Spoštovane poslanke in poslanci, vsi ostali vabljeni na današnjo sejo! Glede na uro predlagam, da kar začnemo sejo. Nekaj poslancev se nam bo pridružilo kasneje. Ker smo sklepčni, bomo sejo začeli.

Še enkrat lep pozdrav vsem in dobrodošli na naši seji!

Za zdaj imam pred sabo eno pooblastilo, in sicer, da gospa Tatjana Greif nadomešča poslanko Natašo Sukič. Če bo prišlo še kakšno pooblastilo, ga bomo seveda med sejo tudi z veseljem prebrali in vas o tem obvestili.

Prehajamo na določitev dnevnega reda današnje seje. S sklicem, to je bilo 10. avgusta, ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali ter 3. točka, pobude in vprašanja članov odbora. 5. septembra pa smo vam poslali predlog za razširitev dnevnega reda, in sicer s točko A1, Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu Unije Sporazuma o prostovoljnem partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Slonokoščena obala o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov, pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo. Drugih predlogov za spremembo dnevnega reda nisem prejela. Želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče k temu predlogu? Ker ne želi nihče, ugotavljam, da se strinjamo s tako predlaganim dnevnim redom in bomo zdaj glasovali o razširitvi dnevnega reda s točko A1, zato vas prosim, da se pripravite na glasovanje.

Glasujemo. Za je glasovalo 11 poslank in poslancev, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlagana širitev dnevnega reda z A1 točko sprejeta.

Prehajam na 1.A TOČKO, ki sem jo prej že prebrala, ima dolg naslov, zato dovolite, da je ne bi še enkrat čitala.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, 24. avgusta na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v Državnem zboru je 8. september. Predlog stališča je bil v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljen v obravnavo našemu odboru kot matičnemu delovnemu telesu.

Želi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospa Irena Šinko, dodatno obrazložiti predlog? Ministrica, beseda je vaša.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni.

In sicer s tem sklepom Sveta Evropske unije, Evropska unija pooblasti pogajalce sporazuma za podpis v imenu Evropske unije prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Slonokoščeno obalo o izvrševanju zakonodaje o upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo. Cilj tega sporazuma je torej, da se vzpostavi pravni okvir, da so vsi uvoženi lesni proizvodi iz Slonokoščene obale proizvedeni zakonito. Shema izdajanja dovoljenja Flek bo na trgu EU delovala kot zagotovilo, da je les, izvožen iz Slonokoščene obale, pridobljen zakonito. Sporazum med drugim odloča okvir institucije in sistem za zagotavljanje zakonitosti lesa za shemo izdajanja dovoljenj Flek, ustanovitev skupnega odbora za izvajanje sporazuma na čelu sodelovanja z zainteresiranih strani, zaščitne ukrepe na področju socialnega varstva, odgovornost in preglednost ter mehanizme za pritožbe in poročanje o izvajanju sporazuma ter njegovega spremljanja, dopolnilne in spremljave ukrepa za krepitev zmogljivosti za izvajanje tega sporazuma. Sklenitev tega sporazuma bo imela pozitiven vpliv na notranji trg EU, saj bo omogočen dotok legalno pridobljenega lesa in lesnih proizvodov iz nove države partnerice. V državi partnerici, torej v Slonokoščeni obali bo sporazum prispeval k ustvarjanju delovnih mest, izboljšanju pogojev za naložbe, oblikovanje politike za načrtovane rabe zemljišč ter podpiranju ponovne oživitve industrije.

Sporazum je torej skladen s ciljem evropskega zelenega dogovora v smislu krepitev vseh treh vidikov trajnostnega upravljanja z gozdovi, trajnostne rabe gozdnih virov in posredno ohranjanje zavarovanih območij in prostoživečih živali ter rastlin. Slovenija kot ena izmed držav, katere glavno načelo je gospodarjenje z gozdnimi viri trajnost, zato je pomembno, da podpiramo mednarodne iniciative, spodbujanje trajnostne rabe naravnih virov na globalni ravni. Torej Slovenija predlog akta podpira.

Hvala.

Najlepša hvala za vašo obrazložitev.

Zaključujem torej obrazložitev oziroma sprašujem ali se bo kdo prijavil za razpravo k tej točki? Ker ne vidim nikogar prijavljenega, bom torej razpravo zaključila in bomo prešli na glasovanje.

Zdaj bom še enkrat prebrala naslov gradiva o katerem glasujemo, zaradi zapisnika.

»Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu Unije sporazuma o prostovoljnem partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Slonokoščena obala o izvrševanju zakonodaje, opravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.«

Glasujemo. Za je glasovalo 11 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da s tem tudi zaključujem 1.a točko dnevnega reda.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Matejo Čalušić in je objavljen na spletni strani Državnega zbora. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 42. seji 19. maja letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Na predlog skupine 27 poslank in poslancev v Državnem zboru na 11. seji je ponovno odločal o uvrstitvi postopka in ponovno odločil, da se predlog navedenega zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe 24. avgusta letos ter pripombe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. 6. septembra pa ste sprejeli še mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. K tej točki sem vabila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet, svet in Kmetijsko gozdarsko zbornico, kakor tudi seveda predlagateljico oziroma prvopodpisano. V poslovniškem roku, to je do 1. septembra letos, amandmaji k predlogu zakona niso bili vloženi, sta pa poslanski skupini Svobode in Levica petega septembra vložili predlog amandmaja kot predlog odbora amandmaja k 1. in 2. členu.

Torej pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka. In najprej dajem besedo predlagateljici, prvopodpisani poslanki in podpredsednici odbora Mateji Čalušić. Izvoli.

Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu. Kot smo že velikokrat zasledili je bilo medijsko izpostavljeno, da sama vsebina Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici, ki jo danes obravnavamo je relativno preprosta, kratka, s konkretno spremembo enega vsebinskega člena, pa bom samo na kratko povzela kaj se v zakonu, kaj je predlog spremembe oziroma novele zakona in zakaj smo v koaliciji se odločili za tako spremembo. In sicer, da za člane nekaterih organov Kmetijsko gozdarske zbornice na naslednjih volitvah, ki bodo v letu 2024, ne bi smeli kandidirati javni funkcionarji, to so poslanci, evropski poslanci, državni sekretarji, ministri, občinski svetniki in funkcionarji političnih strank, člani organov političnih strank na državni, regionalni ali občinski ravni ter generalni direktorji, generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi in vladnih služb, načelniki upravnih enot ter direktorji občinske uprave ali tajniki občine. Predlagana ureditev z omenjeno omejitvijo pasivne volilne pravice navedenih subjektov ni več skrivnost, da sledi po vzoru ureditve prvega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenije, ki je bil uveljavljen z zadnjo novelo in ključ oziroma najpomembnejše, kar smo želeli z zakonom urediti, da se uvaja depolitizacija v organih zbornice in s tem zagotavlja avtonomijo v odnosu do aktualne politike in do nosilcev oblasti. Kmetijsko gozdarska zbornica je namreč v prvi vrsti, to vsi vemo, cehovsko združenje, ki mora zagovarjati interese kmetic in kmetov, gozdarskega sektorja in ribičev. Po našem mnenju javni funkcionarji in politiki nimajo kaj početi v organih zbornice, saj vanjo vnašajo ideološki boj in obremenjenost z dnevno politiko, ki po našem mnenju, po naši oceni spodkopava avtonomijo in zaupanje v poslanstvo same zbornice. Naj poudarim, da veliko je bilo slišanega, da je novela zakona naperjena zoper slovenskim kmeticam in kmetom ter da smo predlagatelj in da s tem sporočilom, ko smo jasno povedali o čemu novela zakona govori, mislim, da je bilo to tudi v preteklosti od vložitve zakona nekoliko zavajajoče in da smo vselej pripravljeni in da smo s tem dokazali, da želimo dialog, ne glede na njihove vloge in obstoj ravno za razvoj našega podeželja, ne pristajamo na populizem, za nabiranje poti, političnih točk ter spodkopavanje korektnega dialoga in sodelovanja zbornice z Vlado, pristojnim resornim ministrstvom in parlamentom, saj mora biti volja za to obojestranska in brez političnih bojev, ki ga spodbujajo nekatere politične stranke, katerih člani zasedajo pomembna mesta v organih zbornice oziroma katerih člani so funkcionarji zbornice.

Glavni cilj zakonskega predloga je torej zgolj omejena omejitev pasivne volilne pravice za voljene in imenovane člane obveznih organov zbornice. Novela zakona nikakor ne posega v status Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije kot javno pravne osebe ter ji ne odvzema vloge reprezentativnega deležnika pri normativnem urejanju področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Ohranja demokratično ureditev njene organizacije, in sicer še naprej zbornico vodijo na podlagi splošne in enake volilne pravice demokratično izvoljeni svet zbornice ter sveti območnih enot in od njih imenovani drugi obvezni organi, določeni v 12. členu istega zakona.

Torej, kaj smo želeli omejiti, preprečiti, pardon, s to omejitvijo, na kratko bom ponovno naštela, da bo še toliko bolj jasno, kakšno je sporočilo v koaliciji, v Svobodi, kjer sledimo našim vrednotam in načelom, kjer sledimo koalicijskim zavezam in obljubam do naših državljank in državljanov in sicer, želimo preprečiti kopičenje javnih funkcij funkcionarjev in tveganju nasprotja interesov. Korupcijska tveganja oziroma fenomen tako imenovanih vrtljivih vrat, ki smo ga že večkrat omenili, kjer je predvsem položajni uradnik, enkratni…, položajni uradniki enkrat zastopajo interese države, drugič interese zbornice in zaradi svojega delovanja fluidno menjujejo zaposlitve v državni upravi za zaposlitve v zbornici oziroma obratno. Pa tudi, da bi politični funkcionarji, namesto, da bi se potegovali za javne funkcije v predstavniških in izvršilnih organih na državni ravni in lokalni ter ravni Evropske unije in na ta način sodelovali pri upravljanju javnih zadev, prenehali s poskusi širjenja vpliva političnih strank, katerih člani so preko zbornice na državo, lokalne skupnosti in Evropsko unijo. Da bi se javna služba, javna pooblastila in deležniška vloga zbornice pri sooblikovanju javnih politik na področju kmetijstva in gozdarstva namesto v javnem interesu in v interesu preostalih članov zbornice, ki ne sodelujejo v političnih procesih, opravljala v interesu političnih strank.

Zato predlagatelji opozarjamo, da je zbornica zelo pomembna institucija demokratičnega sistema, ki zagotavlja uveljavljanje interesov kmečkemu delu slovenskega prebivalstva.

Gre torej za preprost zakon, zelo jasno vsebino in na koncu naj zaključim kaj smo želeli s tem urediti, da kmetu dopustimo kmetijstvo in politiku damo politiko in to je, to je želja koalicije.

Hvala lepa za pozornost.

Najlepša hvala predlagateljici.

Zdaj dajem besedo resorni ministrici, gospe Ireni Šinko.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Torej, Vlada Republike Slovenije je dne 15. maja prejela Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev.

Glavni cilj spremembe zakona je uvedba instituta nezdružljivosti za voljene imenovane člane obveznih organov Kmetijsko gozdarske zbornice ter organov območnih enot zbornice, Vlada Republike Slovenije podpira osnovna izhodišča predloga zakona, pri čemer meni, da je imenovanje članov organa politične stranke na regionalni ravni in pa na občinski ravni, torej, da je ločena politična funkcija od cehovskega oziroma od kmetijske organizacije.

Hvala.

Hvala lepa, gospa ministrica.

Želi zdaj besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.) Z nami je gospa Miroslava Palhartinger.

Izvolite.

Dober dan!

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje in v njem podala pripombe k predlogu zakona z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Ker je pač vsebina predloga zakona vsebovana oziroma osredotočena v 1. členu, se nanj tudi sicer nanaša glavnina naših pripomb.

V 1. členu je vsebovana dopolnitev 12. člena zakona z novim petim odstavkom. Vsebina je bila že predstavljena. Predstavljeno je tudi bilo, da naj bi se tako tudi v obrazložitev s predlagano rešitvijo preprečilo poseganje politike v delovanje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, sodelovanje v njenih organih pa omogočilo širšemu krogu članov, tudi tistim, ki nimajo političnega ali podobnega zaledja. To izhaja iz zakonodajnega gradiva.

ZPS je v mnenju uvodoma pojasnila, da je Ustavno sodišče že presojalo ustavno skladnost določbe četrtega odstavka 12. člena. In leta 2009 določbo, ki je omejevala možnost izvolitve oziroma imenovanja v organe zbornice na dva zaporedna mandata, razveljavilo. Razlog za to razveljavitev je bila ugotovitev Ustavnega sodišča, da zakonodajalec ni izkazal razlogov, zaradi katerih je bila omejitev pasivne volilne pravice na dva mandata določena le za Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, ne pa tudi za druge zbornice z obveznim članstvom. Z vidika načela enakosti je po mnenju ZPS treba proučiti tudi predlagano zakonsko rešitev, saj razumni in v naravi stvari utemeljeni razlogi, ki bi lahko bili podlaga za različno zakonsko urejanje Kmetijsko gozdarske zbornice v razmerju do zakonske ureditve drugih zbornic z obveznim članstvom, v zakonodajnem gradivu tudi tokrat niso predstavljeni.

ZPS v svojem mnenju opozarja tudi, da predlagana rešitev ne uvaja instituta nezdružljivosti, kot to izhaja iz zakonodajnega gradiva, temveč institut neizvoljivosti. Bistvena razlika je v tem, da ta posamezniku preprečuje že samo kandidiranje na volitvah.

V zvezi z očitno primerljivostjo predlagane rešitve z novo ureditvijo v Zakonu o Rtv Slovenija in tudi z njeno utemeljitvijo ZPS izpostavlja, da sta vloga in namen obeh subjektov bistveno različna, kar se logično in nujno odraža tudi v bistveno različni zakonski ureditvi njunega delovanja. Eden od teh pomembnih razlikovalnih elementov, ta je bistven za delovanje vsake zbornice je članstvo. Članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije sestavljajo obvezni in prostovoljni člani. Veljavni zakon razlogov, ki bi bili primerljivi razlogom iz novega petega odstavka 12. člena v ničemer ne določa kot okoliščine, ki bi kakorkoli vplivale na članstvo ali lahko omejevale pravice, ki iz njega izhajajo. ZPS je v mnenju pojasnila tudi, da sodelovanje članov pri delovanju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pomeni sodelovanje pri opravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave. Na podlagi predlagane določbe bi bilo članom, pri katerih bi bile v času volitev oziroma imenovanja in celo v štiriletnem obdobju pred tem podani razlogi iz novega petega odstavka 12. člena zakona, da bi bilo tem članom v to pravico poseženo, saj bi jim bilo onemogočeno kandidiranje na volitvah v organe zbornice. Teža takega posega bi bila po oceni ZPS celo občutnejša od teže posega, ki ga je z omejitvijo zaporednega števila mandatov določala leta dva tisoč devet razveljavljena zakonska ureditev. ZPS tudi pojasnjuje, da po ustaljeni zakonodajni praksi, da mora biti vsak poseg v človekove pravice skladen z načeli pravne države in v okviru teh načel seveda tudi sorazmeren. ZPS opozarja, da so predlagani razlogi za neizvoljivost določeni zelo široko, ne da bi bilo pojasnjeno, na podlagi katerih kriterijev so bili določeni in kako naj bi bil vsak od njih povezan z namenom, ki ga zasledujejo predlagatelji. Tudi razlogi zaradi katerih naj bi se obstoj teh okoliščin ugotavljal za večletno obdobje pred volitvami niso predstavljeni.

Elementi bistveni za oceno skladnosti predlagane rešitve s splošnim načelom sorazmernosti torej niso podani. Zgolj z navedbami, da naj se z njimi umakne vpliv politike na delovanje Kmetijsko gozdarske zbornice pa predlaganega posega po prepričanju ZPS ni mogoče utemeljiti. Dodatno opozorilo v mnenju izhaja tudi iz dejstva, da je nezdružljivo za funkcionarje določena že v 27. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ta zakon med drugim poklicnim funkcionarjem že prepoveduje članstvo oziroma opravljanje dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava, kamor seveda sodi tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, pri čemer pa ta zakon ureja tudi postopek ugotavljanja kršitev, organ, pristojen za nadzor, in sankcije za kršitve. Za razliko od opisanega pa rešitev, ki je predlagana, določa neizvoljivost in ne ureja, kdo in kako naj bi ugotavljal obstoj razlogov zanjo, kakšen naj bi bil nadzor, kakšno pravno varstvo bi imeli na razpolago člani, katerih pasivna volilna pravica bi bila omejena. Predlagana ureditev, katere izvedljivost je sicer vprašljiva, je zato treba ponovno pretehtati tudi pravno sistemsko.

Z vidika skladnosti z ureditvijo v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije v zvezi s prehodno določbo 2. člena je ZPS uvodoma opozorila na napačen sklic na materialne določbe. Temeljna pa je pripomba, da je predlagana ureditev sporna z vidika načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Določba po presoji ZPS tudi v ničemer ne ustvarja učinkov prehodne ureditve, ki bi uporabo nove zakonske rešitve odložila, določila na primer postopen prehod ali naslovnikom zagotovila ustrezen čas, da se ji prilagodijo, ker bi imela nova ureditev popolnoma enak učinek tudi v primeru, če je zakonsko besedilo ne bi vsebovalo. Taka prehodna določba tudi nima normativne teže in bi jo bilo mogoče tudi črtati, opustiti.

ZPS se je seznanila tudi s predlogoma amandmajev, ki sicer nekatere od prvotno predlaganih razlogov opuščajo in krajšajo obdobje, za katero se ti razlogi ugotavljajo, popravljen pa je tudi sklic v prehodni določbi. Sicer pa ZPS ugotavlja, da pripombe z njimi niso upoštevane, prav tako v utemeljitvi niso podane dodatne razlage oziroma utemeljitve z vidika 2., 14. in 44. člena Ustave, na katere smo opozorili v svojem pisnem mnenju.

To je vse. Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj bom dala besedo predstavniku Državnega sveta, še prej bi vas pa rada obvestila, da imam še eno pooblastilo, in sicer gospa Lena Grgurevič, ki je tamle med nami, nadomešča gospoda Bojana Čebelo. Torej, želi predstavnik Državnega sveta besedo? (Želi.) Tokrat je v imenu Državnega sveta gospod Medved.

vala lepa, predsedujoča, za besedo.

Pozdravljeni, gospa ministrica, pozdravljeni poslanke in poslanci ter ostali prisotni!

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ni podprla. Komisija se strinja s strokovno javnostjo, da je predlog zakona neustaven, nezakonit, nejasen in nepotreben, ker se spremembe glede kandidiranja v organe zbornice z obveznim članstvom nanaša samo na Kmetijsko gozdarsko zbornico, se samo od sebe postavlja vprašanje glede kršitev ustavnega načela enakopravnosti v razmerju do drugih zbornic z obveznim članstvom. Menimo, da ta predlog zakona posega tudi v nekatere temeljne človekove pravice. Pri tem bi želel izpostaviti, da že veljavna zakonodaja predpisuje nezdružljivost nekaterih funkcij in da je po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije poklicnim funkcionarjem že sedaj prepovedano zasedati funkcije v organih zbornic.

Komisija je izpostavila, da smo ob osamosvojitvi Slovenije sprejeli večstrankarsko demokracijo, ki temelji na družbenem in političnem udejstvovanju vseh državljanov, vključno s kmeti. S predlaganim zakonom se želi depolitizacija te organizacije, kar ni v ničemer utemeljeno in je nesprejemljivo. Medtem pa je v sosednji Avstriji sodelovanje v kmetijskih organizacijah političnih aktivnosti ljudi celo dobrodošlo.

Poleg tega menimo, da predlaganih določb sploh ni mogoče izvajati v praksi. V predlogu zakona ni določeno, kako bi se preverjalo članstvo in politično delovanje posameznikov v organe Kmetijsko gozdarske zbornice, saj to ni informacija javnega značaja, ki bi jo lahko enostavno preverjali. Komisija se tudi sprašuje, ali je predlagan zakon odziv na nedavne kmečke proteste. Menimo, da bi bilo sporno in družbeno škodljivo, če bi se kmetje obravnavali kot moteč element v državi. Kmetje imajo ključno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti, ohranjanju podeželja in oblikovanju kulturne krajine. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zato poziva predlagatelje, da predlog zakona umakne iz zakonodajnega postopka in prisluhnejo stališčem pravne stroke. Hvala.