Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, pričenjam 41. sejo Odbora za zunanjo politiko.
Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke in poslanci. In najprej bi prebral opravičila, in prejel sem sicer opravičila naslednjih, torej Franc Breznik in pa gospod Janez Janša. Oba sta službeno odsotna. Na seji pa s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci, in sicer: mag. Darko Krajnc Krajnc nadomešča poslanko Lucijo Tacer in pa dr. Tatjana Greif nadomešča poslanca dr. Mateja Tašnerja Vatovca.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.
8. 9. ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točko 1.a, 1.b, 1.c in 4.a. Predlagam, da preidemo na glasovanje in najprej glasujemo o predlogu za širitev s točko 1.a.
Glasujemo. Navzočih je 10 poslancev, za je glasovalo, in poslank, za je glasovalo 10, proti nihče.
(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.
Tako, prehajamo na glasovanje o predlogu za širitev s točko 1.b. 1.b.
Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti nihče.
(Za je glasovalo 11.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.
Predlagam, da glasujemo sedaj o predlogu za širitev s točko 1.c.
Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, nihče proti.
(Za je glasovalo 11.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.
In končno prehajamo še na glasovanje o predlogu za širitev s točko 4.a.
Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti nihče.
(Za je glasovalo 11.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.
Tako, prehajamo sedaj na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV IN ČLANIC ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.
Kot ste seznanjeni, je točka uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Tako kot vedno, bi zbrali en sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovore predal gospe ministrici glede te točke. Naj spomnim še, da o smiselni uporabi 245. in 246. člena Poslovnika ustna predstavitev poslanskega vprašanja ne sme trajati več kot 3 minute, odgovor lahko traja največ 5 minut. Tako kot običajno vas obveščam, da lahko poslanka ali poslanec na seji postavi največ dve ustni vprašanji, kar določa 242. člen Poslovnika in možno je kot dopolnilno vprašanje poslanca, ki lahko traja največ 2 minuti, in dopolnjen odgovor predstavnika Vlade oziroma ministrice v tem primeru pa lahko traja največ 3 minute.
Tako da torej dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? (Da.) Aha, Dušan Stojan..., Dušan Stojanovič.
Izvolite.
Hvala lepa, predsednik.
Spoštovana ministrica, spoštovani vsi prisotni, lepo pozdravljeni na današnji seji!
Bled je pred dvema tednoma približno gostil Strateški forum, že 18. po vrsti in ta osrednji, bom rekel, zunanjepolitični dogodek naše države, ki se ga je res letos udeležilo kar veliko gostov, vabljenih tudi predstavnikov držav, politikov, gospodarstvenikov, je po moje eden od pomembnejših dogodkov takih strateških platform v Evropi. Letos je sicer forum potekal v duhu tragedije, ki je prizadela Slovenijo, in je tudi bil zaznamovan tudi kar precej z noto solidarnosti, tudi naslov foruma ni bil, najbrž naključno, izbran, pa čeprav je bil že določen vnaprej, pred avgustovskimi poplavami. Podnebne spremembe so ena od tistih groženj, ki se jih bo verjetno Slovenija lotevala tudi skozi svoje članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov.
Koncept letošnje konference je bil namenjen pač tudi naslavljanju izzivov, ki za neko širšo globalno skupnost predstavljajo nove moderne, tudi varnostne nenazadnje grožnje. Za Slovenijo je pomembno, da smo udeležence, ki so bili vabljeni tudi na forum, pravzaprav spodbudili k razmišljanju o državah zahodnega Balkana, o njihovem vključevanju v Evropsko unijo, o širitvi Evropske unije, ki je po, bom rekel, ruski invaziji na Ukrajino spet postala ena od glavnih političnih prioritet, ob dejstvu, da vemo, da je to pravzaprav ena od trajnejših zagotovitev miru na tem območju, območju Evrope. Morda bo potrebno opozoriti na to, da je prav, da obe strani opravita, če rečem domačo nalogo, tako Evropska unija na eni strani s svojimi zahtevami kot tudi države zahodnega Balkana, ki pač sledijo akiju(?).
Bi pa se moje vprašanje osredotočilo na vaše mnenje o tem, kar je v svojem nagovoru izpostavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je dejal, da mora biti Evropska unija do leta 2030 pripravljena na širitev. Do takrat morajo, kot je dejal, biti pripravljene tudi bodoče članice. Vključevanje novih članic po njegovih besedah ne bo enostavno, vplivalo bo na politike EU, na programe, pa tudi seveda na proračun EU in predvsem bo zahtevalo tudi politične reforme v teh državah in tudi veliko poguma zanje in za vse ostale države članice, da te probleme nekako v bistvu skušajo nekako uravnotežiti oziroma ta vprašanja.
V zvezi s tem me še posebej zanima torej, kako vi komentirate potek letošnjega blejskega strateškega foruma? Ali je dosegel, morda presegel vaša pričakovanja? Ali se vam zdi ta napovedana časovnica glede zaveze, oz. če rečemo kar blejska zaveza, predsednika Charlesa Michela, da bo Zahodni Balkan do leta 2030 del Evropske unije, realistična in izvedljiva in pa morda kakšen utrinek z vašega bilateralnega srečanja s Charlesom Michelom, pa tudi z ostalimi zunanjimi ministri Zahodnega Balkana in pa, ali med voditelji, oz. predstavniki zahodnega Balkana, ki so prav tako bili prisotni na Blejskem strateškem forumu, obstaja, mislite neka iskrena volja za pridružitev ali je, gre tudi morda za kaj evroskepticizma? In pa še to, kako gledate na pristopanje držav v okvir Evropske unije, po stopnicah recimo, da bi lahko še pred uradno kandidaturo, oz. pred formalno priključitvijo postale pač, ne vem, opazovalke v Evropskem parlamentu in potem postopno vstopale tudi na notranji trg Evropske unije, tako da toliko.
Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.
K besedi se je prijavila tudi kolegica poslanka Eva Irgl.
Izvolite.
Najlepša hvala za besedo.
Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovana gospa ministrica!
Zdaj jaz bi vam zastavila vprašanje v zvezi z Varnostnim svetom Združenih narodov. Zdaj, vsi vemo da je v začetku meseca junija Slovenija postala že drugič nestalna članica Varnostnega sveta in sicer za obdobje 2024-2025. Spomnimo, da je takrat se vse začelo leta 2021. Zagotovo gre to za plod dela tako prejšnje vlade kot sedanje oziroma prejšnjega Ministrstva za zunanje zadeve kot sedanjega. Leta 2021 so namreč, je Slovenija kandidaturo napovedala formalno v New Yorku, takrat je bil minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar, potem pa ste v sedanji Vladi pod vašim vodstvom to nadaljevali, in to uspešno. Slovenija je tekom, s teko..., v tekmi z Belorusijo torej verjetno tudi zaradi politike do Ukrajine, ki je v tem, bom rekla v tej situaciji, ko se spopadamo z vojno v Ukrajini, zagotovo zelo pomembna zadeva, in dobila je takrat prepričljivo število glasov, torej celo več kot je bilo potrebno, za kar seveda čestitam vsem, ki ste takrat pripomogli k tej izvolitvi.
Zdaj članstvo Varnostnega sveta OZN, ki je seveda v skladu z ustanovno listino OZN, najbolj ključna naloga je ohranjanje miru in pa varnosti, kar daje tudi priložnost za neko aktivno, proaktivno zunanjo politiko tudi Slovenije. Dobili smo tudi določeno odgovornost s tem, da vzdržujemo mednarodni mir in varnost in seveda od nas je odvisno, kako bomo izkoristili to priložnost. Ob izvolitvi oziroma ko je Slovenija že drugič postala ne stalna članica Varnostnega sveta ste dejali, da Slovenija ne bo samo figura. In, če vas citiram konkretno, rekli ste torej: "Slovenija ne bo samo figura, ki bo ravnala po diktatu ZDA, temveč bo Slovenija samozavestno in pokončno vodila svojo lastno zunanjo politiko v varnostnem svetu in z interesi, ki so interesi naše regije". Zdaj me konkretno zanima, kateri točno so ti interesi. Torej mislim, da je to zelo pomembno, ker s tem bomo tudi pokazali, da dejansko delujemo proaktivno. Kako boste dosegli, da se bo glas Slovenije slišal v varnostnem svetu ne samo formalno ampak dejansko? Katere teme lahko pričakujemo, da jih boste uvrstili na dnevni red sej Varnostnega sveta OZN? Mislim, da ste konec poletja tudi povedali, da bo Ministrstvo za zunanje zadeve skupaj s strokovnjaki in pa tudi civilno družbo pripravilo nekakšen načrt delovanja. Vemo, da je bila poslana tudi posebna misija Republike Slovenije za članstvo v Varnostnem svetu, in sicer za obdobje torej članstva in pa tudi kot za status opazovalke med 1. oktobrom in 31. decembrom. Zanima me ali je ta načrt delovanja pripravljen. Kajti jaz sem šla pogledat, nikjer ni zapisano točno, katere so smernice tega delovanja, zato bi vas prosila, da bolj natančno to opredelite, katere aktivnosti so torej vključene v ta načrt in katere so prioritetne naloge Slovenije v varnostnem svetu OZN.
Seveda pa jaz Sloveniji želim, da bo uspešna na tej poti. To je za vse samo plus in se mi zdi pomembno, da tudi ta parlament sliši iz prve roke, kako proaktivni bomo in kakšne so naše naloge.
Najlepša hvala.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik.
Torej jaz nisem članica tega odbora in danes samo nadomeščam, ampak bi izkoristila priložnost, da spoštovano ministrico nekaj vprašam. In sicer ob teh zadnjih dogodkih s potresom v Maroku je Evropska unija napovedala pomoč v višini 1 milijon evrov. In zdaj me zanima, kakšno je vaše stališče glede tega. Ker v potresu, kjer je umrlo skoraj 3 tisoč ljudi in je na stotine ranjenih, se ta številka zdi nekoliko neprimerna in odnos Evropske unije nekako evropocentričen. Hvala.
Dober dan, lep pozdrav vsem skupaj.
Ja, bom to nadaljeval, kar je poslanka ravnokar izpostavila. Zdaj v zadnjem obdobju so cel svet pa, bi rekel, našo bližnjo okolico prizadele številne naravne nesreče, če samo govorimo, od Grčije pa zdaj do Maroka. Saj veste, kako pomembno je bilo tudi za Slovenijo ta občutek, da v teh nesrečah nismo sami in da so nam številne države priskočile na pomoč, ponudile to pomoč, med drugim tudi Ukrajina, ki je bila v vojni. Tako da me zanima, če je Ministrstvo za zunanje zadeve vsaj v duhu solidarnosti vsem tem državam, ki so bile v preteklih dneh in tednih silovito prizadete, ponudila vsaj simbolično pomoč?
Hvala predsednik. Jaz bi v bistvu samo vprašal, glede na to, da imamo z Združenimi državami Amerike vzpostavljen strateški dialog, skoraj dve leti je minilo od zadnjega bilateralnega srečanja z ameriškim državnim sekretarjem, pa me zanima kako stvari stojijo. Torej kdaj lahko pričakujemo srečanje ministrice z državnim sekretarjem še posebej v luči pač prevzema funkcije oziroma mesta v ne stalnem gremiju varnostnega sveta, ampak s tem mislim bilateralno srečanje ne pač samo demalgens Združenih narodov? Hvala.
