Torej vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 18. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: poslanka Lucija Tacer, ki jo nadomešča poslanka Vera Granfol, potem poslanko mag. Urško Klakočar Zupančič nadomešča poslanka Mojca Šetinc Pašek ter poslanko Andrejo Kert nadomešča poslanec Lenart Žavbi.

Prehajamo na določitev dnevnega reda.

Poleg dnevnega reda, določenega s sklicem današnje seje, sem vam v sredo, 6. 9. 23, in v petek, 8. 9. 23, posredovala razširitvi dnevnega reda z 1a in 1b oziroma 1.a in 1.b točko, in sicer gre za dve zadevi EU. Obe navedeni razširitvi dnevnega reda sta že določeni na podlagi 154. člena Poslovnika Državnega zbora in o tem odbor ne glasuje. V ponedeljek, 11. 9. 23, pa se je predlagala še razširitev z 1c točko ali 1.c točko, gre za obravnavo zahteve Državnega sveta Republike Slovenije za oceno ustavnosti 37., 38., 39. in 40. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. O tem predlogu pa odbor glasuje na podlagi smiselne uporabe desetega odstavka 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Razprava o predlogu za razširitev dnevnega reda ni mogoča, lahko pa o tem predlogu odboru sporočijo stališča predstavniki poslanskih skupin in Vlade, če bi slučajno kdo želel. (Ne.)

Torej prehajamo na glasovanje o razširitvi dnevnega reda. Kartice imamo vsi postavlje… / izklop mikrofona/

Nisem imela mikrofona vklopljenega. Moram še enkrat, se opravičujem vsem prisotnim.

Torej vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjamo 18. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora, in sicer mag. Urška Klakočar Zupančič, ki jo nadomešča poslanka Mojca Šetinc Pašek, potem poslanka Andreja Kert, ki jo nadomešča poslanec Lenart Žavbi ter pa še poslanka Lucijo Tacer nadomešča poslanka Vera Granfol.

Prehajamo na določitev dnevnega reda.

Poleg dnevnega reda, ki je že bil določen s sklicem današnje seje, sem vam v sredo, 6. 9. 2023 in petek, 8. 9. 2023 posredovala razširitvi dnevnega reda s 1. in 1.b točko, in sicer gre za dve zadevi EU. Obe navedeni razširitvi sta že določeni na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora in o tem odbor ne glasuje. Nato pa se je predlagala še razširitev naknadno, v ponedeljek, 11. 9., s 1.c točko, gre za obravnavo zahteve Državnega sveta Republike Slovenije za oceno ustavnosti 37., 38., 39. in 40. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, o tem predlogu glasujemo. Na podlagi smiselne uporabe desetega odstavka 64. člena Poslovnika Državnega zbora razprava o predlogu za razširitev seje ni mogoče, lahko pa o tem predlogu odboru sporočijo stališča predstavniki poslanskih skupin in vlade. Za to ni interesa, zato prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, za je glasovalo 14 poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

To pomeni, da je dnevni red sprejet.

Glede na določeno in sprejeto razširitev se bodo te točke obravnavale po koncu 1. točke.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO LETNEGA POROČILA KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE ZA LETO 2022 IN OCENE STANJA ZA LETO 2022, KI STA BILA DNE 25. 5. 2023 OBJAVLJENA NA SPLETNIH STRANEH DRŽAVNEGA ZBORA.

Kot gradivo je na voljo še mnenje Državnega sveta. K tej točki dnevnega reda pa smo vabili Komisijo za preprečevanje korupcije, Ministrstvo za pravosodje in Državni svet. Letno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije za leto 2022 in oceno stanja za leto 2022 je Državnemu zboru posredoval predsednik Komisije za preprečevanje korupcije skladno z devetnajstim in s prvim odstavkom 20. člena zakona. Odbor za pravosodje pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Pričenjamo z obravnavo letnega poročila. Želi seveda besedo predstavnik oziroma predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, dr. Robert Šumi.

Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovane, spoštovani!

V nekaj minutah bom poskušal podati tudi splošno oceno, ki je vezana seveda na letno poročilo in pa oceno stanja. Se nanaša na našo, se pravi, zaznavo tega področja v Republiki Sloveniji in kaj predlagamo za naprej.

Zdaj, naše temeljno poslanstvo, kot vsi veste, je seveda preprečevanje korupcije in s tem krepitev pravne države s pomočjo krepitve integritete, transparentnosti, odgovornosti in vseh institutov, za katere smo pristojni in vse to predstavlja tako imenovani imunski sistem pravne države na področju preprečevanja korupcije, kar še posebej velja za integriteto, odgovornost in transparentnost in še posebej v današnjih časih. Nadaljujemo kot komisija zdaj že nekaj letno utrjevanje vloge kot preventivnega organa, ki je seveda v svojem poslanstvu že od začetka takšen, naslednje leto bo dvajset let obstoja komisije v slovenski družbi po par letnem delu urada, takratnega urada Vlade Republike Slovenije za to področje. Mi si želimo, da ne bi bili sami pri tem, torej, da je medsebojno sodelovanje tisti ključ, kjer bomo lahko skupaj učinkovitejši in to tudi počnemo. Kot lahko sami spremljate, tudi na današnji dan smo pozvali vse, ki karkoli lahko na tem področju storijo, z lastnim delovanjem seveda, da k temu pripomorejo.

Zdaj splošna ocena je, da instituti, za katere smo pristojni, žal še vedno prepogosto veljajo kot nadstandard v praksi. V tem se razlikujemo od najrazvitejših, ko med teorijo in prakso, torej med zakonskimi določbami in pa izvajanj v praksi / nerazumljivo/ prevelik razkorak. Ko se od nas pričakuje, da smo moralni razsodniki v zadevah, za katere nismo zakonsko pristojni, takrat žal povemo, da lahko to počnemo le v sklopu svojih institutov. In s tem želimo profesionalizirati tudi našo vlogo in nekako v zdaj v vseh teh parih letih je bilo že precej ugotovljenih pravnomočnih kršitev s področja tako krepitve…, kršitev integritete, tematski nadzori na področju nabav, letošnja tudi, če omenim, analiza v zdravstvu in podanih precej priporočil subjektom javnega sektorja, več kot 130 odstopov tožilstvu, policiji, itd. lahko pa si štejemo kot dober korak naprej lanskoletno novelo Zakona o Slovenskem državnem holdingu, kjer je vključena določba, da v kolikor si pravnomočno kršil integriteto in je komisija to ugotovila oz. na koncu, upravno sodišče je to potrdilo. Če gre za upravni spor, ne moreš biti več član uprave oz. Nadzornega sveta SDH oz. povezanih družb. V praksi še ni bila preizkušena ta določba.

Kar je tudi pomembno je, da smo že precej napredovali pri tem skupnem projektu, projektu z Zavodom za šolstvo, imenovanim integriteta skupni cilj generacij, kajti sam Zavod za šolstvo ima že načrt, da bi v naslednjih letih, tam nekako do leta 2025, že to integriral v sistem in potem do leta 2030 bi že 75 % po njihovi oceni, tako vrtcev kot šol izvajalo to vsebino skozi reden učni proces, da ne bi bilo več teh pilotnih procesov. To je zelo dober dolgoročni projekt, ki pa seveda ne odzvanja še danes v praksi in pa seveda vsa ta informatizacija, digitalizacija, ki se jo gremo in posledično tudi potem izboljšujemo letno poročilo, ko nam je na voljo več statistike, pripomorejo tudi k temu, da so podatki bolj uporabni.

Zdaj, nekaj podrobnih številk za leto 2022, kot si jih lahko sami najdete tudi v samem poročilu so, da teh 695 prijav, oz. potem dodatnih še več kot tisoč dodatnih pisanj seveda tvori veliko številko. Če, če je tukaj na koncu potem dejansko nekaj, nekaj od tega. Zdaj, mi na samo statistiko gledamo drugače, gor ali mislim večanje števila prijav ne pomeni tudi boljšega stanja, ker gledamo bolj kvaliteto prijav kot pa kvantiteto. Ravno tako je zavedeni prekrški in že omenjenimi odstopi oz. tožilstvu, policiji in pa drugim pristojnim organom.

Kar je tudi pomembno izpostaviti je, da smo do zdaj že skoraj vse institute nekako posodobili, tudi z vidika sistemskih pojasnil, a z določeno, seveda, strogost vpeljali posebej pri nezdružljivosti funkcije, ker od leta 2010 je ta zakon seveda že v veljavi, pa smo potem po volitvah ugotovili z našimi nazori, da je še precejšen razkorak tudi tukaj pri tem, kako je potrebno ravnati, ko prevzameš funkcijo, obveščati komisijo o takih in drugačnih obveznostih, pa temu v precejšnjem deležu seveda ni bilo tako. Želimo si pa napredka tako na področju premoženjskega stanja kot nasprotja interesov, kot nezdružljivosti funkcij lobiranja, ne nazadnje prijav premoženjskega stanja, kot sem že omenil. In na tem, na tem delamo v sodelovanju tudi z Ministrstvom za pravosodje in pa si želimo, da bi tudi z morebitno novelacijo ZIntPK-ja se tudi te anomalije odpravile.

Menimo namreč, da je pravi pokazatelj učinkovitosti in uspešnosti našega dela je naša prisotnost v družbi. S tem, ko smo prisotni v vseh možnih sferah in pa tudi, ko krepitev integritete izvajamo v sodelovanju z različnimi, različnimi deležniki, s tem potem lahko tudi posledično zmanjšujemo tako korupcijska tveganja kot nasprotja interesov in pa povečujemo ali pa krepimo transparentnost delovanja javnega sektorja.

Posebej poudarjamo že omenjeno, pa je vredno vsako leto sproti, da je dokazano nasprotje interesov največkrat zgolj samo še korak do korupcije, ki pomeni kaznivo dejanje, da kopičenje funkcij praviloma ni v javnem interesu, razen izjemoma, ko je takrat upravičeno, da moramo biti pri omejitvah poslovanja še posebej pozorni na vsakršne obvode, ker zakon dopušča obvode veljavne zakonodaje, saj se na ta način namreč krepita tako klientelizem kot nepotizem in pa krni zaupanje v opravljanje nalog v javnem interesu. Vse to nas dela potem neučinkovite, ko ne moremo v bistvu zadevo preprečiti, ko bi bil čas, da se to prepreči. Ravno tako je zelo pomembno, da se v postopkih izbora in imenovanj vodilnih in vodstvenih oseb v vseh subjektih javnega sektorja, poleg kompetenc, seveda upoštevajo tudi standardi integritete, odgovornosti in pa transparentnosti.

Pomembni projekti kot že rečeno ta dolgoročni projekt Integriteta skupni cilj generacij. Letos bo tudi predstavljen kot stranski dogodek na zasedanju v Atlanti, Združenih narodov, tega, v bistvu, posebnega oddelka Združenih narodov za boj proti korupciji v Atlanti, kjer bomo skupaj z Zavodom za šolstvo na povabilo seveda Združenih narodov to predstavili. Organiziramo javne dogodke s ciljem ozaveščanja in povezovanja. Tudi zdaj v začetku oktobra je mednarodna konferenca, kjer v bistvu gostimo različne priznane mednarodne strokovnjake na to temo in pa vodimo dolgoročni projekt, oz. že dolgoročni projekt, pa upamo, da bo letos tudi izpeljan. Prenove resolucije, resolucija je iz leta 2004, je že potrebna v bistvu prenove. V tej fazi teh 14 dni še poteka zadnje usklajevanje z delovnimi skupinami, ki so pri tem sodelovale, na kar do konca meseca gradivo po vsej verjetnosti že uspemo predati Ministrstvu za pravosodje, na kar je potem na potezi Vlada in pa v kolikor bo to že zrelo, tudi seveda potem Državni zbor. Namreč, na podlagi vseh ugotovitev je potrebno dodati, ne samo vsa dognanja iz ocen tveganj, ki jih vsako leto zapišemo, tudi posebej je potrebno pogledati, ali je sodelovanje med pristojnimi organi dobro, kako je z vlogo vseh deležnikov v naši družbi in pa, da pravzaprav poudarimo tisto dobro, kar naša družba potrebuje in to je krepitev integritete in transparentnosti in seveda s tem boj proti korupciji, preprečevanje korupcije in na drugi strani tudi učinkovitost tako od nas, ki preprečujemo, dajemo potem prijave naprej do policije, tožilstva in sodstva. Kajti percepcija na eni strani, da je veliko korupcije in pa statistika na drugi strani, koliko malo je pravnomočnih na eni in drugi strani, naši ali pa sodni, kaže na velik razkorak.

Rad bi še izpostavil tudi letošnji Zakon o zaščiti prijaviteljev, ki je v fazi implementacije, prezgodaj reči še za kakršnokoli oceno, kako poteka. Zdaj se več ali manj se zadeve po podjetjih in pa seveda tam, kjer še je potrebno, do konca leta implementirajo. Smo pa tudi lansko leto pričeli in letošnje leto uspešno izpeljali javno naročilo za prenovo informacijskega sistema, tako korupcija naše informacijske baze, kot pa Erarja, katerega vsi poznate in v vrednosti več kot 300 tisoč evrov in pričakujemo, da bo drugo leto to že zaživelo v novi podobi. Je problem zgolj samo v denarnih sredstvih, Ampak ni zdaj to vezano na obvladovanje posledic ujme. Gre za obdobje do poletja, ko nam sredstva niso bila tista, ki so bila obljubljena, potem zagotovljena in s tem smo stalno v manjku, tudi potem na koncu leta se bo to lahko pokazalo pri plačah. Kadrovsko je v redu, razen da nismo dobili vseh sredstev, ki so bila obljubljena. Toliko kot zaključek, še enkrat, po naši oceni smo v parih letih zdaj na področju profesionalizacije komisije naredili prave korake, učinkovitost pa ni zadostna in nismo zadovoljni z njo, ampak učinkovitost je vezana predvsem na to, da ko mi, recimo da uspešno izvedemo postopke, pa so ugotovitve na koncu pravnomočne, pa se ne zgodi nič na področju prevzemanja odgovornosti na podlagi pravnomočnih ugotovitev in drugo, ko podamo priporočila, pa na drugi strani ni odziva. Lahko rečem, da zdaj v letošnjem letu so že določeni znanilci sprememb, da vsaj dobimo odzivno poročilo na naša priporočila, ampak to bi morali urediti, da bi bilo obvezno, obvezni odziv na naša priporočila, in ko se ne strinjaš z njimi, je treba to pojasniti.

Torej, začel sem s sodelovanjem, zaključujem s sodelovanjem. Pomembno je, da vsi, ki smo pristojni, mi v prvi vrsti smo mi tisti, ki potem tudi oblikujemo strategije in pa predlagamo razne aktivnosti, ampak sami izolirani ali pa v bistvu kot neodvisni in samostojni brez sodelovanja z drugimi ne moremo v bistvu storiti bistvenih korakov naprej, in če želimo bomo morali tudi tukaj pri resoluciji upoštevati ta moment. Dejstvo je, da družbenopolitični konsenz tudi pri resoluciji bo nujen in brez tega ne bo šlo in vsak izmed nas do tiste mere samokritičnosti, se pravi, začenši z nami, bo moral v bistvu pogledati ali lahko karkoli spremeni na bolje, kajti Slovenija na lestvici, na mednarodnih lestvicah seveda ne uživa najvišjega ugleda. Lahko se nam celo zgodi, da če ne bo premikov na bolje, da bomo na tistem znanem indeksu ne percepcije ki ga vsako leto konec januarja objavi Transparency drugo leto celo padli. Pa ne nazadujemo, zato ker bi v bistvu situacija pri nas bila toliko slabša, ampak zato, ker nas drugi prehitevajo in posledično Slovenija se pomika navzdol. Toliko na kratko, potem pa odgovorim na vsa vprašanja.

Hvala lepa.

Sedaj bi besedo dala še Ministrstvu za pravosodje, predstavnici mag. Valerije Jelen Kosi.

Izvolite.

Pozdravljeni!

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Lepo pozdravljeni poslanke, poslanci, predsednik komisije, vsi ostali vabljeni!

Pred nami je, tako kot že prejšnja leta, Poročilo o delu Komisije za preprečevanje korupcije za leto 2022 in ocena stanja na področju preprečevanja korupcije in preprečevanja ter odpravljanja nasprotja interesov. Na Ministrstvu za pravosodje jo vsako leto z zanimanjem preučimo, preštudiramo, ker smo pristojni za normativni okvir, torej Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Zavedamo se, da ima komisija pomembno mesto v boju proti korupciji, in da pomembno prispeva tako k zavedanju javnega sektorja o pomenu krepitve integritete kot k zavedanju javnosti o pomenu preprečevanja in obsodbe korupcije, s katero vsi skupaj izgubljamo kot družba. Po preučitvi gradiva se tudi mi pridružujemo pozivu komisije, da se njihove ugotovitve v posameznih zadevah upoštevajo in da se naj pristojni organi ustrezno odzivajo na pobude in njihova priporočila. Le tako se bodo prizadevanja komisije in njihovi učinki poznali v javnosti in to bo seveda vplivalo, kot je predsednik opozoril, na zaznavo indeksa korupcije Transparency International.

Komisija kot neodvisni državni organ ima svoje poslanstvo, opravlja ga pa predvsem s postavljanjem standardov glede pojavov korupcije in krepitve integritete. Za sankcioniranje posameznih kršiteljev pa so zlasti pristojni drugi organi, torej, ki odgovornost kršitelja ugotavljajo v predpisanih postopkih z ustreznimi procesnimi jamstvi. V prvi vrsti policija, tožilstvo in potem seveda sodstvo kot samostojna veja oblasti preuči dokaze, obtožnice, obtožne predloge, ki jih predložijo organi, ki so odgovorni za pregon. Na Ministrstvu za pravosodje smo v letih 2022 in 2023 tesno sodelovali s komisijo pri pripravi Zakona o zaščiti prijaviteljev. Zaščita prijaviteljev znotraj delovnega okolja naj bi spodbudila k odpravi kršitev že v sami organizaciji, zato je potrebno oblikovati poslovno kulturo skladnosti poslovanja s predpisi, ki jo podpira tudi vodstvo organizacij v javnem in zasebnem sektorju. Komisija ima pri tem pomembno vlogo, saj je podporni kamen za vzpostavitev sistema in usposabljanja zaupnikov, pomoč pa lahko nudi tudi prijaviteljem, ki so bili deležni povračilnih ukrepov zaradi tega, ker so povedali, kaj se v njihovi organizaciji dogaja. V ta namen so bila v okviru finančnih posledic zakona predvidena tudi dodatna sredstva in zaposlitve na komisiji. Na ministrstvu verjamemo in tudi Vlada to verjame, da je bil s tem storjen velik korak naprej v naši družbi.

Z veseljem ugotavljamo tudi, da letno poročilo poleg suhih statističnih podatkov vsebuje tudi primere ugotovljenih kršitev, zlasti na področju kršitve integritete, saj s tem omogoča vzpostavljanje standardov na tem področju. Tudi v oceni stanja pozdravljamo opis ugotovljenih primerov kršitve integritete, kar lahko predstavlja pomembno usmeritev pričakovane integritete javnih uslužbencev.

Iz letnega poročila komisije v letu 2022 pa izhaja, da ni izdala nobenega načelnega mnenja v primeru korupcije, niti ni predstavljen noben primer ravnanja, ki bi ustrezal definiciji korupcije po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Vsebinska napolnitev statističnih podatkov o obravnavi prijav korupcije in sicer senat je obravnaval 25 zadev od preko 350 prijavljenih, bi, po našem mnenju, vsebinsko še obogatila poročilo. Komisija v oceni stanja izpostavlja nekatera področja, kjer so podana izrazita korupcijska tveganja. Menimo, da bi bilo potrebno posebno pozornost nameniti tveganjem na področju zdravstva in upamo, da bodo izpostavljena tveganja ustrezno naslovljena komisija v letnem poročilu in oceni stanja izpostavlja tudi nekatere nedorečenosti pri uporabljanju nekaterih institutov po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije v praksi, ampak ima pa pomembno vlogo pri razlagi zakonskih določil, ko odloča o posameznih primerih ali ko sprejema sistemska pojasnila. Z usposabljanjem zavezancev in promocijo namenov posameznih institutov pa lahko komisija pomembno prispeva k ustreznemu spoštovanju predpisov, na primer na področju lobiranja, nasprotja interesov in nezdružljivosti funkcij. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je bil nazadnje spremenjen novembra 2020. Na Ministrstvu za pravosodje bomo predloge komisije za spremembo zakonodaje ustrezno preučili skupaj z oceno učinkov posameznih institutov v praksi, saj nekatere zakonske spremembe potrebujejo čas za njihovo implementacijo. Pozdravljamo proaktivnost komisije na področju informatizacije prijav premoženjskega stanja funkcionarjev in podpiramo čimprejšnje rešitve, ki bodo olajšale tako poročanje zavezancem in nenazadnje omogočale tudi ustrezne analize morebitnih vsebinskih neskladij v premoženjskem stanju. Zaključno bi želela izpostaviti še pripravo prenovljene Resolucije o preprečevanju korupcije, ki poteka pod vodstvom komisije, v procesu pa skupaj z drugimi deležniki seveda sodeluje tudi Ministrstvo za pravosodje. Verjamemo, da bo tudi priprava resolucije, ki jo sprejme Državni zbor, tako kot obravnava letnega poročila komisije, ponovna priložnost, da se vsi skupaj kot družba zavežemo h krepitvi integritete javnega sektorja in k obsodbi korupcije. Seveda pa se moramo ob tem zavedati, da koruptivna dejanja niso samo kazniva dejanja, kot je že ponarodeli izrek, vsaka svinjarija ni kaznivo dejanje. Vsi skupaj se moramo zavedati etike, tako javni uslužbenci kot funkcionarji. Upamo, da bo prenovljeni dokument resolucije naslavljal izzive, ki jih imamo kot družba in začrtal tudi potrebne ukrepe za preprečevanje korupcije v prihodnje. Komisiji pa želim neodvisno držo in pogum pri nastavljanju ogledala o etiki in integriteti v naši družbi še naprej.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo najbrž želi še predstavnik Državnega sveta, državni svetnik Rajko Fajt.

Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica, spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!

Torej Komisija za državno ureditev je poročilo obravnavala na 6. izredni seji 14. 6. 2023 in po obravnavi seveda ocenila kot korektno in primerno pripravljeno, je pa bilo izpostavljenih kar nekaj vprašanj oziroma dilem in sicer najprej je komisija izpostavila zapletenost in zamudnost postopkov prijav premoženjskega stanja, ki ga morajo torej tudi državni svetniki, občinski svetniki itd. oddati na začetku mandata. Komisija je predlagala, da bi bilo ob posodabljanju informacijskega sistema KPK smiselno razmisliti, da se sistem vnosa podatkov v obrazce za prijavo premoženjskega stanja pripravi podobno kot je urejena dohodninska napoved, torej ob napajanju sistema iz že obstoječih javnih podatkov. Bi bilo v času mandata tudi bolj enostavno dopolnjevati podatke. Težave se tudi pojavljajo predvsem pri lastnikih, ki imajo recimo več manjših zemljišč in je potem problem z vpisovanjem vsega tega. Če bi pa to torej se lahko zajemali iz neke osnovne baze podatkov oz. vpogledovalo, bi bilo bistveno poenostavljeno.

Komisija je torej poudarila, da se zavezanci v večini primerov zavedajo svojih nalog odgovornosti za poročanje podatkov, naletijo pa pri tem seveda na težave. Prav tako je bil izpostavljen Zakon o zaščiti prijaviteljev, to je predvsem, so izpostavili predstavniki lokalnih skupnosti, ki zavezancem, torej tudi lokalnim skupnostim nalaga, da določijo zaupnika za prijave. Predvsem v manjših občinah je to povzročilo kar nekaj negotovosti, predvsem so bile težave pri iskanju zaupnikov, ki bi te prijave sprejemali. Namreč zaposleni se s težavo torej sprejemajo to funkcijo ki ni plačana pomeni pa dodatno delovno obveznost pri čemer se ni enostavno v svojem kolektivu postaviti v vlogo nekoga ki bo sprejemal prijave in pa o njih seveda presojal. Torej na komisiji je potem bilo seveda izraženo upanje, da bodo zaupniki, čeprav gre, če ne gre, čeprav ne gre za strokovnjake, seveda da delo opravljajo korektno in pa zavzeto, da pa bi bilo to smiselno v smislu kakšnih drugih rešitvah. Prav tako je tekla beseda o tem, koga opredeliti kot lobista in ali je to že tudi stik na primer župana s predstavnikom lokalnega gasilskega društva in je torej potrebna prijava lobističnega stika na KPK. Tu je predstavnik poudaril, da ne gre za lobiranje, če prihaja do, če prihaja do odnosa med javno-javnim. Prav tako je bilo opozorjeno, da je nujno razlikovanje med profesionalnimi in neprofesionalnimi funkcionarji, kot so na primer državni svetniki, saj ob opravljanju profesionalnega dela dodatna neprofesionalna funkcija običajno povezana z vsebino profesionalnega dela. Če na primer delaš v zavodu, ki se ukvarja s šolskimi obšolskimi dejavnostmi, si v državni svet izvoljen kot predstavnik vzgoje in izobraževanja, pri tem pa ostajaš v stiku s svojo bazo in jim kot državni svetnik pomagaš s stiki na ministrstvih in drugih javnih službah in to torej naj ne bi bilo razumljeno kot lobiranje. Prav tako je komisija preverila, kako se v praksi uresničuje statut omejitve poslovanja, ki je na začetku uveljavljanja povzročil kar nekaj težav kot so bila na primer določena dela storitve, ne vem, čiščenje jarkov, košnja trave itd. v lokalnem okolju, lastnik te mehanizacije pa je bil recimo hkrati občinski svetnik. No, tukaj je predstavnik KPK povedal, da se takšni primeri torej še vedno dogajajo, da pa gre v večini primerov največkrat za neznanje pri poznavanju instituta omejitve poslovanja in, tako kot je že bilo s strani predsednika tudi omejeno, omenjeno, zaradi tega je KPK naredila korak naprej in na novo izvoljene funkcionarje obvestila o njihovih obveznostih po izvolitvi, sedaj pa razmišljajo tudi, da bi to obvestilo poslali, še preden je nekdo izvoljen oziroma še preden torej kandidira in ima čas, torej čas, da se še pravočasno recimo odpove kandidaturi, če bi ugotovil, da recimo kandidaturo oziroma izvolitev ima zanj, za njegovo recimo gospodarsko družbo oziroma za njegove bližnje lahko neprijetne posledice.

Toliko. Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo torej na razpravo. Besedo dajem članicam in članom odbora. Kdo želi besedo morda?

Izvolite, kolega Lenart, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovani predsednik Komisije za preprečevanje korupcije in ostali gostje!

Torej, kot pravi predsednik, od besed k dejanjem, gospod Šumi. In seveda imamo na nek način v Sloveniji vsi mnenje, da situacija ni najboljša, ampak tole za leto 2022 dejansko ni nekih drastičnih sprememb, se pravi, smo primerljivi tudi nekako z drugimi državami, ki so seveda v naši okolici; Italija, Nemčija, Avstrija, vsaj glede te stopnje nazadovanja ali pa izboljšanja stanja. Moram reči, da se seveda zahvaljujem za podana poročila in tudi, da smo v Slovenski demokratski stranki nagnjeni k temu, da naj se to stanje izboljšuje, da vsi pa pač pripomoremo k temu tudi s tem, kot ste povedali, več izobraževanja, tudi recimo smo zasledili podpise, podpise in pa izjave skupaj s podjetniškimi združenji, se pravi SBC Forumom itn., tako da nekaj se dela tudi na ozaveščanju. Ampak da pa pridemo k temu, da se bo zadeva začela dejansko utrjevati in pa seveda, da pridemo h krepitvi integritete in transparentnosti, je pa potrebno še kar nekaj dela, kar pomeni, da verjamem, da na določenih področjih, predvsem na lokalni, na področju lokalnih skupnosti, je poznavanje bolj kot ne še vedno slabo. Nekateri dejansko ne vedo natančno, kaj smejo in kaj ne smejo. Meja recimo pri lobiranju je zelo, je zelo tanka in potem tudi, bom rekel, da med poslanci se pogovarjamo včasih, ko so noter kakšni zapisi, ja, kdaj so dali poslanci poročila, kaj so naredili narobe, da mogoče tudi tisti, ki pride na novo za poslanca, najbolje, da vas kar povpraša ali moram to prijaviti ali ne, ker po resnici povedano, kajne, vsako vozilo vredno na 10 tisočakov, tule je že en tak pravilnik, ni najbolj smotrn, kajne, da moraš ga pokazati, če zamenjaš avto sebi ali pa ženi.

No, naprej pa bi morda povedal še to, da smo vsi tukaj prisotni verjetno tudi v funkciji tega, da poskušamo s svojim zgledom in seveda z opismenjevanjem ali pa osveščanjem pripomoči k temu, da bomo na področju integritete v Sloveniji v naslednjih letih boljši. Situacija, ki je pač navedena iz leta 2021 na leto 2022, kot smo uspeli razbrati, ni zavidljiva, glede na to, da ste se pa uspeli kadrovsko okrepiti, pa moram dodati še to, da je tudi veliko na tem, kakšne kadre pa poskušate na KPK-ju kadrovati, torej res tiste najbolj primerne za ta mesta, kajne, da se seveda ne bo v prihodnosti dogajalo, kot se je v preteklosti, da so s svojimi izjavami nekateri podpredsedniki dejansko dajali tudi slab zgled in nikakor niso prispevali k ugledu KPK-ja. Se pravi, KPK enako kot mi tukaj mora imeti ugled, da lahko osvešča po tem, da vas ljudje spoštujejo. Zaradi tega pravim, vse dobro vnaprej, ampak tistole naj se pač, kaj se je z gospodom Savskim dogajalo, ne ponavlja.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Se še kdo prijavi? Vidim, da ni interesa. / oglašanje iz dvorane/

Joj, oprostite, sem vas spregledala!

Izvolite, kolega Hoivik.

Ja, hvala lepa.

Zdaj, jaz sem se javil kasneje, ker sem pač mislil, da bo tudi kdo iz koalicije razpravljal, oz. povedal svoje stališče, glede na to, da je to zdaj drugo poročilo, ki ga obravnavamo nekako v tem mandatu, torej poročilo za leto 2021 in oceno stanja smo poslušali eno leto nazaj, danes pa pač za leto 2022. Jaz se tudi zahvaljujem spoštovanemu predsedniku za kratko predstavitev. Na koncu lahko ugotovimo, da ključni izzivi še vedno ostajajo. Nenazadnje pa tako, kot ste zapisali v uvodu, vloge in učinkovitosti vaše komisije: "Integriteta, transparentnost in odgovornost so imunski sistem družbe pri preprečevanju korupcije."

Zdaj, kolega Lenart je nakazal eno splošno usmeritev in predvsem kaj mi, vidni predstavniki oblasti, pogrešamo, morda res bolj jasnost določb. Tudi vi večkrat omenjate, da je ta Zakon o integriteti oz. preprečevanju korupcije potreben novelacije in nenazadnje bomo potem v nadaljevanju te seje imeli tudi točko 1.c, kjer je bila podana pobuda za presojo ustavnosti na, se mi zdi, kar štiri člene oziroma pet členov tega zakona. Hkrati pa sem jaz pač šel en tak, moje, tako, moje delo velikokrat temelji na številkah.

Lansko leto, če se spomnite, sem navajal predvsem te stolpiče, pa o številkah smo se malo pogovarjali, letos sem pa ubral eno drugo prakso in sem v naš kliping zapisal besedo KPK. Torej, od 1. januarja 2022 do 31. decembra, to je tudi obdobje tega poročila in ocena stanja. In zdaj, katero ime se je največkrat pojavilo v klipingu, to govorimo o tiskanih medijih in tudi digitalnih. Torej, najprej seveda Državni zbor je prvi tak splošni organ, potem pa Janez Janša 114 zadetkov, potem predsednica Državnega zbora 41 zadetkov in nato mag. Alenka Bratušek 38 zadetkov. Medij, ki je bil največkrat izpostavljen, oz. ki je največkrat to besedo uporabil je necenzurirano.si 40 zadetkov, avtorji torej teh zadetkov pa so Primož Cirman s 40 zadetki, Tomaž Modic s 23 zadetki in Vesna Vuković z 22 zadetki.

Zdaj, kot ste sami tudi omenili je vloga vaše komisije predvsem to, da tudi javnost seznanjamo kaj se v naši državi, kaj je prav, kaj je narobe, nenazadnje tako kot je tudi državna sekretarka omenila, se mi zdi, da moramo večkrat povedati, da vsaka svinjarija ni kaznivo dejanje, in jaz imam še zmeraj občutek, tako kot sem lansko leto nekako to problematiziral, bom tudi letos, da v medijih takoj vsak sum, vsako, bom rekel, ko je samo ena nepravilnost v zraku, ki niti še ni dokazana, je potem ta medijski pogrom velik. Zdaj, zakaj sem navajal tiste številke, me zanimajo vaši odgovori v primerjavi torej s spremembo oblasti, torej poročilo se nanaša na pet mesecev še vladavine prejšnje koalicije, prejšnje vlade, torej vlade Janeza Janše in nazadnje nenazadnje sedem mesecev nove vlade, torej vlade Roberta Goloba. Hkrati pa imamo te zadetke, ki sem jih omenil, in na primer Primož Cirman, ki ima 40 zadetkov, je trenutno, se pravi mož vodje Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije še vedno neodvisen novinar, ki piše za necenzurirano pika si. Potem Tomaž Modic s 23 zadetki je neodvisen novinar, necenzurirano pika si, hkrati pa strokovni sodelavec kolegice Šetinc Pašek pri preiskovanju, oz. lovu na čarovnice, pač desnih medijev, ki vam niso po godu.