6. redna seja

Odbor za zunanjo politiko

17. 10. 2018
podatki objavljeni: 17. 10. 2018

Transkript

Spoštovane kolegice, dragi kolegi! Začenjam 6. sejo Odbora za zunanjo politiko.  Obveščam vas, da so zadržani in na seji s pooblastili sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci: Gregor Perič nadomešča mag. Branislava Rajića, Igor Peček nadomešča gospo Lidijo Divjak Mirnik in Robert Pavšič nadomešča Jerco Korče. Imamo pa tudi dve opravičili, eno je za mag. Mateja Tonina in drugo za Ferenca Horvátha.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. Predlog dnevnega reda seje ste prejeli s sklicem. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE IN NJENIH DRŽAV ČLANIC TER ZAČASNI UPORABI PROTOKOLA K EVROMEDITERANSKEMU SPORAZUMU O PRIDRUŽITVI MED EVROPSKIMA SKUPNOSTMA IN NJUNIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI IN REPUBLIKO TUNIZIJO NA DRUGI STRANI ZARADI UPOŠTEVANJA PRISTOPA REPUBLIKE HRVAŠKE K EVROPSKI UNIJI.  Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 4. 10. 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije in tretjega odstavka 88. člena Zakona o zunanjih zadevah. Dne 11. 10. 2018 ste prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, ki predlog stališča podpira. Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v Državnem zboru je 19. 10. 2018.  Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zunanjo politiko kot pristojnemu odboru.  Najprej prosim predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve, da nam predstavi predlog sklepa Sveta in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve, gospod Dobran Božič, izvolite, imate besedo.
Dobran Božič
Gospod predsednik, najlepša hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dobro jutro! Hvala za možnost, da predstavimo gradivo.  Gre praktično za procesno oziroma rutinsko točko zaradi uskladitve pravnega reda, upoštevajoč pristop Republike Hrvaške k Evropski uniji.  Prenovljena evropska sosedska politika 2015 določa nov okvir za opredelitev dvostranskih odnosov s partnerskimi državami. V primeru Tunizije je to izraženo v dokumentu Ureditev prednostnega partnerstva med EU in Tunizijo, strateške prednostne naloge za obdobje 2018-2020. Treba je predvsem poudariti, da je Tunizija med državami južnega Sredozemlja največja prejemnica pomoči Evropske unije, do sedaj je dobila sredstva v višini 3 milijarde evrov, letno približno 300 milijonov evrov, kar je predvideno do leta 2020. Ključna področja, za katera Evropska unija namenja denar, so: podpora socialno-ekonomskemu razvoju, konsolidacija demokracije in izobraževanje. Zavedajoč se svojega uspešnega modela demokratične tranzicije in prispevka k stabilizaciji regije,   (nadaljevanje) si Tunizija upravičeno želi pomoči in nadaljnje krepitve odnosov z Evropsko unijo. Mislim, da je treba jasno poudariti, da je Tunizija ena izmed tistih vzornih držav južnega Sredozemlja in Severne Afrike, ki je pokazala, kako se pristopa k demokratičnemu procesu in kako je z demokracijo. Na drugi strani Tunizija za Evropsko unijo ostaja privilegiran partner in lahko računa na polno podporo Evropske unije v težavnem obdobju demokratične tranzicije in socialno-ekonomske preobrazbe. Prioritete, ki jih vidimo v nadaljnjem sodelovanju so: spodbujanje dobrega upravljanja, reforma javne uprave, krepitev vloge civilne družbe, ustvarjanje delovnih mest, družbenoekonomski in gospodarski razvoj ter podpora pri soočanju z varnostnimi izzivi.  Treba je tudi poudariti notranjepolitične razmere v Tuniziji. Treba je samo omeniti, da so leta 2015 Nobelovo nagrado za mir prejele štiri civilnodružbene organizacije: Tunizijski delavski sindikat, Tunizijska zveza industrije, trgovine in obrtništva, Tunizijska odvetniška zbornica in Tunizijska liga za človekove pravice. In tudi zaradi tega Republika Slovenija podpira skupni predlog Sveta o stališču, ki naj ga sprejme Unija v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem z Evromediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Tunizijo na drugi strani glede sprejetja dokumenta Utrditev prednostnega partnerstva med EU in Tunizijo, strateške prednostne naloge za obdobje 2018-2020.  Gospod predsednik, hvala lepa.
Med nami je tudi gospod Bogomir Vnučec, član Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve. Gospod Vnučec, izvolite.
Bogomir Vnučec
Hvala za besedo.  Naša komisija se je sestala na redni seji 9. 10. 2018 in obravnavala predlog ter sklenila, da podpira predlog stališča, kot ga predlaga Vlada. Hvala.
Hvala lepa. Kolegice in kolegi, ali želi kdo razpravljati? Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. No, mene moti par zadev tule v teh papirjih. V prvi vrsti, na strani 3 piše »o pridružitvi med evropskima skupnostma…« in tako naprej. V slovenskem jeziku je tu napisana dvojina, v angleščini in ostalih jezikih, kjer dvojine ni, se tu uporablja množina. Pa bi rad vedel, katere vse evropske skupnosti so tu noter, to je prva zadeva.  Nadalje, vidim, da gre tu v bistvu za olajšanje biznisa za zahodnoevropske države, da bodo od tistih 3 milijard evrov še kaj nazaj potegnile.  Se mi zdi pa zanimivo, da lepo počasi v Evropsko unijo leze tudi arabščina. Tule imamo arabsko različico že natisnjeno in mogoče bo arabski jezik že v Evropski uniji kmalu uraden. Konec koncev, če gremo v Evropski parlament, je tam ena od najlepših soban vsa v arabskem jeziku in v arabski maniri narejena. Tako ne vem, ali je tudi tu noter to na zahtevo, kaj vem, tegale tuniškega imama ali zakaj je tako. Mislim, da na ta način počasi, počasi Mohamedanci, ki jih je v Tuniziji 99 %, lezejo v Evropo in jo tudi na ta način prevzemajo. Mislim, da bi se tu morali postaviti malo drugače, če smo mi tisti, ki vodimo politiko, ne pa da se klanjamo na vse konce in kraje. Tu se mi zdi tako, kot da bi neki Slovenci delali na tem, ker mi smo cepljeni na to, da se klanjamo vsakemu tujcu.  Potem pa tudi glede tega, kar piše tule, da gre tu tudi za urejanje odzivov na skupne varnostne izzive in usklajeno upravljanje migracij. Kaj, ali to pomeni, da bo Tunizija imela zdaj odprto pot za migracije v Evropo?  Pa še, ali je to samo zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji ali je kompleten dokument uporabil to dikcijo zato, da je eno finto dobil in en izgovor, na kar je obesil to deklaracijo, po kateri Tuniziji odpira, ne Tuniziji, islamu odpira vrata Evrope na široko, še posebej v zvezi s to Marakeško deklaracijo, ki smo jo mi že sprejeli   (nadaljevanje) ne še potrdili, ampak jo bomo in od katere je odstopila tako Amerika kot Madžarska in kjer se tudi na hrvaškem upirajo tej zadevi.  Hvala.
Besedo ima dr. Milan Brglez.  Izvolite, imate besedo.
Najlepša hvala, gospod predsednik.  Spoštovani in spoštovane! Lepo pozdravljeni! Meni se pa v nasprotju s temi vprašanji, ki se sedaj pravzaprav pojavlja in so včasih tudi plod tega, da ne razumemo v bistvu kako so se evropske skupnosti razvile v smeri Evropske unije. Mi je pravzaprav pomembno - sicer gre to za tehnično vprašanje, to kar danes obravnavamo - in gre za potrditev nečesa, kar je bilo že sklenjeno pred vstopom Republike Hrvaške v Evropsko unijo. Zdi se mi pomembno, da Evropska unija tudi s tovrstnimi sporazumi podpira demokratično tranzicijo znotraj same Tunizije in na drugi strani v bistvu, da to dejansko prispeva tudi k gospodarskemu razvoju Tunizije. Ti dve zadevi sta po mojem ključni. Če preprosto ne bomo imeli razvite soseščine se bomo težje soočali s kakršnikoli že izzivi, ki so.  Na drugi strani gre pa tudi za nerazumevanje diplomacije. V diplomaciji so jeziki pogodbenih partneric nekaj, s čimer se štarta in se spoštuje. Če je arabščina jezik pogodbene partnerice, potem je normalno, da je ena od variant tudi v tem jeziku, drugo so pač normalno uradni jeziki znotraj Evropske unije, v enem se pa običajno pogaja, ampak zadeve morajo biti napisane na tak način. Tudi mi, ko smo vstopali v Evropsko unijo so bile pogodbe napisane tako v slovenščini kot seveda v tistih ustreznih jezikih takratnih držav članic. To je minimalna skupna uzanca, ki pa mislim, da velja že več kot stoletje. To osporavati na tej točki nima absolutno nobenega smisla, povezave z dajmo reči religiozno opredelitvijo ali čemurkoli drugem. Na drugi strani pa tudi tista omemba Marakeške deklaracije to že veste v trenutku, ko rečeš deklaracija jo nima več nobeden pravzaprav za potrjevati, gre pač za politični izjavo, ki je bila na določen način odobrena kot politična izjava. Kaj več kot politična izjava sama po sebi večje teže sama ne more imeti po eni strani. Po drugi strani pa tudi ni nobenega, ki bi deklaracijo potrjeval. Sicer smo v tem parlamentu parkrat bili soočeni z raznimi zahtevami, da se deklaracije znotraj mednarodnih organizacij kot je ali Svet Evrope ali pa Evropski parlament naj bi se pri nas na neki način še dodatno potrjevalo, ratificiralo ali karkoli takega. To je temeljno nerazumevanje stvari. Pač odločitve znotraj mednarodnih forumov se na ta način pač ne ratificira ali pa se jih ne odobrava razen, če gre za pogodbe. Za pogodbe pa normalno v našem pravnem redu je pristojen Državni zbor. Nekatere lahko potrjuje z navadno večino, če gre pa za prenašanje kakršnekoli delčka suverenosti ali pa izvrševanja suverenih pravic v takem primeru pač za kvalificirano dvotretjinsko večino vseh. Jaz mislim, da je, čeprav gre za tehnično vprašanje je treba vedeti kaj se s tem pravzaprav dosega. Dosega se ali pa podpirajo se tiste stvari v okolici Evropske unije, ki prispevajo k temu, da Evropska unija - dajmo temu reči - lažje opravlja z izziv, s katerimi se danes soočamo.  Hvala.
Gospod Jelinčič, želeli ste repliko?  Izvolite.
Gospodu Brglezu, ki je s FDV moram povedati, da podpis Marakeške deklaracije bo 12. decembra 2018 v Marakešu v Maroku, to se pravi, ne gre za nekaj kar tako, ampak da gre za zavezo določene države, ki bo dala svoj podpis gor in to je grozljiva zadeva.
Besedo ima gospod Jožef Horvat.
Najlepša hvala, gospod predsednik. Prav lep pozdrav vsem! Tudi sam bom začel z Deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije, ki jo je Državni zbor sprejel julija 2015 in za katero je takratni predsednik Državnega zbora - in sem mu dal prav - rekel, da je to največji dosežek Državnega zbora v letu 2015. Ampak tam smo nekako zapisali - tega se najbrž na tem odboru vsi zavedamo -, da zunanja politika Republike Slovenije mora delovati v nacionalnem interesu, v interesu Republike Slovenije. Mene zdaj seveda zanimajo konkretni učinki. Znano je, da je Evropska unija, torej tudi mi k temu prispevamo, da je največja donatorka, veliko denarja Evropska unija nameni za humanitarno pomoč, veliko denarja nameni za razvojno pomoč in sodelovanje in tako naprej. Tu je bilo posebej izpostavljeno, da je Evropska unija veliko denarja dala Tuniziji, med drugim tudi za razvoj demokracije, torej za demokratične procese. Učinki se tu gotovo dajo meriti. Pa me zanima - gotovo Evropska unija in gotovo Republika Slovenija je naredila neko analizo -, ali nam lahko poveste, kako zdaj ti demokratični procesi napredujejo - upam, da napredujejo, da ne stagnirajo, da ne nazadujejo -, to me zanima. In seveda tu med drugim piše, kar je prav, da »se bo zagotovilo upoštevanje skupnih interesov Unije in Tunizije.« Unije, torej tudi Slovenije, kajne. Kje so zdaj ti skupni interesi, kaj je zdaj konkreten slovenski interes v primeru sklenitve tega protokola.  Hvala lepa.
Gospod državni sekretar, vidim, da zaenkrat ni interesa za vprašanja, torej vam dajem besedo za odgovore. Izvolite.
Dobran Božič
Gospod predsednik, hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Bom skušal kar najbolj podrobno odgovoriti. Torej, gre za uradni prevod »evropske skupnosti«. Mogoče samo, da se še lotimo, zakaj. Verjetno je to treba gledati v globalnem strateškem smislu razvoja regije in odgovarjanja na demokratične procese v regiji, in s tem, ko so demokratični procesi in ekonomski razvoj, tudi na varnost in stabilnost v regiji in tudi v Evropi.  Kot sem že prej omenil, je tunizijska četverica - dialog teh, ki so dobili Nobelovo nagrado - je v najbolj dramatičnih dneh po arabski spomladi leta 2011 državo spravila na pot miru in demokratizacije. Torej, to je zelo pomembno, da je država, ki je južnem Sredozemlju, tista, ki je na poti miru in demokratizacije. Uspelo ji je vzpostaviti alternativni mirni politični proces v času, ko se je država nahajala na robu državljanske vojne. Januarja 2014 je bila sprejeta nova ustava - govorim, kaj vse se je dogajalo v Tuniziji -, ki je omejila pristojnosti predsednika in jih je delno prenesla na premierja. In tudi po predsedniških oziroma parlamentarnih volitvah leta 2014 je uspešno zaključila triletno politično tranzicijo. Kljub temu, da so prišli v demokratično družbo, se pa še vedno danes soočajo z varnostno-političnimi in socialno-ekonomskimi problemi oziroma izzivi. Vedno smo govorili, da problemov migracije, varnostnih problemov ne rešujemo v Evropski uniji in da jih moramo reševati na naši periferiji in v regijah, kjer nastajajo varnostni izzivi. In to je vsekakor tisto, ki je bistvenega pomena, da Evropa aktivno pristopi k reševanju izzivov, varnostnih izzivov, socialnih izzivov, ekonomskih izzivov v regijah, kjer lahko pride do potencialnih varnostnih izzivov. Kar nekaj je bilo tistih trendov in meril oziroma tistega, kjer lahko rečemo, da je Tunizija prešla in prehaja v razvito demokratično družbo v južnem sosedstvu. Mogoče samo še to, da je v zadnjih treh letih zaznati krepitev odnosov med EU in Tunizijo.   (nadaljevanje) EU postaja glavna izvozna partnerica Tunizije in 75 % tunizijskega izvoza prihaja v Evropsko unijo. To pomeni, da tudi s tem omogočamo nova delovna mesta, s tem omogočamo ekonomski razvoj in s tem omogočamo razvoj demokratične družbe, kar je vsekakor tisti bistven temelj prehoda in stabilizacije odnosov. Treba je povedati, da je brezposelnost padla na 15 % v letu 2018 v Tuniziji, kar je verjetno v celem arabskem svetu najnižja stopnja brezposelnosti. In verjetno, če nas vprašamo, tako našo zunanjo politiko, za našo evropsko politiko, je to tisto, k čemur težimo v celotni regiji. Torej, kar pomeni, če bi takšna brezposelnost bila v celotni regiji in stabilnost regije, bi verjetno pomenilo tudi veliko manj varnostnih izzivov za vse nas. Rast GDP je že več let statistično tudi pomembna in letos znaša v Tuniziji 2,4 %. In vsekakor, če gledamo, da je 75 % izvoza v Evropsko unijo, je to sigurno tisto, kar prispeva, partnerstvo med Evropo in Tunizijo, k stabilizaciji regije in k boljši varnostni situaciji, kot jo imamo.  Upam, da sem odgovoril. Če je pa še kaj treba posebej poudariti, pa mogoče kasneje. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Mag. Andrej Šircelj, imate besedo.
Hvala lepa, spoštovani predsednik.  V bistvu bo to samo moja razprava ali pa nek prispevek, glede na to, da je razprava tudi nekoliko širša.  S strani državnega sekretarja, pa mislim, da tudi s strani dr. Brgleza so bile uporabljene besede »demokratični procesi«, celo »razviti demokratični procesi«. Jaz bi tu v svoji razpravi dodal to, kaj si v bistvu predstavljamo pod besedami »razviti demokratični procesi«. Morda si Vlada zdaj nekaj tu predstavlja, in ali so ti razviti demokratični procesi enaki, kot so, recimo, ti procesi v arabskem svetu, kot so ti procesi v Evropi. In ali dejansko tu predstavnik Vlade misli, da morajo biti enaki, kot so v evropskem svetu, če govorimo… Tako da ne bi prišlo slučajno do tega, da se ne bi upoštevalo določenih značilnosti v arabskem svetu. Mi lahko sicer govorimo o nekaterih skupnih imenovalcih glede demokratičnih procesov, kot so, na primer, svobodne volitve, svoboda govora in tako naprej, nikakor si pa ne moremo predstavljati, da bodo ti demokratični procesi brez upoštevanja njihovih navad, običajev, odnosov, če želite, in tako naprej. Tako, a veste, jaz imam pač tu malo težave, zaradi tega, ker nekdo želi, če želite, tudi izvažati demokratične procese v nekatere države. In če je bila do zdaj širša razprava, naj bo še širša, pa bom eno državo omenil, recimo, Afganistan. Vendar, glejte, tam se to ne prime, od Džingiskana naprej, a veste, niti Amerika niti Rusija niti Sovjetska zveza teh kakršnihkoli procesov ali pa ideologije enostavno ni prenesla v to državo. In jaz se tu bojim, da zdaj, če govorimo o razvitih demokratičnih procesih, dajmo pač pri teh državah povedati, kaj to dejansko je, da si ne bi kdo predstavljal, da je to tako kot v Švici, na primer, zdaj sem dal Švico za primer. Treba je pač upoštevati predvsem te regionalne odnose. Verjetno pa je Evropski uniji v interesu predvsem to, da je mir, stabilnost in ne nazadnje, da se nadzoruje in omejuje in zaustavlja, kakor želite, migracijske procese.  Toliko samo za…
Hvala lepa.  Robert Pavšič ima besedo. Izvolite.
Hvala lepa. Mislim, da smo res malo skrenili iz okvira današnje razprave. Če že govorimo o Afganistanu, potem moramo povedati, da so poskušali demokratične procese uveljaviti z nasiljem. In vsaka revolucija, ki je zasnovana z nasiljem, ima najbolj trhle temelje… / oglašanje v ozadju/ Ja, je vseeno, kajne. Ampak zadeve delujejo tudi obojestransko - mi izvažamo svojo   (nadaljevanje) kulturo in se hkrati branimo pred tem, da bi druga kultura prišla do nas. Hkrati pa, vsi vemo, uporabljamo arabske številke, vemo, da je… / oglašanje v ozadju/
/ mikrofon ni vključen/ Feničanske, prosim.
Okej, »tomato, tomejto…«  In vemo, da je islam prisoten v Evropi že od 8. stoletja naprej in je integralni del Evrope. Tako zdaj govoriti o tem, da se dogaja neka islamizacija, je popolnoma izven konteksta.  Samo to sem želel. Hvala lepa.
Pa imamo repliko, in potem še nekdo želi besedo. Mag. Andrej Šircelj, izvolite.
Glejte, kolega, zdaj ne vem, vidim, da niste dobro razumeli, mogoče, no. Jaz nisem govoril, sploh nisem uporabil besede »islamizacija«, niti o tem nisem govoril. Skratka, kakorkoli, govoril sem o drugih zadevah. Sam sem povedal, da sem skrenil s primerom nekam drugam. Se strinjam, vse je bilo to pod nasiljem, glejte, Džingiskana si verjetno ne morete predstavljati drugače kot nasilje in tudi vse ostalo. Tako samo v pojasnilo, da jaz nisem hotel tu nič zaostrovati. Govoril sem celo o tem, o neuspehu izvoza demokratičnih procesov v nekatere države, lahko še kakšno naštejem, no, poleg Afganistana. Potem je nastala tam vojna, žarišče in tako naprej. Tako to včasih ni dobro.
Imamo še eno intervencijo. Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, izvolite, imate besedo.
V zvezi s tem, kar je kolega govoril, pa tudi še drug kolega, ki se je odzval na to. Zavedati se je treba, da imamo tudi dve deklaraciji o človekovih pravicah, ena je za zahodni svet, ena je pa posebna za mohamedanski svet, da ne bom rekel za islamsko populacijo, ker verovanje, to so Mohamedanci. In to je nekaj popolnoma drugega - sekanje glav je v eni deklaraciji dovoljeno, v naši deklaraciji pa ni dovoljeno, in jaz mislim, da se je treba zavedati teh razlik.
Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem naslednji predlog stališča, ki se glasi: »Republika Slovenija podpira Predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in njenih držav članic ter začasni uporabi Protokola k Evromediteranskemu sporazumu o pridružitvi med evropskima skupnostma in njunima državama članicama na eni strani ter Republiko Tunizijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji.« Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto. S tem, drage kolegice in kolegi, zaključujem 1. točko dnevnega reda in 6. redno sejo odbora ter se vsem prisotnim iskreno zahvaljujem.  Preden pa zaključimo, vidim, da bi gospod Zmago Jelinčič Plemeniti še rad nekaj dodal. Torej, imate besedo, izvolite.
Lepa hvala. Gospod predsednik, jaz bi prosil, prihodnjič naj bo na dnevnem redu tudi 2. točka »razno«, kajti dostikrat je kakšna zadeva, ki jo je treba povedati ali pa sporočiti. In jaz bi eno zadevo sporočil. Namreč, danes smo mi poslali na ministra za zunanje zadeve, gospoda Cerarja, poslansko vprašanje, pa ga bom prebral, da se bo vedelo, za kaj gre: »Glede na to, da je EU sprožila obsežne sankcije proti Ruski federaciji zaradi še ne dokazanega poskusa umora dveh britanskih državljanov s strani državljanov Ruske federacije, bi pričakovali, da bo Evropska unija sprožila vsaj približno enake postopke. Umor se je zgodil v uradnih prostorih konzulata s strani uradnih oseb, kar postavlja to kriminalno dejanje še v posebne okvire. Sprašujem, ali nameravate,« se pravi, Cerar, »v forumih Evropske unije zahtevati sankcije proti Savdski Arabiji, ki je izvršila umor novinarja znotraj svojega konzulata.« Toliko, »ad informandum«.
Hvala lepa. Naj vas obvestim, da bomo štiriindvajsetega najverjetneje sklicali redno sejo oziroma je sklicana, kjer bomo imeli to možnost, ne samo pod točko razno, ampak tudi pobude in vprašanja, naslovljena na ministra. Tokrat, ker gre za EU zadeve, je bila seja sklicana po 154. členu Poslovnika Državnega zbora,  (nadaljevanje) zato tudi ta prostor ni bil tej vsebini dodeljen.  S tem zaključujem 6. redno sejo Odbora za zunanjo politiko. Hvala lepa vsem. Lep pozdrav in lep dan želim!