Spoštovane članice in člani komisije, spoštovani minister, vabljeni, ostali vsi prisotni, jaz vas lepo pozdravljam. Pričenjam 6. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani: Suzana Lep Šimenko, Jože Tanko, Franci Kepa, Danijel Krivec, Mirjam Bon Klanjšček in Dušan Stojanovič. N seji kot nadomestne članice oziroma člani komisije s pooblastili sodelujeta Martin Premk, ki nadomešča Mirjam Bon Klanjšček, in Franc Props, ki nadomešča, nadomešča Dušana Stojanoviča.

Glede na to, da je seznam vabljenih obširen, ga na tem mestu ne bi prebirala, saj je razviden iz sklica. Naj le povem, da se današnje seje preko video povezave udeležujejo tudi člani Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki jih prav tako lepo pozdravljam. Svojo udeležbo na današnji seji so opravičili: gospod Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije.

S sklicem ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE SEZNANITEV S POROČILOM O REALIZACIJI NAČRTOVANIH DEJAVNOSTI IN SREDSTVIH ZA SLOVENCE IZVEN MEJA REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 2022.

Gradivo k tej točki, ki smo ga prejeli od Vlade Republike Slovenije dne 8. 6. 2023, je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.

Za uvodno predstavitev obravnavanega gradiva dajem besedo ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateju Arčonu. Minister, izvolite besedo.

Hvala lepa. Spoštovana podpredsednica, članice in člani komisije, ostali prisotni, lepo pozdravljeni.

Ker smo redni gostje na vaši komisiji, tudi naše delo še kako dobro poznate in je tudi v tem poročilu opisano, bom zelo kratek in jedrnat, ker se mi zdi tudi prav, da damo tudi priložnost gostom in ostalim predstavnikom ministrstev. Zagotovo je bil, je bilo leto 2022, razdeljeno na dva dela, če temu tako rečem, delo moje predhodnice, ki je trajalo do 1. junija, in mene. Ekipa pa seveda na uradu je ostala enaka in tudi ostaja. Moram povedati, da smo lansko leto dali veliko poudarka na povezovanju na vseh področjih, nadaljevali z delom na področju kmetijstva pri Agroslomak in to dobro prakso prenesli na koordinacijo na področju gospodarstva, ki je bila tudi potem posledica tega. Tale skupina oziroma zveza, letos ustanovljena, lani smo pač zasnovali delo, smisel seveda tega je bilo tudi povezovanje z gospodarskimi subjekti in združenji tudi po Evropi in po svetu. En delež gospodarstva, gospodarske diplomacije se je tudi zgodil ob mojem obisku v Mendozi, kjer je šla posebna manjša delegacija s poudarkom na turizmu in uvozu in izvozu. Seveda se zavedamo, da na tem področju je potrebno še narediti nadaljnje korake, predvsem ustvariti to mrežo, ki jo bomo in smo že začeli nadgrajevati v letošnjem letu, da se dejansko gospodarstveniki med seboj povezujejo in da imamo Slovence, ki imajo, ki so uspešni in ki lahko odpirajo vrata in so pomemben most med matično domovino in domovino, v kateri živijo.

V bistvu imate tudi sklope, ki so, kar se tiče samega izseljenstva in zamejstva. Lani smo sredstva tudi povečali, so bila povečana in konec leta dodali temu še približno 400 tisoč evrov za določene investicije v zamejstvu. Opisane so vse štiri zamejske, zamejske države in ostale. Dali smo velik poudarek tudi pri ohranjanju in spodbujanju učenju slovenskega jezika v vseh državah, tudi z majhnimi koraki. Zavedamo se, da na določenih področjih tudi nam primanjkuje kadra, zato je absolutno ena ključnih vlog našega urada tudi pri koordinaciji dela s posameznimi ministrstvi. Moram reči, da so odzivnost ostalih ministrstev zelo pozitivna, da se po vseh najboljših močeh trudijo in zavedajo pomena Slovencev, ki živijo izven svoje matične domovine, tako da lahko rečem, da je bilo leta 2022 zelo uspešno. Ker je bilo tudi leto po covidu in po vseh teh, bom rekel, kar smo v preteklih letih doživeli, se stvari stabilizirale in smo usmerili tudi našo energijo v prihodnost. Želimo si v bodoče več povezovanja tudi na področju krovnih organizacij in absolutno ena ključnih naših tem bo, ker smo začeli nastavljati lansko leto, nadaljujemo letos in verjamem, da bo v prihodnjem začetku prihodnje leto tudi končali ta vračanje Slovencev, ker smo naredili v tem trenutku eno temeljito analizo stanja, vseh raznih raziskav, analiz, anket in izkušenj, ki so jih naredile tudi druge organizacije, tako da imamo zdaj dejansko v planu preko urada odpreti pisarno, kjer bi tisti, ki se bodo vračali nazaj, dobili vse potrebne informacije na vseh različnih področjih. Tako da načrtujemo v bodoče tudi, da ustanovimo medresorsko vladno komisijo, kjer bomo na vseh področjih analizirali situacijo in sprejeli določene ukrepe. Pred tem pa bomo naredili tudi eno široko, širšo okroglo mizo, po vsej verjetnosti v Lipici, kjer bomo tudi z vsemi danes tukaj prisotnimi naredili en tak pregled stanja in novih dodatnih pobud, ki bi jih potem dali v nek zaključek in predlog Vladi v sprejem.

Toliko z moje strani. Če komisije ne bomo končali dvanajstih, jaz se opravičujem, ker danes je tudi en tak za Slovence v zamejstvu in po svetu poseben dan, ko bomo predali zbrana sredstva žrtvam poplavah, sicer iz Italije v Republiko Slovenijo in hkrati dali, poudarili tudi pomen vseh ostalih držav, ki so zbirali sredstva in v zamejstvu in po svetu, da dejansko Sloveniji in Slovencem pokažemo, kako, koliko pomeni Slovenija, svoja matična domovina Slovencem, ki živijo izven njenih meja, in se tudi zahvalili javno.

Hvala.

Hvala, minister, za vaše poročilo.

Besedo sedaj predajam predstavnikom Vlade. Če kdo želi besedo, vas vljudno prosim, da se za zvočni zapis in njegov prepis uvodoma predstavite. Se pravi, želi kdo besedo?Izvolite.

Hvala lepa za dano besedo, Roman Gruden, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Morda samo na kratko, tudi mi nekako opažamo ta preporod, lahko rečemo po covidu, kot je omenil gospod minister. Zelo nas veseli, da se je v letu 2022 situacija začela spet normalizirati in smo nekako zopet lahko začeli izvajati tudi projekte, ki so prej morda malce obstali zaradi specifične situacije, zdravstvene.

Na tem mestu bi se tudi sam v imenu ministrstva res zahvalil Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, sploh gospodu ministru seveda za odlično sodelovanje. In kot je bilo že rečeno, dejansko z roko v roki sodelujemo in tako da mislim, da je to res tista najboljša formula in smo lahko vsi zadovoljni s tem.

Morda samo na kratko, tudi na našem področju se aktivnosti širijo. Kot vam je znano iz zapisanega, so pedagoški delavci v zamejstvu in po svetu lahko vključeni v vse možne oblike izobraževanja, dodatnega strokovnega izpopolnjevanja, ki je namenjeno učiteljem pedagoškim delavcem v Sloveniji, seveda pa imamo za njih tudi specifična dodatna izobraževanja. Morda samo v vednost, ravno pred poletjem je potekal seminar za učitelje iz Porabja, vidim gor Andrejo Kovač. Potem zdaj recimo potem ravno pred dobrim tednom se je zaključil, dvema tednoma, no, čas tako beži, poletni seminar za učitelje iz Italije, v tej fazi poteka tako imenovani jesenski seminar za učitelje iz Italije, konec septembra se pričenja seminar za učitelje s Koroškega in tako naprej in tako naprej. Morda samo še to, na področju dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v tujini se nam tudi letos mreža nekako, ne samo, da ostaja stabilna, ampak kaže, da se bo celo povečala. Lahko govorimo že o 14 napotenih učiteljih v tujini, o 30 nenapotenih, potem imamo cirka še 14 učiteljev, ki delajo iz Slovenije na daljavo. Interes je velik in to nas zelo veseli. Pokazalo se je, da je korona, za katero smo se na začetku bali, da bo morda določene akcije malce okrnila, nekatere seveda je, tiste, ki se ne more odvijati na drug način kot samo v živo, je pa po drugi strani ljudi spodbudila k uporabi novih tehnologij. Tako da nas zelo veseli, da imamo v naši shemi tudi recimo udeležence, ki jih prej nismo imeli, zato ker enostavno jih tega področja recimo ni bilo mogoče pokriti, ker so bili tako z različnih koncev in potem se je izkazalo, da dejansko na ta način z modernimi tehnologijami lahko zaobjamemo še širši spekter udeležencev. Morda na kratko samo to za enkrat. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Gruden. Kar spodbudne besede. Prosim, če še kdo želi besedo? Izvolite.

Najlepša hvala. Marta Hrustel Majcen iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zahvalila bi se gospodu ministru za korektno sodelovanje, prenos tudi našega poročila v njihovo poročilo in širjenje te ideje. Mogoče bi dodala to, da se Ministrstvo za kmetijstvo ukvarja predvsem z delom, ki je podeželski in z ljudmi, ki na tistem podeželju živijo, ki je kar malo odmaknjeno od centra tistih držav in tudi včasih bilo od Slovenije. Ampak s sodelovanjem v okviru Agroslomaka je to naredilo en korak naprej in mislim, da je tradicionalno dobro to sodelovanje vzpostavljeno. Veseli me, da se širi tudi na gospodarski del. Medtem ko na tem našem kmetijskem delu so napori namenjeni predvsem v svetovanje, povezovanje na podeželju, širjenje znanja slovenskega jezika in tudi slovenskih praks ali pa praks v slovenskem jeziku in na tak način pomagamo tem območjem. Tudi promocija teh območij se nam zdi zelo pomembna in v letošnjem letu so se Agroslomak tudi bolj kot kmetije predstavljale na letošnji AGRI, to je sicer za leto 2023 že, ne za leto 2022, ampak zadeve gredo naprej.

Mogoče bi želela poudariti tudi pomen vzorčnih kmetij, ki je na Madžarskem že vzpostavljena in že kar dobro cveti, recimo. Vsako leto so neke nove aktivnosti dodane in vedenje, znanje o podeželskem prostoru, kako tam preživeti, se širi med to slovensko skupnostjo in to nas res veseli, da so tam tudi dodatni dogodki, ki niso nujno samo kmetijski, a ne, razna tekmovanja kifeljčkov in tako naprej. Zelo luštno in fino je, da se tudi mlajše generacije vključujejo v to.

Upam, da bo na enak način končana investicija v Gorskem Kotarju čim prej, čeprav malo zamujamo z vsem tem, ampak res bi bilo fino, da čim prej postane vzorčna kmetija tudi tam aktivna, in da se tudi tisto območje malo revitalizira. Najlepša hvala za sodelovanje doslej. Mogoče še informacija, da se je v tem letu nekaj spremenilo. Mi smo pripravili zakonsko podlago, Državni zbor je sprejel zakonsko podlago za večletni program delovanja kmetijskih organizacij in na takšen način bomo že naslednje leto skušali nekoliko podaljšati to območje in zagotoviti stabilno financiranje za nekajletno obdobje v teh posameznih organizacijah, kar se nam zdi z vidika načrtovanja tudi teh organizacij zelo pomembno. Najlepša hvala.

Hvala tudi vam.

Še gospa, izvolite.

Hvala.

Anita Stanković Pavlič, vodja sektorja za severno Latinsko Ameriko na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Jaz bi se najlepše zahvalila ministru Arčonu za njegovo aktivnost. Odkar je nastopil funkcijo opažamo, da je zelo aktiven ne samo v bližnji soseščini, temveč tudi na področju Slovencev po svetu, v Južni Ameriki. Ppozdravljam tudi njegovo iniciativo, ko je, še preden je obiskal Mendozo, opravil AVK z našimi DKP-ji tam, kjer je številčna slovenska skupnost, kar se mi zdi zelo dobrodošlo, tako da se je takoj ob prevzemu funkcije seznanil s stanjem.

In kakor smo seznanjeni, gre septembra minister tudi v Ohio, Cleveland, tako da tudi to se zelo veselimo, da bo obiskal našo številčno skupnost v Ameriki, ki je zelo aktivna in ki jo tudi urad močno podpira.

Pozdravljamo to pobudo, ki je bila omenjena, o vračanju Slovencev in pisarni, se nam zdi zelo dobrodošla. Opažamo, da se številni Slovenci vračajo. Gre za mlade generacije, izobražene generacije, ki lahko veliko prispevajo slovenskemu gospodarstvu. Minister je tudi omenil anketo in analize, ki so bile opravljene ob vračanju Slovencev. Tukaj bi omenila organizacijo ASEF, Združenje slovenskih in ameriških študentov. Njihova fundacija dobila neka določena sredstva s katerimi so, se slišimo, s katerimi so opravili analize ravno na temo vračanja Slovencev. Ministrica se je pred parimi dnevi sestala z njimi. Številni študenti, ki so prišli v okviru teh izmenjav, so bili, v bistvu polovica jih je bila iz Argentine in številni so se odločili, da bodo kar ostali tukaj. Prišli so na daljšo izmenjavo, študijsko za deset tednov in se odločili, da bodo tukaj si ustvarili zdaj svoj nov dom.

Tako da, predstavitev te analize bo enkrat oktobra. Pričakujem, da bodo prišli do kakšnih zanimivih ugotovitev in tudi oni so izpostavili željo po tesnejšem sodelovanju s številnimi vladnimi resorji.

Ker je minister omenil tudi obveznost, ki sledi, in sicer, predajo sredstev, ki so bila zbrana v poplavi, bi poudarila tukaj izredno solidarnost, ki smo jo opazili s strani slovenskih skupnosti v Severni in Južni Ameriki. V Kanadi so se zelo močno angažirali, mislim, da 300 tisoč, 350 tisoč…, 150 tisoč evrov, da so namenili, številni tudi iz ZDA in Argentine, ampak ne razpolagamo z vsemi podatki, ker so pač posamezniki nakazovali ta sredstva, ampak to kaže na to izjemno vez, ki jo še vedno čutijo do Slovenije in solidarnost, ki jo izkazujejo.

Tako, da še enkrat zahvala in pohvala ministru in se priporočamo tudi za prihodnjič še naprej za tako tesno in odlično sodelovanje.

Hvala tudi vam.

Sprašujem, če še kdo iz ministrstva želi besedo? (Da.)

Izvolite.

(Angelina Trajkovski, Ministrstvo za zunanje zadeve, Sektor za sosednje države.)

Še par besed bi namenila samo še zamejstvu in bi se tudi želela zahvaliti uradu, vsem resornim ministrstvom za vzorno sodelovanje in vzpostavljene sinergije, ki so se tudi v minulem letu izkazale za koristne in učinkovite. Želimo si, da se to dobro sodelovanje nadaljuje. Ministrstvo s svojimi konzulati je prisotno na teh območjih in je nepogrešljiv vezni člen, v skrbi, ki jo Slovenija namenja zamejskim skupnostim, obenem bi se pa tudi navezala na to, kar je že kolegica povedala, torej na solidarnost, ki smo ji priča v teh dneh, ki je pri zamejskih Slovencih tudi izjemno močna. Veseli smo tega dogodka današnjega, ki bo, upam, da tudi v našem imenu prenesel to resnično občuteno ginjenost, ker smo še…, še vedno pod vtisom tega dogodka, ki je, lahko rečemo, zgodovinski in ta solidarnost se pa v loku od osamosvojitve, Covida in zdaj zadnje katastrofe o poplavah, se resnično izkazuje kot močna in dragocena, tako da vsem resnično velika hvala in upamo na odlično sodelovanje v prihodnosti.

Hvala lepa.