitvami na ravni Evropske unije, kajti v tem primeru bodo interesi drugih držav, kot je Rusija, Kitajska, Turčija in drugi, ki so na tem področju zelo opazni in tudi na nek način že zelo dolgo obstajajo, pa prevladali. In jaz si ne želim ne kot zunanje minister ne kot državljan Slovenije in še manj kot Evropejec, prepričan Evropejec, da bi doživel to, da bi ta del Evrope se na nek način ne želel več sam integrirati z nami, da bi postal neka enklava znotraj Evropske unije, če upoštevamo, da je spodaj še Grčija, itd., ker to bi bila dejansko za nas velika izguba in to niti ni v ničemer v slovenskem interesu. Tako da, kot sem rekel, z Rusijo nadaljujemo neko normalno dvostransko politiko, ne želim v ničemer poslabšati odnosov s to državo, vendar pa po drugi strani moramo pa Makedoniji in drugim državam, ki jih želimo videti v Evropski uniji, pa seveda nuditi neko oporo, da bodo lahko tukaj ravnale tako kot si mi želimo, seveda je pa to njihova samostojna odločitev, naj to ponovno poudarim.   Glede primera Skripal. Naj povem, da smo v trenutku, ko se je začela razprava na ravni Evropske unije, imeli že Vlado, ki je opravljala zgolj tekoče posle, tako da je bilo treba za odločitev o tem kako bomo ukrepali v primeru, v tem primeru, si vzeti vsaj nekaj dni za premislek, zato nismo že kar na samem zasedanju Evropskega sveta te odločitve sprejeli, sem pa takrat še v prejšnji vlogi kolegom pojasnil, kolegom iz članic Evropske unije pojasnil, da bo tudi Slovenija te odločitve sprejela v nekaj dneh. In po dodatnem premisleku v okviru dane situacije, smo sprejeli odločitve, da tudi mi na politični ravni pokažemo solidarnost z Veliko Britanijo in z vrednotami za katere se Evropska unija zavzema, in da na ta način politično sankcioniramo, tudi mi izvedemo neko politično sankcijo zoper Rusko Federacijo in zato smo takrat poklicali našega veleposlanika na konzultacije, kar je sicer milejša oblike sankcije kot so jih sprejeli nekateri drugi, pa vendar je to v mednarodnem pravu poimenovano kot sankcija, razumljeno kot sankcija. Morate pa tudi razumeti, da takrat pravzaprav v nekem pravnem smislu za to, da je nekdo to res storil na ruski strani, da je bilo to res storjeno s strani ruskih dejavnikov ali celo ruskih oblasti, ni bilo zanesljivih neposrednih dokazov, ampak seveda vse je kazalo, indici so bili zelo usmerjeni v tej smeri, zato smo sprejeli vsaj ta politični ukrep, pokazali solidarnost z Evropsko unijo, predvsem tudi z Združenim kraljestvom in seveda sprejeli odločitev, ki jo je sprejela poleg nas še manjša skupina držav članic Evropske unije. Spomnim se, da je bila tukaj v tej skupini tudi Luksemburg, Slovaška, če se ne motim in še nekatere druge, tako da smo ravnali zelo, jaz bi rekel evropsko, predvsem pa premišljeno, kajti kot rečeno, zadeva ni bila še popolnoma razjasnjena. Če se bo zdaj izkazalo, da so osumljenci, ki so jih identificirali za to zadevo tudi pravno odgovorni, da se jim bo dokazala krivda, potem bodo zagotovo pristojni organi v zadevni državi ukrepali in bodo ti storilci kaznovani. Če se bomo odločali kdaj, da je treba tukaj stopnjevati nek političen pritisk na Rusijo ali kogarkoli drugega, pa bomo tukaj tudi ravnali v duhu vrednote Evropske unije in skupaj z drugimi članicami Evropske unije, ne pa izolirano ali nepovezano z njimi. To bi bilo to.   Hvala lepa.
Tretji sklop vprašanj začenjamo z vprašanjem mag. Branka Grimsa.   Gospod Grims, izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo.   Če spustimo diplomatsko retoriko, sta samo dve temi, ki sta v resnici usodni za Evropsko unijo. To se je lepo videlo pri Brexitu. Eno je vprašanje migracij Brexita brez, da bi izpustili v Evropo milijone, ilegalcev ne bi nikoli bilo, od tega jih je 530 tisoč topotalo čez Slovenijo, za kar imate seveda vse zasluge. In celo te slike so bile uporabljene v reklamo tistih, ki so propagirali Brexit. Brexit je za Slovenijo slab, kajti tudi z Anglijo oziroma Veliko Britanijo imamo seveda pomembne vezi. Poleg tega je slab zgled tudi za vse ostale. Je pa hkrati opozorilo,         kaj se bo zgodilo, če se ustrezno ne ukrepa. Evropa, če ne bo začela zelo resno ukrepati in ustavila migracij, bo razpadla in potem tudi propadla. Propadla v tem smislu, da bo izginila enkratna evropska civilizacija, ki jo zdaj radikalni islamizem ogroža že po dolgem in počez. »Krasen« primer tega, pod narekovaji, kaj se zgodi z Evropo, je nekdanja prestolnica evropske kulture, to je Pariz, ki je dobesedno izgubljen. Zaradi tega imam vprašanje, ki je v bistvu dopolnitev tistih, ki so bila že postavljena: V kakšni obliki in kdaj bo Državnemu zboru predstavljen načrt, kako se bo Slovenija ob vodenju Sveta Evrope borila proti migracijam in kako bo tudi skrbela za odstranitev vseh ilegalcev, ki se na območju Evropske unije že nahajajo? In kaj bo storila za ohranitev evropske identitete in evropske kulture in s tem Evropske unije kot celote, kajti ohranitev Evropske unije je za Slovenijo kot izvoznico zagotovo v slovenskem nacionalnem interesu.
Hvala lepa.  Spoštovani minister, dovolil si bom, zaradi priložnosti, ki jo imamo, postaviti tudi jaz eno vprašanje s kratkim uvodom in obvestilom. Kolegice in kolegi, naj vam sporočim oziroma obvestim, da smo predstavniki dveh odbora, Odbora za zunanjo politiko in Odbora za obrambo, med 11. in 12. 10. 2018 obiskali Dunaj v okviru medparlamentarne konference o skupni zunanji in varnostni politiki na Dunaju. Tam smo imeli priložnost srečati se na bilateralnih sestankih tudi s predstavniki italijanskega parlamenta in nizozemskega parlamenta. Tisti poudarek, ki bi ga želel izpostaviti, je to - in to je tudi moja pobuda, tudi vam, spoštovani minister -, da dejansko ko govorimo o naših sosednjih državah na območju nekdanje skupne države, da poimenujemo to območje kot jugovzhodno Evropo, ne pa zahodni Balkan. S to pobudo se strinjajo tako Avstrijci, Nizozemci in mnogi drugi, kajti če želimo umestiti ta del Evrope na zemljevid skupne družine evropskih držav, je treba začeti z vključevalno retoriko, ne pa z izključevalno retoriko. Torej, enotno mnenje je, da če so naši interesi iskreni, da se v ta proces vključi, in moram reči, da v zadnjih dveh letih se to dogaja ponovno, da potem spremenimo svojo dikcijo. Obenem bi vas še obvestil o tem, da nam priznavajo nam podobne države v Evropski uniji, da smo branik tistega, kar je temelj evropske skupnosti, torej branik vladavine prava. Imamo večino prijateljskih držav znotraj evropske skupine, ki je enakega mnenja kot mi. To pa je predvsem za nas zelo pomembno, ne samo zaradi že obstoječih držav članic, ampak tudi za tiste države, ki jim ponujamo evropsko perspektivo. Torej, govorim tudi o jugovzhodni Evropi. In moje vprašanje bo sledeče, kajti občutek je , vsaj ko se jaz formalno in neformalno pogovarjam s kolegi iz sosednjih držav, iz jugovzhodne Evrope, da smo mi tisti zadnji branik vladavine prava na tem območju. Torej, glede na njihova pričakovanja, spoštovani minister, kakšno je uradno stališče Republike Slovenije do situacije, nastale med Republiko Hrvaško ter Bosno in Hercegovino ob napovedi oziroma že izvajanju napovedi izgradnje mostu, tako imenovanega Pelješkega mostu. Kajti, če govorimo o vladavini prava, je v interesu, da zaščitimo tiste, ki so tu najšibkejši. V tem primeru Bosna in Hercegovina tudi zaradi notranjih razprtij ima eno pomembno in specifično vlogo na našem območju in naša odgovornost je, da branimo tisto, kar je temelj, ne samo Evropske unije, ampak evropske perspektive, torej, vladavina prava.   Nadaljujemo z naslednjim poslanskim vprašanjem, gospod Aljaž Kovačič, izvolite.     ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, gospod predsednik.  Spoštovani gospod minister in ostali prisotni!  Sam nekoliko drugače gledam na mir v Evropi kot eden izmed prejšnjih razpravljavcev.         Predvsem bi vas vprašal glede zadeve glede Združenih držav Amerike, ki so po izhodu iz jedrskega sporazuma z Iranom, Pariškega podnebnega sporazuma, pa potem tudi z Unescom, Sveta Združenih narodov za človekove pravice in na koncu tudi z mednarodne poštne zveze tudi napovedale izhod iz INF, se pravi več kot 30 let starega sporazuma o prepovedi raket kratkega in srednje dolgega dosega, tako jedrskih kot nejedrskih. Predvsem me tu zanima, kakšno je stališče Slovenije, če smo prej govorili o nekakšni skupni evropski obsodbi primera ubitega novinarja iz Savdske Arabije, je tu nekako Evropa razdeljena. Na eni strani uradni Berlin obsoja dejanje ameriškega predsednika, med tem ko ga London podpira. Se pravi, ali lahko pričakujemo v prihodnosti neko skupno stališče Evropske unije? In, kje je na tej delitvi trenutni Republika Slovenija? Hvala.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Preden dam besedo gospodu ministri naj vas obvestim, da sem prejel pooblastilo, in sicer namesto poslanca dr. Milana Brgleza je z nami poslanec Predrag Bakovič.  Spoštovani minister, izvolite, imate besedo za odgovore.
Hvala lepa. Gospod Grims je omenil migracije, postavil nekaj trditev, glede katerih se delno strinjam, delno ne. Ne vem, če je tu čas za to polemiko. Namreč, seveda je dejansko res, da je v Evropo prišlo milijone beguncev oziroma migrantov v širšem smislu. Dejstvo je tudi, da so prišli nekateri preko Slovenije. Moram pa zavrniti oceno, ki jo gospod Grims navaja kot neko dejstvo, da smo mi kakorkoli, torej Slovenija, odgovorni za kakršnokoli krizo, ki bi izvirala iz teh množičnih migracij. Še bolj zavračam razne povezave med tem in seveda Brexitom, kajti absolutno ne vidim, bi rekel, nobene stvari tukaj, ki bi jo Slovenija storila narobe na ta način, da bi povzročala Brexit. Resnično, to moram reči, da, to sem samo navedel, da res take trditve zavračam. Ne želim se niti spustiti v argumentacijo, ker se mi zdi, da ni potrebna. Če bo pa kdaj potrebna jo bom pa razdelal. Enkrat sem že o tem govoril pred časom in absolutno, saj pravim, imam drugačno stališče. Je pa res, da migracije in tu se z gospodom Grimsom spet strinjam, predstavljajo nek velik izziv za Evropsko unijo, tudi za Sloveniji in sploh za Evropo kot celoto, ne nazadnje kar za svet. Kajti migracij bo vedno več iz različnih razlogov, kriz, vojn, podnebnih sprememb, ekonomskih razlogov. Skratka, to se ne bo ustavilo. In zato je res smiselno razmišljati o tem, kar sem že prej nakazal, da Slovenija ne samo v lastnem interesu in sproti ves čas seveda sprejema ustrezne ukrepe in politike na področju preprečevanja ilegalnih migracij in seveda tudi urejanja tega migracijskega vprašanja znotraj Evropske unije in širše, pač pa da razmišlja tudi o tem, kakšen bo naš prispevek k, bi rekel, predsedovanju, ko bomo predsedovali Svetu Evropske unije, evropskemu svetu, se opravičujem. Namreč, kot sem že nakazal, verjamem, da bo tudi takrat problematika migracij še vedno aktualna. Ta hip je nemogoče reči kaj bo treba leta 2021 sprejemati kot neke ukrepe na tem področju, koliko bo teh ukrepov in podobno. Lahko pa rečem, da že sedaj Slovenija zelo aktivno sodeluje pri naslednjih zadevah: podpiramo in tudi sami, bi rekel, dodajamo tukaj nekaj, vso finančno, strokovno in drugačno pomoč državam, v katerih so pravzaprav krize nastale, krize, ki so pognale migrante proti Evropi tudi. Se pravi v državah izvora kriz je treba storiti še veliko več. Evropska unija je tukaj eden od največjih, torej zagotovo skupno je največji svetovni donator torej humanitarne pomoči, ki pa se, kar menim, da je zelo pozitivno, v zadnjih mesecih, tudi letu, dveh spreminja tudi v druge oblike pomoči,         (Nadaljevanje) strokovno pomoč in drugačno pomoč na območju Afrike, na območju bližnjega vzhoda, tudi Azije, skratka skušamo odpravljati vzroke za krize, da bi lahko ljudje ostali na svojih domovih, da ne bi migrirali. Tukaj bo treba narediti še mnogo več, tega se zavedam in Slovenija bo to pomagala ostalim članicam Evropske unije, da skupaj to naredimo. Tisto kar je, se mi zdi, izjemno pomembno in to je neka druga pomembna, torej ključna zadeva je vzpostaviti mnogo učinkovitejši nadzor ali sploh učinkovit nadzor na zunanjih mejah Evropske unije. Tukaj moramo storiti mnogo več. Vemo, da smo vzpostavili evropsko mejno in obalno stražo, vemo da želimo reformirati skupni evropski azilni sistem, na tem se dela, pa še vedno ni dokončnih rešitev. Vemo da se žal tudi na notranjih šengenskih mejah tudi tam vzpostavljajo kontrole zoper kar se seveda borimo, kajti verjamemo, da to ni prva rešitev. Treba je postaviti učinkovito kontrolo na zunanji meji. In tukaj se zdaj dogajajo neki premiki tudi na ravni Evropske unije. Žal gre to vse prepočasi, če smem izraziti svoje mnenje. Moralo bi iti hitreje, pa vendar se dogaja, se premika in verjamem, da bo treba s tem intenzivno nadaljevati, ker če ne bomo na zunanjih mejah vzpostavili red, neke organizacije, potem bomo dejansko imeli probleme znotraj Evrope. Zakaj? Ker seveda Evropa mora, to je moje osebno stališče pa tudi neka politika, ki jo mora Slovenija zagovarjati, Evropa mora pomagati ljudem, ki so v stiski zato, ker jim grozijo, ker se jim kršijo temeljne človekove pravice v njihovih državah, ker jim grozi celo smrt in zato bežijo tudi proti Evropi. Mi tem beguncem moramo pomagati. Do neke mere tudi seveda ekonomskim migrantom ali drugim, če je možno, ampak tukaj moramo to početi organizirano v okviru naših integracijskih sposobnosti, kajti če sprejmemo na enkrat preveč ljudi v Evropo, takšni ki iščejo delo, ki si želijo tukaj ustvariti neko spodobno življenje, pa za njih nismo sposobni ustrezno poskrbeti, jih nismo sposobni ustrezno integrirati v naše družbe, potem so ti ljudje pahnjeni na rob družbe, nimajo zaposlitev, otroci se ne morejo šolati in seveda potem nastaja tam ne le revščina, ampak tudi konflikti, lahko tudi varnostno-kritične situacije s časom in zato je treba to migrantsko politiko peljati organizirano, solidarno in v skladu z nekimi pravnimi pravili. Tako, da tudi Slovenija ostaja odprta za tiste begunce, ki jih lahko sprejmemo, za katere lahko poskrbimo, vendar pa ne moremo iti dlje od tukaj in zato računamo, da se bo ta skupna evropska politika še razvila na tem področju in k temu bomo tudi sami nedvomno intenzivno pripomogli, ko bomo predsedovali pa tudi vse dotlej in kasneje, kajti gre za pravzaprav vsakodnevno aktivnost na tem področju. Rečeno je bilo kdaj bomo odstranili vse ilegalce?   Torej, to je vedno proces. Vseh ilegalcev, če se tudi jaz tako preprosto izrazim, ne moreš nikoli odstraniti, moraš pa delovati na tem, da seveda tiste, ki so ilegalno prišli v Evropo, bodisi vključiš v družbo, legaliziraš če je to mogoče, njihov vstop ali pa seveda jih vrneš nazaj v državo od koder so prišli in mislim, da tudi to, ta sistem vračanja moramo dodelati, moramo ga intenzivirati, kajti kot sem prej rekel, ne moremo vseh ljudi uspešno integrirati v našo družbo in če jih je možno vračati v varne države kjer lahko nekako normalno bivajo, potem je to treba storiti.   Glede ohranitve evropske identitete, bi dejal tako. Ključno za ohranitev evropske identitete je po mojem ne ta boj proti migracijam, čeprav moram priznati, da seveda, če se dogajajo ti negativni pojavi, ki sem jih prej omenil, potem tudi to lahko na nek daljši rok vpliva na evropsko identiteto. To je dejstvo. Ampak mislim, da za evropsko identiteto moramo predvsem delati vse kar moramo v vrtcih, v šolah, s pomočjo medijev, na javnih forumih s pomočjo nevladnih organizacij in predvsem tudi na ravneh političnih oblasti. Mi moramo evropske vrednote venomer znova javno izpostavljati, se vzorno za njih zavzemati in na ta način torej ohraniti našo         evropsko identiteto. To je zelo kompleksno vprašanje, sam seveda sem za to, da se ta identiteta ohranja, ker je, mislim, da Evropa, še posebej Evropska unija postala neko področje visoke stopnje blagostanja in nekega spodobnega demokratičnega življenja, kjer se zelo dobro varujejo človekove pravice, če to primerjamo z drugimi deli sveti, kar pa ne pomeni, da nimamo pred seboj številnih izzivov tudi na področju človekovih pravic, sociale in tako naprej, kar seveda pomeni, da moramo na tem intenzivno delati. Tako sem za evropsko identiteto, vendar dajmo jo graditi kompleksno, skozi vse druge načine, in ne s tem, da bi, denimo, spodbujali neko ksenofobijo, tam kjer to ni potrebno. Kjer pa je treba preprečiti neke tuje vdore, ker so ilegalni, ker so nevarni, je pa treba to seveda storiti.   Glede vprašanja predsednika, ki je izhajalo iz srečanja na Dunaju in tudi njegove teze, da je treba preimenovati to območje zahodnega Balkana skupaj s širšim območjem v območje jugovzhodne Evrope. Naj povem, da mi je ta usmeritev simpatična, všeč osebno. In naj povem, da tudi na Ministrstvu za zunanje zadeve že obstaja sektor za širitev in jugovzhodno Evropo. Tako smo že pravzaprav institucionalno v Sloveniji pripoznali ta prostor kot nek širši prostor jugovzhodne Evrope. Je pa res, da v sporazumevanju z ostalimi deli Evrope in sveta moramo uporabljati tudi izraz zahodni Balkan, kajti sicer ne razumejo, za kateri prostor gre, kajti jugovzhodna Evropa je zelo širok geografski prostor. In seveda te skupne oznake ne sprejemajo tudi nekatere države članice Evropske unije, ki so v tem prostoru. Zato je to nek proces, ki ga bo Slovenija zagotovo spodbujala, in verjamem, da lahko morda nekega dne pridemo do tega ali drugega ustreznejšega izraza, kajti mislim, da včasih ta zahodni Balkan že nekakšna stigma postaja, in mislim, da to ni dobro; kot ste sami rekli, je treba razvijati neko vključevalno retoriko.   Kar zadeva načelo vladavine prava. Mi ga, ne samo zaradi tega ignoriranja ene od naših sosed, prav mednarodnega prava in tudi prava Evropske unije, ko zadeva to vprašanje naše razmejitve, ampak tudi načelno zaradi obstoja Evrope, stalno zagovarjamo. Vladavina prava ali spoštovanje pravne države je nekaj, na čemer Evropa stoji in lahko tudi pade. Kajti to je neka kohezivna vez med nami, med državami, s katero so povezane največje in tudi najmanjše države. In ta vez, ta vladavina prava, tudi pravna država, pomeni, da ne dopuščamo, da bi prevladal argument moči nad argumentom avtoritete oziroma nas drži pravo v neki enakopravni poziciji, kar je še posebej v interesu manjših, teritorialno manjših držav, kot je tudi Slovenija. In zato absolutno bomo v vseh primerih načelno zagovarjali vladavino prava.   Glede problematike izgradnje mostu Pelješac. Naj povem, da kolikor so mi znana dejstva, seveda gre za projekt, ki ga po ekonomski plati vodi Hrvaška v sodelovanju z Evropsko komisijo. In tu ne bi želel finančno-ekonomskih vidikov tega projekta ocenjevati, pa tudi to ni bilo vprašanje. Vprašanje je bilo, ali vidim tu kakšen pravni problem. Na nek način vidim predvsem politični problem, kajti kolikor je moč razbrati iz znanih dejstev, je na nek način s tem ravnanjem prejudicirano mejno vprašanje, ki pa med obema državama še ni razrešeno. In zato verjamem, da ta politični spor, ki nastaja okoli tega vprašanja, vsebuje tudi pravno dimenzijo, ki nekoliko spominja na našo, do Hrvaške namreč, če nimaš dokončno tudi pravno in politično razrešenega vprašanja meje, je lahko nekorektno, če na tem območju gradiš neke objekte brez sporazuma s sosednjo državo, ki jo ta spor ali konflikt zadeva. Tako si bom tu prizadeval, da se še malo podrobneje na MZZ seznanimo tudi s pravnimi vidiki tega problema in da po potrebi tu zavzamemo jasno stališče.         Kar zadeva vprašanje v zvezi s pogodbo INF, torej tem sporazumom iz leta 1987, ki sta ga sklenila takratna voditelja Sovjetske zveze in ZDA. Menim, da je tudi z našega vidika, z vidika Slovenije, odstop od takšnega sporazuma, enostranski odstop, slaba rešitev, da ne koristi prizadevanju za svetovni mir in da pravzaprav vnaša v precej nemirno svetovno dogajanje še eno točko nemira, še eno točko, kjer se bomo morali resno ukvarjati s temeljnimi vprašanji, kaj bo posledica takega odstopa od tega dogovora. Slišimo na drugi strani že celo neke dramatične napovedi, ki jih dajejo Rusi. Tako vsekakor že sama napoved tega izhoda iz sporazuma je zelo dramatična. Ko bo do tega prišlo, če bo prišlo, bo to terjalo neko, verjamem, skupno stališče Evropske unije in Slovenija bo pri tem sodelovala. Jaz verjamem, da moramo naša stališča tu uskladiti vis a vis ZDA. Naj pa rečem, da tudi sam osebno verjamem, da so prednosti sporazuma večje od slabosti, zato bi veljalo ta sporazum obdržati v veljavi. To bo neka politika Slovenije, če bom lahko vplival na celotno Vlado do te mere, ki jo bomo zastopali, ampak seveda, kot rečeno, tudi tu bo smiselno zavzeti skupno stališče znotraj Evropske unije.  Mislim, da sem odgovoril na postavljena vprašanja. Hvala.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Hvala lepa, spoštovani minister.  Kolegice in kolegi, želi še kdo postaviti vprašanje ministru? Ugotavljam, da ne. Spoštovani minister, lepo se vam zahvaljujem za vse podane odgovore. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in vas vabim že naslednjič, ko bomo imeli spet priložnost se pogovarjati o zunanji politiki s pobudami in vprašanji. Torej, hvala lepa, gospod minister, in srečno pot v Makedonijo vam želim!     Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - MEDNARODNA DEJAVNOST DRŽAVNEGA ZBORA.  Prejeli ste predlog za sestavo stalnih delegacij Državnega zbora v mednarodnih institucijah v mandatu 2018-2022. Predlog je pripravljen na podlagi pobude za oblikovanje predloga za ustanovitev stalnih delegacij Državnega zbora, ki jo je posredoval predsednik Državnega zbora, ter na podlagi predlogov, ki so jih odboru posredovale poslanske skupine in ste jih tudi prejeli.   Odbor za zunanjo politiko na podlagi 275. člena poslovnika in 18. člena Pravilnika o mednarodni dejavnosti predlaga sestavo delegacij, ki jih nato določi Kolegij predsednika Državnega zbora. Naj ob tem dodam, da v skladu s poslovnikom o predlogu za sestavo delegacije v Parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje in predlogu sestave delegacije Skupine za skupni parlamentarni nadzor Europola odloča Odbor za zadeve Evropske unije.   Tako smo prejeli ustrezne predloge za sestavo naslednjih delegacij: Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Parlamentarne dimenzije Srednjeevropske pobude, Parlamentarne skupščine Nato, Parlamentarne skupščine procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi ter Interparlamentarne unije.   Predlagam, da najprej glasujemo o predlogih za sestavo delegacij. Kot vam je bilo že sporočeno, bomo o sestavi delegacije Skupščine OVSE razpravljali in odločali ločeno. Ker je seznam članstva obsežen, predlagam, da glasujemo o sestavi delegacij Državnega zbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Parlamentarne dimenzije Srednjeevropske pobude, Parlamentarne skupščine Nato, Parlamentarne skupščine procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi in Interparlamentarne unije, kot izhaja iz gradiva. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.   Prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.         Pri predlogu za sestavo delegacije Parlamentarne skupščine OVSE bi želel opozoriti, da je bilo že ob sami pobudi za sestavo delegacije poudarjeno, da morata biti oba spola ustrezno zastopana. To izhaja iz četrtega odstavka 1. člena Poslovnika PS OVSE, ki priporoča, da sta v tričlanski delegaciji zastopana oba spola. Iz predloga, ki ste ga dobili kot sejno gradivo, je razvidno, da temu pogoju ni zadoščeno. Poslovnik PS OVSE zastopanost obeh spolov sicer priporoča, vendar bi v primeru tričlanske delegacije zgolj enega spola prišlo do nespoštovanja priporočil Poslovnika PS OVSE. Sicer ne more zavrniti mandatov zaradi nespoštovanja ženske kvote, je pa na dnevnem redu vsakega zasedanja tudi poročilo predstavnika za enakost spolov, kjer so delegacije, ki ne izpolnjujejo določila poslovnika, jasno navedene. Do sedaj sankcije za tako ravnanje še niso bile uvedene. V skladu s četrtim odstavkom 3. člena se resda lahko imenujejo tudi nadomestni člani, ti se v skladu s Poslovnikom PS OVSE in tudi s Pravilnikom o mednarodni dejavnosti udeležujejo aktivnosti znotraj PS OVSE zgolj in samo, če se jih ne udeležujejo polnopravni člani. Iz zgoraj pojasnjenega je tako razvidno, da pogoju za ustrezno zastopanost spolnih kvot ni zadoščeno, zato odpiram razpravo. Kolegice in kolegi, vabljeni ste, da se opredelite glede nastale situacije. Gospa Jerca Korče, imate besedo, izvolite.    JERCA KORČE (PS LMŠ): Najlepša hvala, predsedujoči.   Lep pozdrav vsem!  Glede na to, da sem prisotna kot edina članica odbora ženskega spola, je tole neka, bom rekla, neljuba napaka, pa bi si želela, da se naredi neko menjavo znotraj teh strank, ki imajo tu člane, in predlagajo tako, da bosta oba spola zastopana.   Bi pa na tem mestu opozorila še na tole sporočilo, ki smo ga prejeli od gospoda Jelinčiča in se mi zdi povsem nedopustno, zato ker obstajajo neke strukturne ovire za ženske v družbi - in po mojem mnenju obstajajo -, zato so kvote tiste, ki omogočajo neko pravičnost, gre pač za neko kompenzacijo, da zadostimo enakovredno zastopanost obeh spolov. Po mojem osebnem mnenju ne gre tu samo za nek simboličen pomen, ampak gre za to, da si kot družba prizadevamo za nekaj, kar samo po sebi z razvojem ne bo prišlo, kar nam dokazuje tudi že preteklost.   Tako bi na tem mestu res bila vesela, da pride do neke menjave, da ne damo nekega slabega signala navznoter in navzven in da ne omogočimo kakšne parlamentarne prakse, ki bi v prihodnje kazala na to, da se takih priporočil ne držimo, ker se mi zdijo taka priporočila še kako na mestu in še kako smiselna ter izrednega pomena, zato da jih tudi upoštevamo. Kot pa že rečeno, elektronsko sporočilo gospoda Jelinčiča je po mojem mnenju povsem nedopustno in upam, da se take stvari v prihodnje ne bodo dogajale, ker v takih korespondencah sama nimam namena sodelovati. Tako pozivam tudi ostale člane, da se do tega na nek način opredelimo.   Hvala.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Naj samo pojasnim, da so se ta imena pojavila glede na razrez, ki je bil predlagan predsedniku Državnega zbora. Torej, možno je iskati rešitev znotraj poslanskih skupin, ki so predlagale svoje člane. Naj omenim, Gregor Perič je predlagan kot vodja in prihaja iz Poslanske skupine Stranke modernega centra, gospod Jernej Vrtovec je predlagan kot član, in sicer s strani Poslanske skupine Nove Slovenije, imamo gospoda Ferenca Horvátha, ki je predstavnik narodne skupnosti; seveda je od njiju nemogoče pričakovati, kot predstavnika imamo samo dva. Kot nadomestne člane imamo gospoda Andreja Rajha iz Poslanske skupine SAB, gospa Anja Bah Žibert je ravno tako predlagana nadomestna članica iz Poslanske skupine SDS, ter gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ravno tako kot nadomestnega člana iz Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.         Imamo prijavljena še dva k razpravi, začnemo z gospodom Jožefom Horvatom, pripravi naj se gospod Jani Möderndorfer. Gospod Horvat… / oglašanje v ozadju/ Ampak ni član, zato smo vam dali prednost, gospod Jani Möderndorfer bo takoj za vami. Se opravičujem, danes se mi izredno zatika jezik… / smeh/ Gospod Jožef Horvat, izvolite, imate besedo.     JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.   Drage kolegice in kolegi!  Seveda so na nek način zdaj oči uprte v Poslansko skupino Nove Slovenije. Najprej moram reči, da izjemno cenim napor strokovne službe Odbora za zunanjo politiko, še posebej sekretarke tega odbora, ki je želela pred sejo zadevo rešiti. Tudi sam sem imel pogovore s svojimi kolegicami, predvsem kolegicami, danes formalno tudi na seji poslanske skupine. Odločitev je takšna, da pričakujemo neko pozitivno diskriminacijo s strani koalicije.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Hvala lepa.  Gospod Jani Möderndorfer, izvolite, imate besedo.     JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS SMC): Sicer ne vem, kaj pomeni pozitivna diskriminacija, si jo pa lahko vsak po svoje razlaga in tolmači, kajne. Ampak ne glede na to, jaz predlagam - kot liberalec sem pristaš tega, da je spolna kvota enega ali drugega spola vedno prisotna, še posebej kadar gre za priporočilo, pa tudi če tega priporočila ne bi bilo, v končni fazi. Zdaj govoriti o parlamentarni praksi je pravzaprav nesmiselno, ker ta parlament ima parlamentarno prakso takšno, drugačno, kakršnokoli že, in je to brez zveze. Ne nazadnje, tri mandate je bila ta delegacija popolnoma moška in ni bilo nobenih sankcij in nič. Ampak to seveda ni opravičilo, da se razumemo, in sam tudi na to ne pristajam. Dejstvo pa je, da tisti, ki je prepričan, da če bomo ta problem rešili tule na odboru, se moti. Za te stvari se morajo vodje poslanskih skupin usesti, se pogovoriti in priti sem z izdelanim predlogom, ker tu si mi lahko za slovensko javnost nekaj delimo, se pogovarjamo, v bistvu pa ima vsak pri sebi doma jasna navodila, kako in kaj. Če danes tega dogovora ne bo, predlagam, da gre zadeva v še en krog.   Glede na odgovor, kar se tiče spoštovanega kolega Jožeta, pa bi rekel naslednje. Jaz poznam pozitivne diskriminacije, takšne in drugačne. Pri delegacijah pa ne poznam, da bi se v tujini delili na opozicijo in koalicijo, ker si predstavljam, da smo zunaj v tujini enotni pri zastopanju stališč, sploh kadar gre za mednarodni prostor, kajti če ne, potem nas je lahko sram kot državljane, ker imamo kar naprej neke težave. Še posebej, ker smo bili priče v preteklosti in zgodovini, ko opozicija špeca koalicijo in podobne neumnosti. Ampak, kot sem rekel, če v parlamentu ne spoštujemo parlamentarnih praks, potem verjetno ni še kakšne druge prakse kje drugje. Zato predlagam - moje stališče je, kajti tudi mi imamo v poslanski skupini jasno podporo za kolega, ki smo ga predlagali, pa ne zato, ker ne bi želeli imeti predstavnice nežnejšega spola, ampak zaradi tega, ker smo si tako naloge razdelili, da pravzaprav ta hip niti nimamo soglasja od kolegice, da bi jo preprosto predlagali na takšno mesto. In tu ne gre samo za spol, ampak gre tudi za nek določen interes pa neka določena znanja, ki so jih posamezniki prevzeli in se odločili, da bodo delali na tem področju. Če seveda mislijo resno, če pa mislijo samo na potovanje pa nekaj drugega, je pa to seveda problem vsakega posameznika. Tako v Poslanski skupini SMC vztrajamo na kandidatu kolegu Periču in mislim, da sem to dovolj jasno argumentiral. Če do tega dogovora ne pride, je tu prostor, da se vodje poslanskih skupin usedejo in še enkrat naredijo krog posvetov in pogovorov.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Torej, gospod Jani Möderndorfer, če pravilno razumem, je to uradni predlog s strani Poslanske skupine SMC. Jaz ga lahko dam na glasovanje, torej bomo glasovali o tem, ali prestavimo to odločitev na eno od prihodnjih sej Odbora za zunanjo politiko. Dovolite mi samo, da vas popravim v enem delu, ker so me strokovne službe opozorile, da je bila v zadnjih mandatih zastopanost spolov vedno vključena v skupino na tak način, kot se od držav članic pričakuje… / oglašanje v ozadju/ od leta 2011.         Torej, če se strinjate, glasujemo o tem, da Odbor za zunanjo politiko opravi pogovor glede odločitve za sestavo delegacije Parlamentarne skupščine OVSE na eni izmed prihodnjih sej Odbora za zunanjo politiko. Glasujemo.  Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je predlog sprejet.     Za to točko dnevnega reda smo prejeli tudi predlog za ustanovitev skupin prijateljstva. Prejeli ste predloge za ustanovitev skupin prijateljstva v skladu s 15. členom Pravilnika o mednarodni dejavnosti Državnega zbora. Skupine prijateljstva ustanovi Odbor za zunanjo politiko na predlog poslancev.   Glede na prejete predloge pogoje za ustanovitev izpolnjujejo naslednje skupine prijateljstva, ki jih bom navedel po abecednem vrstnem redu: z Bosno in Hercegovino, državo Izrael, za Francosko republiko, za Italijansko republiko, Ljudsko republiko Kitajsko, Madžarsko, Republiko Irsko, Republiko Hrvaško, Republiko Srbijo, Rusko federacijo, Portugalsko, Združenimi državami Amerike, Zvezno republiko Nemčijo, danes pa smo prejeli tudi pobudo za ustanovitev skupine prijateljstva s Palestino.   Tako predlagam, da glasujemo o naslednjem predlogu sklepa: Odbor za zunanjo politiko se strinja z ustanovitvijo skupin prijateljstva z Bosno in Hercegovino, državo Izrael, Francosko republiko, Italijansko republiko, Ljudsko republiko Kitajsko, Madžarsko, Palestino, Republiko Irsko, Republiko Hrvaško, Republiko Srbijo, Rusko federacijo, Portugalsko, Združenimi državami Amerike in Zvezno republiko Nemčijo.   Ali želi kdo kaj dodati? Bi želel kdo razpravljati o tem predlogu sklepa? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet. Torej, imamo novoustanovljene skupine prijateljstva z omenjenimi državami.   Obveščam vas, da so sklici ustanovnih sej že v pripravi in da boste o točnem datumu le-teh obveščeni naknadno. Pri tem bi želel še spomniti poslance, da premislijo o članstvu v še kateri izmed skupin prijateljstva, ki so bile v preteklosti že ustanovljene in so pomembne partnerice za Republiko Slovenijo pa trenutno še ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev, torej, da člani skupine prijateljstva prihajajo iz vsaj polovice poslanskih skupin, in sicer tako koalicijskih kot opozicijskih.   S tem zaključujem to točko dnevnega reda.     Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - RAZNO.  Ali želi kdo besedo? Želi kdo kaj predlagati ali dodati? Ugotavljam, da ne.   Spoštovane kolegice, dragi kolegi, zaključujem to točko dnevnega reda ter 7. sejo Odbora za zunanjo politiko in vas lepo pozdravljam do nadaljnjega. Hvala lepa in lep pozdrav!     Seja se je končala 23. oktobra 2018 ob 14.28.