Lepo pozdravljeni!

Začenjam 53. sejo Kolegija in vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da sem vam danes poslala novo gradivo k 1., 3. in 4. točki dnevnega reda in vas obveščam še o nadomeščanju članov Kolegija, in sicer poslanec Damijan Zrim danes nadomešča vodjo Poslanske skupine SD Janija Prednika, vodja Poslanske skupine SDS pa je službeno odsotna. Okej. Sklepčni pa smo.

Gremo kar na 1. TOČKO - DOGOVOR O PRIPRAVI SKLICA 12. SEJE DRŽAVNEGA ZBORA, KI SE BO ZAČELA V PONEDELJEK, 18. SEPTEMBRA 2023.

Novo gradivo k tej točki ste prejeli danes. Odpiram razpravo, če kdo želi? (Ne.) Nihče. Torej, ker ne bo razprave, zaključujem razpravo in v skladu z dogovorom bom pripravila sklic 12. seje Državnega zbora.

S tem zaključujem to točko.

Naslednja TOČKA - PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.

Predlog ste prejeli s sklicem seje Kolegija.

Prehajam na obravnavo predloga, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju.

/ medsebojni pogovor/ Aha, potem dajem besedo predstavniku predlagatelja, vodji Poslanske skupine Levica, Mateju Tašnerju Vatovcu.

Izvolite.

Najlepša hvala predsednica.

Lep pozdrav vsem!

Gre za manjšo spremembo, in sicer možnost, da bi lahko upravičenci prejemali istočasno Zoisove in republiške štipendije. Ta zakon je bil sicer že predviden za septembrsko redno sejo, ampak smo besedilo naknadno še dodatno spremenili po določenih usklajevanjih z Ministrstvoma za šolstvo in izobraževanje, predvsem glede štipendij ad futura, tako, da vlagamo novo besedilo skupaj z ostalimi strankami koalicije in ker gre za manjše spremembe, predlagamo skrajšan postopek.

Ja, hvala lepa.

Želi kdo besedo, bi razpravljal…? (Ne.) Nihče, torej zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Na glasovanje dajem sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju se obravnava po skrajšanem postopku.

Kdo je za? (Vse prisotne Poslanske skupine razen Nova Slovenija.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko.

Naslednja TOČKA - TERMINSKI PROGRAM DELA DRŽAVNEGA ZBORA ZA OKTOBER 2023.

Novo gradivo k tej točki ste prejeli danes in odpiram razpravo, če kdo želi? (Ne.) Nihče, torej ne bo razprave in na glasovanje dajem sklep: Sprejme se terminski program dela Državnega zbora za oktober 2023.

Kdo je za? (Soglasno.)

Ugotavljam, da je terminski program sprejet.

S tem zaključujem to točko.

Naslednja TOČKA - OKVIRNI TERMINSKI PROGRAM DELA DRŽAVNEGA ZBORA ZA NOVEMBER 2023.

Novo gradivo ste prejeli danes.

In odpiram razpravo. Tudi ni interesa.

Torej na glasovanje dajem sklep: Sprejme se okvirni terminski program dela Državnega zbora za november 2023.

Glasujemo. Za vse prisotne Poslanske skupine (soglasno), proti nihče.

(Za soglasno.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je okvirni terminski program sprejet.

S tem zaključujem to točko.

In sedaj imamo še TOČKA – RAZNO.

Če želi kdo besedo? Izvolite, gospod Cigler Kralj.

Hvala lepa, predsednica. Dober dan vsem.

Imel bi dve zadevi. Najprej bi spregovoril o zadevi, o kateri sem na vas naslovil dopis 6. septembra in ki je posledica dogajanja v zvezi z neenako obravnavo v zvezi z dopustnostjo vloženih amandmajev pri zakonodaji. Da povzamem, v dopisu sem izpostavil nekaj dejstev v imenu Poslanske skupine NSi, da smo 31. avgusta vložili amandmaja, dva amandmaja k prehodnim in končnim določbam dopolnjenega Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024, pred tem seveda tudi identična amandmaja k istemu predlogu za obravnavo na matičnem delovnem telesu. V obrazložitvi teh dveh amandmajev smo obrazložili, torej navedli, da je v tem sklicu Državnega zbora bila vzpostavljena poslovniška praksa, in sicer pri obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 maja letos ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in pri vložitvi teh dveh amandmajev smo seveda upoštevali to vzpostavljeno poslovniško prakso. Žal pa smo bili vsi skupaj priče na zadnji seji Državnega zbora, tudi, lahko rečem, še širša javnost, smo to naglasili še s postopkovnimi dialogi, da ta obravnava teh dveh amandmajev ni bila dopuščena. Podpredsednica je to svojo odločitev obrazložila in nas na napotila pravzaprav na ostale inštance in zaradi tega smo se pač poslužili tega, da smo vas v dopisu obvestili in opozorili na to in zahtevali pač razpravo danes pod točko razno. Namreč pri obravnavi prvega rebalansa letos, to pomeni 25. maja 2023, za drugo obravnavo v Državnem zboru so koalicijske poslanske skupine vložile amandma, ki je v prehodne in končne določbe vnesel nova člena v zvezi z zimskim letnim dodatkom ter izplačilom povečanega dela prejemkov upokojencev. Povsem jasno je, da te določbe niso izpolnjevale zahtevanih kriterijev za dopustnost amandmajev, kot so nam bili predočeni. Po vsebini namreč niso bile prehodne narave, ampak so v zakon vnesle novo materijo, ki ni imela nobene zveze z materialnimi določbami obravnavanega predloga zakona. Podobno je Odbor za infrastrukturo in okolje in prostor 8. avgusta 2023 pri obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč enako dopustil obravnavo amandmajev, ki so med prehodne določbe vnašali vsebino, ki ni bila prehodne narave. Amandmaji so v predlog zakona vnesli člene, ki niso prinašali oziroma ki so prinašali povsem novo zakonsko materijo ter celo uvajali nove ukrepe. Razumemo nujnost hitrega sprejemanja zakonskih določb, vendar se nam zdi in menimo in smo na stališču, da bi v takih primerih morala veljati za vse poslanske skupine enako. Evidentno je, da se poslanske skupine pri svojem delu tako na sejah matičnih delovnih teles kot na sejah Državnega zbora pri vlaganju amandmajev soočamo z neenako obravnavo, in posebej zaskrbljujoče je, spoštovana predsednica in vsi prisotni, da različna obravnava temelji na razlikovanju med koalicijskimi poslanskimi skupinami in opozicijskimi poslanskimi skupinami, kar odpira po našem mnenju celo vprašanje zlorabe parlamentarne moči večinskega dela Državnega zbora nad manjšinskim delom. Verjamem, da se vsi, vse poslanske skupine, vsi poslanci strinjamo, da mora Poslovnik veljati za vse enako. Prikrojena uporaba poslovnika v korist parlamentarne večine ter v škodo manjšine pa predstavlja izpodkopavanje temeljev načel parlamentarne demokracije.

Da je mera polna in da je naša pritožba oziroma opozorilo še bolj utemeljeno, naj navedem še s čisto svežim dogodkom, ko se je 5. septembra pri Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju med amandmaji znašla sta se dva nova amandmaja, in sicer, za novi 137.a člen in za in amandma k 141. členu. Oba amandmaja so vložile koalicijske poslanske skupine. Pri obeh amandmajih je zapisana opomba Zakonodajno-pravne službe, ki se glasi, amandma ni vložen v skladu s tretjim odstavkom 129. člena Poslovnika Državnega zbora in kljub temu je predsednica delovnega telesa, gospa kolegica Lena Grgurevič, ta dva amandmaja dala na glasovanje in ta dva amandmaja sta bila sprejeta.

Spoštovana gospa predsednica, poglejte, eno leto, dobro leto delamo zdaj skupaj v tem sklicu. Ene stvari se tolerirajo v interesu, ne vem, intervencije, hitre pomoči, odziva na krize in tako naprej, ampak nekje pa zadeve najprej izgubijo pravno podstat. Še posebej smo občutljivi pri tem, da se razlikuje amandmaje in obravnavo oziroma dopustnost in nedopustnost amandmajev in da se interpretira Poslovnik glede na to ali amandmaje vloži koalicijska ali opozicijska poslanska skupina in drugo, nekje pa stvari izgubijo tudi mero dobrega okusa. Zahtevam v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, spoštovana predsednica, ker mislim, da ste tu vi prva in najbolj odgovorna za to, da se to preneha dogajati. Da se Poslovnik ali za vse začne uporabljati enako, torej, če je to dopuščeno koalicijskim poslanskim skupinam, naj bo tudi opozicijskim, pa če to zahteva spremembo Poslovnika, naj se spremeni tako, da bo to vsem dopustno, v kolikor pa ne, pa naj se vzpostavi tak red, da ne bo niti sence dvoma o tem ali smo vsi obravnavani enako glede tega.

Hvala lepa. Zdaj pa dajem besedo ostalim vodjem poslanskih skupin. Bo kdo kaj porekel? Nihče.

Spoštovani predsednik oziroma vodja, oprostite, vodja Poslanske skupine Nova Slovenija, Poslovnik Državnega zbora je pravni akt. Večkrat sem že rekla, bolj kot ne gentleman agreement, nepopoln pravni akt, ki ne določa sankcij. Zaradi tega je nekoliko specifičen in tudi razlaga Poslovnika je specifična. Poslovnik izven sej razlaga Komisija za poslovnik, ko dobi ustrezno vprašanje, med sejo, Poslovnik razlaga predsedujoči. Ker seveda noben pravni akt ni tak, da bi pokril vse možne dejanske situacije, takrat pač pride na vrsto neko razlagalno pravilo. Zagotovo je prav in dobro, da se vzpostavi praksa, ki se potem tudi upošteva. Prihaja pa tudi do primerov ko praksa tudi ni upoštevana. In nek primer, ki štrli ven iz te prakse, ne pomeni, da se vzpostavlja neka nova praksa. Se strinjam, da to ni dobro, ni prav oziroma ustvarja lahko zmedo, lahko tudi ustvarja morda občutek preferiranosti ali pa pristranskosti, ampak pomeni, da, vsaj tako bom rekla, da ne pomeni, da bo taka praksa se tudi nadaljevala. Jaz ne predsedujem vedno seji. Primer o katerem ste govorili je bil primer, ko je predsedovala podpredsednica in je tudi bila seveda povsem upravičena razlagati takrat Poslovnik. Se pa strinjam z vami glede tega, da mora Poslovnik v bistvu veljati za vse enako. To se pravi za koalicijske poslance, tako tudi za opozicijske poslance. In na tem mestu bom dala zavezo, da se bo upoštevala dobra praksa, vzpostavljena dobra praksa in da bi bilo takih odklonov čim manj oziroma nič. Vsekakor pa vodje poslanskih skupin tudi naprošam oziroma vas pozivam, da v primeru, ko se zazna nekaj takega, da se takoj ustrezno reagira. Zdaj za en primer, ki ste ga omenil, je bil tak, da se je amandma že obravnaval oziroma je o njem že tekla razprava in smo potem v bistvu imeli samo še glasovanje, kar bi bilo popolnoma nekonsistentno dejanje, da se bi potem ugotovilo, da je tak amandma nedopusten oziroma da ni v skladu z dopustnostjo. To je tudi pravna argumentacija, ki je v nekih pravnih krogih tudi že uveljavljena. Saj veste, pravnomočnost tudi sanira marsikakšno nepravilnost v postopku. Ampak kot sem že rekla, vas naprošam, vodje poslanskih skupin, da, ker to pa je postopkovni predlog, ko bi zaznali obravnavo oziroma razpravo o amandmaju, za katerega menite, da je nedopusten, da to takoj izpostavite, torej še preden se amandma o amandmaju začne razpravljati. Sicer sama menim, da potem ni več mogoče takega amandmaja razglasiti za nedopustnega in ga kar umakniti. To je moje mnenje.

Bi pa še nekaj povedala. O tem vprašanju bi se lahko pogovarjali tudi še na delovnem posvetu oziroma bi si želela, da se pogovarjamo še na delovnem posvetu, ki bo naslednji teden, ki je že sklican in na katerem se bomo pogovarjali tudi o nekaterih drugih odprtih vprašanjih in bi tudi to vključili. In bi si zelo želela, da bi v bistvu vi, ki ste odločevalci tudi na Kolegiju predsednice sprejeli eno stališče in se tega tudi potem držali, ker konec koncev veste, tudi predsednik Državnega zbora ima eno zelo specifično vlogo, predseduje Kolegiju, nima pa nobene odločevalske moči na Kolegiju.

Jaz upam, da sem v grobem nekako odgovorila. Vsekakor se strinjam z vami o popolnoma enaki obravnavi, tukaj sploh nimava nobenega nestrinjanja en med drugim in bi si želela, da v bistvu v bodoče upoštevamo dobro prakso, ki je bila vzpostavljena v zvezi z uporabo Poslovnika Državnega zbora.

Glede samega Poslovnika bi pa še rekla tako, ker resnično, tako kot vsak pravni akt lahko dopušča več razlag, različnih razlag, takih, drugačnih, pač, saj veste, kolikor pravnikov, toliko razlag, da bi v bistvu dosegli čim več nekih soglasij pri uporabi Poslovnika, sploh tam, kjer so te razlage res možne. Tudi nekako sem že na Komisijo za poslovnik neformalno sicer naslovila eno tako zelo neformalno sicer pobudo, da bi se ta pravni akt poenostavil, ker je malo konfuzen po mojem mnenju, to je osebno mnenje moje, da bi se ta pravni akt poenostavil in bil bolj razumljiv. Ampak kakorkoli že, če dovolite, bomo to vprašanje odprli še na delovnem posvetu. Upam pa, da sem nekako v nekih grobih obrisih odgovorila vam. Izvolite.

Hvala, predsednica. Vi ste pravnica, jaz sem politolog, pravniki po navadi skrbite za to, da je neka struktura, da je okvir, da so pravila enaka za vse, politologi gledamo v osnovi na to, da procesi tečejo, da ni zatikanja, da ni nepotrebnih birokratskih ovir in tako naprej in da pač se implikacije tega, kar se v Državnem zboru skozi postopek odločanja sprejme, da se potem ustrezno implicira v naši družbi. Ocenjujem še enkrat, da so tu zatikanja ali pa razlikovanja taka, da bi lahko vi kljub temu, da vi glasovalne moči nimate, posegli s svojo, lahko rečemo, avtoriteto izvoljene predsednice Državnega zbora. Jaz mislim, da vas moramo vsi vodje poslanskih skupin tudi na nek način upoštevati, še posebej pa seveda koalicijske, katerih zaupanje najbolj uživate, saj vas je koalicijska večina tudi imenovala, izvolila na to mesto. Mislim, da mora biti tu med vami po moje zaupanje še toliko večje in kot je v vsaki, lahko rečemo, instituciji običajno tisti, ki je prvi odgovoren ali prva odgovorna, se mi zdi, da lahko tudi na nek način s to svojo avtoriteto vzpostavi red. Jaz mislim, da smo tu prešli meje mehkega pristopa in da bo potrebno iti na malo trši pristop, pa čeprav res je, ni sankcij. Ni sankcij, ampak na nek način sankcije pridejo slej ko prej v tem, da se pač ruši neka, kako bi temu rekel, neenotnost, ker pač mi smo tu zato, ker imamo različne poglede na stvari in jih skušamo spraviti v neke odločitve, ampak ruši se, lahko rečemo, neka korektnost, korektna povezanost in tako naprej. Naj omenim, da se je v preteklosti, ko so bile druga razmerja in druge pozicije, veliko kritiziralo postopke, načine, lahko rečemo tudi to čisto držo. Pa moram reči, da zdajle, kot lahko rečem, ena od opozicijskih poslanskih skupin, tretja po velikosti v Državnem zboru, izkušamo take res res neželene in neprijetne različne obravnave.

Zdaj, seveda, vi ste rekli, da nimate glasovalne moči, mi tudi kot opozicijska poslanska skupina nimamo nobene druge moči kot pa to, da začnemo potem razmišljati o, ne vem, možnosti, da bomo pač obstruirali seje, ne vem, delovnih teles, kjer se to pojavlja in potem tudi seje Državnega zbora, dokler, da se to ne vzpostavi. Ampak mislim, da to nobenemu ni v interesu, ker če pač enega dela Državnega zbora ni pri odločanju, to tudi pomeni nepopolne ali pa ne toliko popolne odločitve na koncu. Tudi sam se ne bi rad tega poslužil in pričakujem, da bomo na zaprtem posvetu to zelo, zelo resno naglasili. Še enkrat opozarjam v imenu naših poslancev, pa tudi kot politolog, da so to nedopustne prakse in če se bo to preveč razpaslo, lahko pomeni en nered, ki si ga pa predvsem vi, predsednica in vaša dva podpredsednika in oziroma trije podpredsedniki in vsi mi tu ne želimo - nereda si ne želimo. Upam, da smo toliko zreli in odgovorni, da bomo, da bomo naredili drugače in sledili temu našemu pozivu, da se vzpostavi red na tem področju.

Hvala lepa. Jaz bom samo še to povedala. Jaz mislim iskreno, da je kar red v Državnem zboru in jaz sicer seveda nisem bila prej poslanka, tako da si bom dovolila samo komentirati tisto, kar vem, kar mi je bilo rečeno v prejšnjih sklicih ali pa predvsem v prejšnjem sklicu je bil Poslovnik kršen tako grobo, da takrat bi pa že v čem drugem lahko govorili ne samo o neredu. Ampak jaz sprejemam vaše argumente, absolutno jih sprejemam in menim, da so potrebni razmisleka in da so potrebni tudi, da se o njih pogovorimo. Dvomim, da bi dobili takšen odgovor od katerega od prejšnjih predsednikov parlamenta, ampak jaz si želim, tako kot ste sam poudaril, vatli morajo biti za vse enaki in jaz se zavezujem, da se bom trudila tako ravnati naprej in v popolnosti sprejemam tudi vašo kritiko.

Gospod Sajovic, izvolite.

Hvala lepa, predsednica.

Zdaj seveda kar se tega tiče, jaz mislim, da predsednica ni glavni krivec. Svoje delo opravlja korektno, zavzeto in dobro. Kot prvopodpisani pod večino koalicijskih amandmajev se čutim odgovornega in soodgovornega. Trudil se bom, da bo takega, bi rekel, ohlapnega razumevanja predpisov, ki se dogajajo, odkar imamo svojo državo in svoj parlament, čim manj. Tudi opozorilo kolega Janeza je bilo korektno, tako da najbrž zaveza, da se bomo res potrudili, da pri vsebinah pazimo tudi na formo, zagotovo pri teh naših odločitvah, kjer smo lahko bili tudi na meji ali pa kaj zgrešili, je šlo za preprosto željo vsebinsko nekaj rešiti, izboljšati, nadgraditi, takrat pa, drugače pa takrat, kadar seveda politika nima kakšnih pomembnih vsebin, pa mislim, da ta trenutek ni tak, se veliko zatekamo k proceduri. Kar se pa tega tiče, Svoboda je nova poslanska skupina, nekateri smo desetletja nazaj sicer bili že v tej hiši, vsem tistim, ki pa trenutno kritizirajo stanje, ne, pa tudi priporočam samorefleksijo. Vedno in povsod, v vseh mandatih je bilo kakšna takale zadeva, nerazumevanje, veliko motiva ali pa, bi rekel, nepozornost, neprevidnost. In če zaključim s stavkom, v korona časih, ne, je bilo tega v tej državi največ pa so nekateri vse tiste predloge in rešitve kot koalicijski partner podprli. Pika.

Hvala lepa.

Gospod Cigler Kralj, izvolite.

Hvala, predsednica. Hvala, kolega Sajovic.

Saj ta naš protest je tudi klic k temu. In ste že sam, če sem vas prav razumel, med vrsticami tudi priznali, da se poslanske skupine, predvsem koalicije tudi, lahko rečem, bolj resno zavzamete za en resen pristop k oblikovanju amandmajev že v času, ko je za to pravi čas, da se ne vlaga, da se, bi rekel, spoštuje roke in, in opozorila, pripombe Zakonodajno-pravne službe in drugih služb Državnega zbora, saj nenazadnje jih zato tudi imamo. Tako da glejte, bomo zelo pozorni, saj verjamete in verjetno ste nekateri med nami že tudi izkusili, da ko si v opoziciji, mislim, da je celo tvoja naloga, da si na to malo bolj občutljiv kot sicer. Predsednica pa mislim, da je varuh, varuhinja vseh in še malo bolj med temi pač opozicije, a ne. Tako jaz razumem to.