Gospe poslanske, gospodje poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 1. nujno sejo Odbora za finance. Vse prisotne prav lepo pozdravljam! Poseben pozdrav pa namenjam kandidatu za ministra za finance dr. Andreju Bertonclju.

Obveščam vas, da so za današnjo sejo zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Luka Mesec in Karmen Furman. Zaenkrat nimam obvestila o tem, kateri bodo nadomestni člani in članice odbora.

S sklicem nujne seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV DR. ANDREJA BERTONCLJA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA FINANCE.

Odbor bo predstavitev kandidata opravil na podlagi drugega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije ter prvega in drugega odstavka 230. člena Poslovnika Državnega zbora.

Za sejo ste kot gradivo prejeli listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije z dne 30. avgusta 2018; predlagatelj liste je predsednik Vlade Marjan Šarec. Članice in člani ste prejeli tudi dva dopisa Vseslovenskega združenja malih delničarjev z dne 4. 9. in 5. 9. 2018.

Na sejo sem povabil kandidata za ministra za finance dr. Andreja Bertonclja. Danes so na seji prisotni tudi predstavniki zainteresirane javnosti. Vse prisotne obveščam, da imajo danes besedo na odboru samo članice in člani Odbora za finance, tako kot je določeno v 230. členu Poslovnika Državnega zbora.

Tako, gospe in gospodje, to bi bilo za uvod.

Zdaj pa k besedi vabim kandidata za ministra za finance dr. Andreja Bertonclja, da se najprej predstavi odboru, potem pa bo v nadaljevanju tudi odgovarjal na vprašanja, mnenja in pripombe članic in članov Odbora za finance. Gospod Bertoncelj, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane članice in člani Odbora za finance! Lepo vas pozdravljam in se vam zahvaljujem za čas, ki mi ga boste danes namenili. Predlog kandidata za ministra za finance, ki ga je mandatar poslal v Državni zbor zame pomeni veliko čast in priznanje za moje dosedanje delo. Hkrati pa pomeni ogromno odgovornost.

Dovolite v nadaljevanju nekaj besed o sebi. Sem finančni strokovnjak z mednarodnimi izkušnjami. Sem doktor ekonomskih znanosti s področja financ in redni profesor za področje menedžmenta. Dodatno sem se usposabljal na Harvardu in Cambridgu. Tekoče se sporazumevam v angleškem in nemškem jeziku. Imam 25 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, predvsem na področju finančnega menedžmenta, od tega 18 let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih. Več let sem deloval v New Yorku. V poslovni karieri sem bil med drugim predsednik družbe Lek USA v New Yorku, pomočnik generalnega direktorja za področje financ v Leku in direktor sektorja ter svetovalec predsednika uprave za korporativno upravljanje v Kemo farmacija. Imam dolgoletne izkušnje na področju finančnega menedžmenta, korporativnega upravljanja in poslovno-finančnega prestrukturiranja družb v mednarodnem okolju. Sem prejemnik oziroma soprejemnik srebrnega priznanja z listino Gospodarske zbornice Slovenije za model Evolucijskega razvoja poslovnih sistemov. Sem tudi podpredsednik Društva slovenska akademija za menedžment. 10 let sem bil profesor za področje menedžmenta in znanstveni svetnik na Univerzi na Primorskem na Fakulteti za menedžment. Moja bibliografija je obsežna in vključuje 10 knjig, od katerih so nekatere bile izdane v ruskem, italijanskem, makedonskem in hrvaškem jeziku in preko 40 znanstvenih prispevkov v mednarodnih revijah. Trenutno sem član uprave Slovenskega državnega holdinga, odgovoren za področje upravljanja in prestrukturiranja ter finančnega upravljanja kapitalskih naložb države.

Spoštovan! Svojo vizijo vodenja Ministrstva za finance bom pričel s sloganom: Slovenija mora ostati ekonomsko uspešna in socialna država. Za uresničevanje tega cilja bo Ministrstvo za finance z izvajanjem naloge iz svoje pristojnosti delovalo v smeri zagotavljanja stabilnega javnofinančnega okolja, dobro delujočega finančnega sistema in soustvarjanja stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja. Kot prvo in ključno, Slovenija mora povečevati svojo ekonomsko uspešnost. Ključni dejavnik uspeha bo povečevanje prihodkovne strani. Predvsem bomo morali ustvarjati največji možni bruto domači proizvod. Beležimo peto zaporedno leto visoke gospodarske rasti. Tudi za letošnje leto je ocena ugodna. Ocenjuje se, da bomo dosegli nivo okoli 4,5 odstotne rasti BDP. Ampak na obzorju se kažejo prvi znanilci umirjanja.

Slovenija od leta 2012 izvaja fiskalno konsolidacijo. Izstopila je iz postopka presežnega primanjkljaja in odpravila makroekonomska neravnovesja. Leta 2015 je javnofinančni primanjkljaj nominalno prvič padel pod mejo 3 % BDP, ki je kot zgornjo mejo za javnofinančni primanjkljaj določa pakt stabilnosti in rast na ravni EU. Za letošnje leto se načrtuje presežek v višini 0,4 % BDP. S tem je tlakovana pot do postopnega strukturnega uravnoteženja javnih financ, ki hkrati zasleduje tudi cilje spodbujanja gospodarske rasti. Ampak tu gre za nominalni presežek, ki je v dobrih časih bolj kot ne pričakovan. Ko ta presežek prilagodimo stanju gospodarskega cikla, ko torej preračunamo iz nominalnega v ciklično prilagojen saldo, pa dobimo ciklično prilagojen primanjkljaj. Bomo torej v letu 2018 še vedno imeli določen strukturni primanjkljaj.

Slovenija je pri upravljanju z javnimi financami zavezana k spoštovanju osnovnega načela, ki je izvedbeno opredeljen v Zakonu o fiskalnem pravilu. Hkrati je zavezana spoštovati zaveze Pakta za stabilnost in rast. V tem smislu bomo nadaljevali z izboljševanjem strukturnega položaja, to je salda sektorja država, tudi v letu 2019. Srednjeročni cilj MTO je načrtovan za leto 2020. Zaradi višine dolga sektorja država in stroškov staranja, ki jih Sloveniji prinašajo demografski trendi, za Slovenijo uravnotežene javne finance ne pomenijo salda nula, ampak strukturni presežek v višini 0,25 % bruto domačega proizvoda na letni ravni.

Kot drugo in ključno, le nadaljevanje visoke gospodarske rasti lahko zagotovi večje obsege javnih izdatkov za različne namene. V zadnjem obdobju so javnofinančni izdatki naraščali, vendar tu poudarjam, po stopnjah, ki so bile nižje od rasti prihodkov, kar je omogočalo javnofinančno konsolidacijo. Javnofinančna konsolidacija v smislu ustavnega načela uravnoteženih proračunov in Zakona o fiskalnem pravilu še ni zaključena. Skladno z Zakonom o javnih financah Vlada do 1. oktobra vsako leto Državnemu zboru predloži predlog sprememb proračuna za T-1 in predlog proračuna za T-2. Skratka, proračun za leto 2019 je že sprejet, vendar je od njegovega sprejetja novembra 2018 prišlo do treh pomembnih odstopanj, ki zahtevajo spremembe proračuna za leto 2019. Na področju plač v javnem sektorju se že v začetku 2019 sprostijo vsi varčevalni ukrepi, kar pomeni, da na plačnih postavkah ni zagotovljenih dovolj pravic porabe; groba ocena je, da manjka ca 100 milijonov evrov.

Kot drugo, črpanje sredstev evropske kohezijske politike 2014-2020 v preteklih in tudi v letošnjem letu poteka prepočasi oziroma počasneje od pričakovanj. Na primer, od letos načrtovanih 552 milijonov evrov je do zdaj porabljenih 98 milijonov evrov. Zato je treba ministrstvom zagotoviti višje pravice porabe za ta namen v letih 2019 in 2020.

Kot tretje, transferji posameznikom in gospodinjstvom, predvsem področje sociale. Letos je bil sprejet zakon, ki je denarno socialno pomoč za posameznika dvignil z 297 na 385 evrov. Po oceni resornega ministrstva je letni učinek te spremembe ca 100 milijonov evrov. Skladno z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v evroobmočju mora tudi Slovenija kot članica evroobmočja Evropski komisiji in Evroskupini najpozneje do 15. oktobra posredovati osnutek proračunskega načrta za leto 2019, z vključenimi glavnimi usmeritvami glede ciljev in ukrepov na ravni sektorja država. Skratka, nemudoma bo potrebno zavihati rokave. Dolg sektorja države je na nivoju cirka 32 milijard evrov in se znižuje. In se bo po ocenah ministrstva zniževal tudi v letu 2019 in padel pod 70 % BDP. naš cilj ostaja, da se dolg države zniža pod 60 % BDP, kar izhaja iz pakta o stabilnosti in rasti ter kot narekuje pravilo o dolgu. Na tak način si lahko Slovenija zagotovi fiskalni prostor za proticiklično delovanje v času morebitnih poslabšanih ekonomskih okoliščinah v prihodnosti. Strošek državnega proračuna za obresti se po oceni ministrstva v letu 2019 znižuje na višino cirka 800 milijonov evrov oziroma 1,61 % ocenjenega BDP. Strošek državnega proračuna z obresti se bo po ocenah zniževal tudi v prihodnih letih. Višina znižanja pa bo odvisna od potreb po financiranju položaja Slovenije na kapitalskih trgih in monetarnih razmer v evroobmočju. Tudi struktura dolga Republike Slovenije se je v zadnjih letih glede na ključne kazalnike tveganja bistveno izboljšala. Profil zapadlosti dolga se je izboljšal oziroma bolje rečeno podaljšal.

Ministrstvo za finance bo sooblikovalo izhodišča ekonomske politike v mandatu 2018-2022. Pri tem bo izhajalo iz gonilcev gospodarske rasti merjene v BDP. Rast dodane vrednosti v izvozu, to je neto izvoz, investicije, to je neto povečanja osnovnih sredstev in rast potrošnje v sektorjih država in gospodinjstvo. Ministrstvo za finance bo z izvajanjem nalog iz svoje pristojnosti aktivno delovalo pri soustvarjanju razvojnih priložnosti in pogojev za povečanje ekonomske uspešnosti Slovenije.

Naj navedem nekaj pomembnih usmeritev: dolgoročna vzdržnost javnih financ in zniževanje presežnega javnega dolga, razvojna naravnanost proračunske potrošnje države. Slovenija bo tudi v novi finančni perspektivi 2021-2027 prejemnica sredstev v višini cirka 3,1 milijarde evrov, predvsem pa mora iz tega naslova povečati učinkovitost črpanja evropskih sredstev. Stabilen in dobro delujoč finančni sistem, soustvarjanje pogojev, da bodo banke povečevale obseg kreditne aktivnosti gospodarstva ob pogoju aktivnega obvladovanja tveganj. Nadalje, izboljševanje bonitetnih ocen, nivo A pri mednarodnih bonitetnih hišah S&P, Moody's & Fitch in napredovanje na lestvicah konkurenčnosti kot so Doing business, AMD, Global competitiveness report in s tem krepitev položaja Slovenije na kapitalskih trgih v kontekstu pogojev financiranja. Nadalje učinkovito upravljanje s kapitalskimi naložbami države, povečevanje donosov in dividendnih prilivov v državno blagajno. Aktivna vloga SID banke kot nacionalne slovenske razvojne banke. Izboljšanje odnosov z mednarodnimi razvojnimi finančnimi inštitucijami, Evropska investicijska banka, EBRD, svetovna banka. Ministrstvo za finance bo tudi aktivno sodelovalo pri predvideni izvedbi in zastavljenih predvidenih strukturnih reform, ki so sicer v pristojnosti drugih resorjev. Imajo pa pomembne javnofinančne posledice, kot so: strukturni ukrepi na trgu dela, ki bodo zagotavljali nadaljnje zniževanje brezposelnosti, hitrejši vstop mladih in počasnejši izstop starejših na trgu dela ter zmanjševanje vrzeli na trgu dela, vezano na povpraševanje po kadrih in kompetencah, da bo produktivnost rasla hitreje kot stroški dela, kar omogoča večanje dodane vrednosti in konkurenčnosti gospodarstva. Rast dodane vrednosti bo temeljila na inovativnosti in povezovanju družbenih podsistemov z gospodarstvom. Večja učinkovitost javnega sektorja in boljši servis za prebivalstvo in gospodarstvo, odprava administrativnih ovir in predvsem boljša podpora za domače in tuje investitorje v Sloveniji. Predvidljivo davčno okolje in, »last but not least«, pospeševanje izvoza kot ključnega generatorja gospodarske rasti v Sloveniji.

Po posameznih področjih Ministrstva za finance bodo ključne usmeritve sledeče. Ena, proračunsko področje. V okviru sektorja država se tudi v letu 2019 in 2020 nadaljuje postopna javnofinančna konsolidacija in zagotavlja povečevanje presežkov. Poleg priprave sprememb proračuna države za leto 2019 in proračuna države za leto 2020 se postavi okvire za pripravo proračunov in finančnih načrtov ostalih enot sektorja država, ki bodo ob nadaljevanju javnofinančne konsolidacije tako po kriteriju primanjkljaja kot tudi po kriteriju dolga zagotovili primerno financiranje predvidenih javnih potreb. Sodelovanje pri izvedbi predvidenih strukturnih reform, ki so sicer v pristojnosti drugih ministrstev oziroma drugih resorjev, imajo pa pomembne javnofinančne posledice, ker brez izvedbe le-teh ni mogoča trajna javnofinančna stabilizacija v skladu s fiskalnim pravilom. Nadalje, učinkovito upravljanje z dolgom sektorja država, s ciljem zniževanja le-tega ob hkratnem zniževanju stroškov servisiranja obstoječega dolga. Omogočiti učinkovit servis proračunskim uporabnikom pri izvajanju plačilnih in računovodskih storitev.

Drugič, davčno področje. Celovito proračunsko nevtralno davčno prestrukturiranje, ki bo zagotavljalo stabilno financiranje javnih potreb z jasno prioritetno listo ter dobro zasnovan dohodninski sistem; celovit pregled in analiza konkurenčnosti davčnih bremen dela in kapitala. Nadalje, povečevanje učinkovitosti pri pobiranju dajatev in povečevanje pravne varnosti zavezancev, s čimer se bo povečevalo zaupanje javnosti v pravičnost davčnega sistema. Prenova zakonov na davčnem področju, naj navedem le dva: davek na nepremičnine, davek na motorna vozila.

Tretjič, upravljanje s kapitalskimi naložbami države. Prenova Strategije upravljanja kapitalskih naložb; ohranitev in nadgradnja skladnosti upravljanja podjetij v državni lasti z načeli OECD; nadaljevanje aktivnosti na ustanovitvi Demografskega rezervnega sklada, ki bo zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema.

Četrtič, finančni sistem. Po opravljenem prenosu prenovljene evropske zakonodaje na področju bančne unije v slovenski pravni red je treba v sodelovanju z Banko Slovenije zagotoviti večjo podporo bančnega sistema gospodarstva, predvsem v smislu dostopa do finančnih virov. Nadalje, predviden je zaključek prodaje Nove Ljubljanske banke in Abanke v letu 2018 oziroma 2019. Okrepiti delovanje Urada za preprečevanje pranja denarja, za preprečitev pojavov pranja denarja ali financiranja terorizma.

Petič, mednarodno finančno področje. Nadaljevati je treba s politiko aktivnega sooblikovanja evropskih politik na področju iz pristojnosti Ministrstva za finance in še naprej delovati aktivno v okviru OECD. Aktivno delovanje v okviru razprav o dokončanju bančne unije glede na sprejetje bančnega svežnja; aktivno delovanje v okviru razprav pri reformi evropskega mehanizma za stabilnost EMS.

Spoštovani, ključni dejavnik uspeha bo zamejitev javne porabe v okvir naših dejanskih zmožnosti. Poiskati bomo morali najbolj učinkovite načine porabe javnega denarja, javna poraba mora postati bolj učinkovita, gospodarna in transparentna. Odpraviti bomo morali neracionalno porabo. Ne smemo zanemariti dejstva, da se da pozitivne učinke doseči tudi z omejevanjem porabe ali pa z racionalizacijo. Predvsem pa moramo kot skrbni gospodarji države predvidene aktivnosti izvajati v skrbno načrtovanih korakih, v okviru danih možnosti, postopno in na osnovi finančnih izračunov. V primeru negativnih odklonov in poslabšanj makroekonomskih razmer pa se nemudoma ustrezno odzvati. Le ekonomsko uspešna Slovenija je lahko tudi socialno pravična. Naše poslanstvo je njuno hkratno soustvarjanje v največji možni meri. Pri tem bo Ministrstvo za finance aktivno delovalo pri ustvarjanju razvojnih priložnosti in izboljšanju blaginje naših ljudi vseh generacij - izboljšanju blaginje naših ljudi vseh generacij.

Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani Odbora za finance! Zelo dobro se zavedam, da bom pri svojem delu potreboval vašo podporo, za kar se vam vnaprej priporočam. Spoštovani, hvala za vašo pozornost.

Gospod kandidat, hvala lepa za predstavitev.

Preden nadaljujemo, obveščam odbor, da bo namesto člana odbora Franca Kramarja iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek danes sodeloval pri delu odbora poslanec Andrej Rajh in namesto člana odbora Luke Mesca iz Poslanske skupine Levica bo sodeloval pri delu odbora poslanec Franc Trček.

Zdaj prehajamo na razpravo članov odbora. Predlagam, da vsak od tistih, ki ste se prijavili k razpravi, opravi svojo razpravo in postavi vprašanja, da potem na ta vprašanja kandidat odgovori, in nadaljujemo po zaporednem vrstnem redu prijavljenih. Prvi je prijavljen poslanec Marko Pogačnik. Poslanec, imate besedo, izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani kandidat za ministra za finance, lep pozdrav!

V uvodnem delu pri osebnostni predstavitvi pozitivno jemljem, da prihajate iz gospodarstva in da ste tudi navedli, da ste naredili kar nekaj svojih del do sedaj. V nadaljevanju, ko ste pa prebrali program dela ministra za finance, pa lahko pridem do zaključka, da verjetno to ni vaše delo, ampak da je to napisal nekdo drug, obstoječe osebe iz ministrstva za finance. In, bi rekel, v tem delu sem pa razočaran.

Iz te vaše predstavitve dela Ministrstva za finance lahko jaz ugotavljam ali pa vsaj pričakujem, da se bo nadaljevala politika, ki jo je izvajala že vlada tako Alenke Bratušek kot vlada Mira Cerarja, in sicer politika dodatnega zadolževanja in dodatnih davčnih obremenitev, tako za gospodarstvo kot za državljanke in državljane Republike Slovenije. Dejstvo je, da ste navedli kar nekaj podatkov, ki so vsaj zame osebno zavajajoči. Omenili ste, bi rekel, da se bo država oziroma vi kot Ministrstvo za finance zavzemali za to, da se bo dolg države zmanjševal. Vi navajate, bi rekel, podatek dolg države v strukturi BDP, kar je zame zavajajoče. Konkretno številke, neto dolg kakšen države pričakujete in v kakšno smer bo šel. Ne nazadnje se je pa država že v letošnjem letu šestkrat kratkoročno zadolžila. Mislim, da so celo danes ali včeraj objavili ponovno kratkoročno posojilo v višini 70 milijonov v menicah. Ali vi mogoče veste zakaj se je ta denar izposodil in kakšen bo namen porabe te zadolžitve?

Zaskrbljujoče je tudi, vsaj zame osebno, da ste navedli, da se bo Ministrstvo za finance zavzemalo za čim višji dividendni priliv v proračun. Kar pomeni ponovno, da boste izvajali politiko izčrpavanja uspešnih podjetij in boste denar podjetjem namesto za razvoj porabili za polnjenje proračunske luknje.

Nekaj konkretnih vprašanj v nadaljevanju glede samih konkretnih zadev v zvezi z davčnimi obremenitvami. Niste povedali veliko. Zanima me, kaj je z davkom na dodatno vrednost, glede na to, da je, ali ga nameravate vrniti na predkrizno raven? Kakšno je vaše mnenje v tem pogledu? Zanima me v zvezi z davkom na nepremičnine? Kdaj se lahko pričakuje? Sami ste ga omenili in v kakšni strukturi bo? Zanima me, če razmišljate z davki, ki bodo zmanjšali obdavčitev dela? Vemo, tukaj v Sloveniji, da danes imamo problem, predvsem pri teh boljše plačanih delovnih mestih.

Druga zadeva, trošarinska politika. Trošarine so pomemben vir polnjenja proračuna. Za kakšno trošarinsko politiko se boste zavzemali? Ali boste nadaljevali z trošarinsko politiko, ki sta jo izvajali prejšnji dve vladi? To pomeni, da smo na trošarinski politiki takšni, da je danes, recimo, tisoč litrov kurilnega olja v Celovcu 200 evrov ceneje kot v Sloveniji. Za tisoč litrov kurilnega olja v Celovcu danes plačamo 866 evrov, v Ljubljani, v Murski Soboti, v Kranju, Škofja Loki pa 1.067. Cena litra nafte je pa približno 15 centov v Avstriji cenejša kot v Sloveniji. Kaj boste naredili na področju trošarin naftnih derivatov? Poleg tega pa kaj boste naredili na osnovi trošarinske politike na področju tobačnih izdelkov in pa alkohola?

Upravljanje premoženja, prihajate iz uprave SDH. Zanima me, omenili ste, da se pripravlja sprememba strategije o upravljanju državnega premoženja. Po mojem vedenju spremembe in pa predlogi strategije upravljanja državnega premoženja že približno več kot dve leti ležijo v predalu Ministrstva za finance. Tudi vaši predhodniki v poslovodstvu SDH so menili, da strategija upravljanja državnega premoženja ni ustrezna, da je pomanjkljiva. Zanima me, kaj boste spremenili v tej strategiji in kdaj jo boste predložili Državnemu zboru v sprejem? Vlada Alenke Bratušek je Zakon o Slovenskem državnem holdingu šla spreminjati v smeri spremembe strukture ali članstva nadzornega sveta. Danes SDH nima člana nadzornega sveta, ki bi bil imenovan s strani opozicije. Mi smo večkrat v Slovenski demokratski stranki govorili, da je Vlada pristojna za opravljanje državnega premoženja, ni pa to premoženje Vlade, ampak je premoženje vseh Slovenk in Slovencev. In zato me zanima, če boste šli v spremembo Zakona o Slovenskem državnem holdingu in povrnili prvotno stanje kot je bilo, da je bil en član nadzornega sveta imenovan oziroma predlagan s strani Komisije za nadzor javnih financ? Zanima me, na kakšen način boste poskrbeli, da se ne bo nadaljevala politika v najpomembnejših teh dveh inštitucijah, SDH in DUTB, da bosta ti dve inštituciji pomanjkljivo kadrovsko opremljeni in da bodo nikoli ne bo uprava in njen nadzorni svet popolna?

Zakon o igrah na srečo, zanima me kakšno je vaše mnenje tukaj pri vas v tem pogledu? To se je že štiri leta na Ministrstvu za finance govorilo, da bo prihajalo do spremembe. Zanima me, ali podpirate odprtje trga na področju športnih stav v Sloveniji? Vemo tukaj notri, da je v prejšnjem mandatu bil zakon izglasovan, potem je bil pa glede na veto Državnega sveta zaustavljen in ni dobil potrebne večine.

Več kot eno leto in pol je odkar je Ustavno sodišče dalo odločitev, in sicer da mora Ministrstvo za finance pripraviti ureditev pravnega varstva v zvezi z izbrisanim lastnikom podrejenih obveznic in delnic. Tu se zamuja že za več kot eno leto. Zanima me, ali je to za vas prioriteta in ali ni in kdaj pričakujemo, bi rekel, ta zakon, ki bi moral biti v Državnem zboru že pred enim letom, prišel v Državni zbor. In danes tisti, ki so bili izbrisani nimajo možnosti pritožbe na sodišču, čeprav je to odločitev sprejelo Ustavno sodišče in bi morali uveljavljati že pred več kot enim letom.

Vaša predstavitev je bila bolj kot ne zame pavšalna. Spoštovani kandidat, če lahko naštejete vsaj pet prioritet, ki jih boste izvajali v letu 2018, ko boste zasedli mesto ministra za finance. Hvala.

Hvala lepa gospodu poslancu. Gospod kandidat predajam vam besedo.

Hvala lepa. Naj uvodoma omenim, da svoje knjige in svoje tekste pišem sam, tako da v tem delu vam ni treba skrbeti. Svojo predstavitev sem napisal sam. Je pa res, da sem pridobil podatke na ministrstvu, kar je logično. Tako da v tem delu razčistimo to zadevo.

Pa pojdimo potem po vrstnem redu. Neto zadolžitev, ja, saj sem omenil. Giblje se na nominalnem znesku 32 milijard. Mislim, da je zadnja točna številka 32,285 milijard evrov. Se pa ta stvar poleg nominalne osnove praviloma vedno, saj to pa vsi vemo, meri tudi v odstotku na BDP. In če BDP raste in hvala bogu raste in bomo počasi blizu številke oziroma gremo proti številki 50 / nerazumljivo/ evrov, potem se v relativnem deležu ta odstotek zmanjšuje. To je, bom rekel, eden izmed smisel rasti BDP v odnosu na zadolžitev. In seveda je tudi logično, da države, ki imajo večji BDP v tem odstotku nominalnega zneska imajo v tem nominalnem znesku večjo, v absolutnem znesku, da rečem, večjo zadolženost. Da se pa izognemo različnim interpretacijam in da postavimo zadeve v relativni kontekst pa vedno to merimo v nekih relativnih deležih. Tako kot merimo BDP na prebivalca, pa boste ga izmerili za Slovenijo tam nekje nad 22.500 evrih, pa boste ga izmerili za Nemčijo tam nekje med 40.000 evrov, pa sta v absolutnem znesku proizvoda ene in druge države neprimerljiva. V relativnem deležu pa dobite dobro osnovo za primerjanje. Saj zato imamo relativne kazalnike, tudi ne nazadnje finančnih izkazih imamo številke in imamo odstotke relativne, da lahko primerjamo. V tem delu je bila moja interpretacija, jaz mislim, korektna. Sem seveda tudi navedel podatek, da gremo v pravo smer in da s tem na Ministrstvu za finance mislimo nadaljevati. To je bilo ključno sporočilo. Smo že bili na 85 odstotkih zadolženosti merjeno - v odstotkih merjeno na BDP. Smo na 70 odstotkih nekje - 69,3 je zadnji podatek, ki ga imam v glavi - merjeno na naš BDP. V naslednjih treh letih cilj je, da pridemo do 21 pod 60 odstotkov. Sedaj je ta maastrichtski kriterij je neko merilo - zelo dobro merilo - in ga kaže spoštovati. Gre pa seveda v tem smislu za relativno zmanjševanje in bo padlo predvidoma, potem po letih ne za eno dvajsetino…

Gospe poslanke in gospodje poslanci, to danes je seja odbora za ministrstvo, ki razpolaga z 2760 milijoni evrov v letošnjem letu oziroma 2744 v prihodnjem letu pa še za 20 milijonov evrov več. Gre za daleč najpomembnejše ministrstvo v Vladi po finančni teži in pričakujem od članic in članov odbora, da bomo izvajanja kandidata za ministra poslušali in tudi pri poslušanju dali mir. To je tisto najosnovnejše, kar je potrebno, zato da lahko to predstavitev kandidata tudi normalno opravimo in to je tisto, kar vas prosim. Dokler govori tisti, ki ima besedo drugi molčimo, to je najobičajnejša stvar v parlamentarni debati in to vas prosim.

Gospod kandidat, imate besedo.

Tako kot sem prej omenil osnovna premis, če nam bodo prihodki rastli tako kot so nam sedaj v teh letih lahko rečemo konjunkture lahko nam v sorazmernem deležu rastejo tudi odhodki. Pravilo, ki ga kaže upoštevati in to je zlato pravilo, da vam prihodki rastejo hitreje kot vam rastejo odhodki. Nikjer ne piše, da bi morali rasti sami prihodki bom pa rekel zacementirali bi pa odhodke. Ne, saj ravno v tem je smisel tega, kar sem jaz menil - bodimo uspešna ekonomska in hkrati socialna država. V tem deležu kot omenjate neko novo izdajo to jaz vidim to zadevo v tem kontekstu.

Naslednje - dividendni prilivi z vidika polnjena državne blagajne. Misel državnega premoženja med drugim je tudi seveda, da lastnik - v tem primeru država - učinkovito opravlja s tem premoženjem, zato imamo krovnega upravljavca državnega premoženja, ki ima dve ciljni nalogi - vsaj nenazadnje smo tako zapisali tudi v Zakon o SDH in v ostale dokumente, tudi nekaj jih je bilo obravnavanih, sprejetih v tem hramu -, da se povečujejo donosi ali pa kot prvo, da se povečuje premoženje in drugo, da se povečujejo donosi in iz tega naslova seveda prilivi iz naslova dividend v državno blagajno. Hkrati je potrebno imeti v mislih in seveda to je SDH tudi do sedaj imel, da se ob tem primarno upoštevata razvojna politika, predvideni investicijski obsegi in druge aktivnosti, ki jih imajo družbe v svojih načrtih in da se, če želite, da se predvidi takšen obseg - zato pa imamo mejo 50 odstotkov -, ki podjetjem omogoča nadaljnji razvoj ob hkratnem plačilu primernih dividend v državno blagajno. Mislim, da je tako tudi zastavljeno.

DDV pred krizno raven sedaj imamo dve davčni stopnji. Se zavedam, da je bilo takrat povedano, da je DDV - mislim da je bilo rečeno začasni ukrep - jaz ga v dani situaciji v tem hipu ne vidim možnosti, da bi na hitro sunkovito ukrepali na tem področju. Poglejte jaz sem tu še vedno danes v vlogi kandidata, pustite mi toliko časa v kolikor bom potrjen, da bom prišel na to ministrstvo, nikoli nisem sedel na tem ministrstvu, da se seznanim z zadevami, da se bolje seznanim s temi zadevami kot sem se sedaj in potem na osnovi premisleka, tam imamo odlično strokovno ekipo, sprejmemo odločitve na osnovi strokovnih podlag in izračunov. Tako, da za to področje kot mogoče še za katero, vam bom lahko bolj podroben natančen odgovor lahko dal, ko bom seveda razpolagal z vsemi relevantnimi informacijami na tem področju. Mislim, da bi bilo neodgovorno, da bi ad hoc stresal rešitve posebej na fiskalnem področju ne. Vemo, da ima država dve glavni politiki, monetarno in fiskalno, vemo, da se monetarna politika izvaja v okviru evro prostora, da je to v pristojnosti evropske centralne banke, smo del tega evro območja in imamo tu zamejene možnosti. V domeni nacionalnih držav pa ostaja fiskus, in to je zelo pomembno občutljivo področje in kot sem navedel v predstavitvi, želim, da je naše okolje, makrookolje ali poslovno okolje, odvisno iz katerega vidika želite pogledati stabilno in predvidljivo, tako, da na tem področju od mene ne pričakujte ad hoc rešitev. Temveč po, na osnovi temeljitih analiz in pa predvsem finančnih izračunov kaj bo to delovalo. Sem pa tudi omenil, ker je vezano pravzaprav še na naslednji vprašanji, potrebujemo celovito davčno prestrukturiranje, v preteklih letih, saj vi ste tem zadevam bližje sledili je bilo sprejeto kar nekaj ukrepov, zakonov, dopolnil na fiskalnem področju, ki so tako ali drugače urejali ali spreminjali in povzročale neke določene distorzije na tem področju. Tako, da tudi je odgovor za to področje bistveno bolj kompleksen, mi moramo najti tu neko uravnoteženje, primerno rešitev, tako za obdavčitev dela kot za obdavčitev kapitala.

Da jaz tukaj malo pogledam, pa bom potem preskočil. Omenili ste SDH, nadzorni svet, uprava. SDH kot krovni državni upravljavec ima seveda pomembno vlogo v naši državi in njegovo delovanje ureja Zakon o Slovenskem državnem holdingu. Ta zakon predvideva petčlanski nadzorni svet in tričlansko upravo. Torej govorimo o dvotirnem sistemu. Trenutno stanje je tako kot ste opisali, nadzorni svet je trenutno štiričlanski, iz tega razloga, ker je moja funkcija člana nadzornega sveta zamrznjena zaradi delovanja v upravi. Uprava pa je ta trenutek dvočlanska, bi morala biti tričlanska, se strinjam z vami, je dvočlanska in seveda v primeru, da bo mene Državni zbor potrdil, bo postala enočlanska, ker veste, da mi avtomatično prenehata obe funkciji, tako člana nadzornega sveta kot člana uprave in bo to potrebno popolniti. Včeraj je tudi bila izredna seja nadzornega sveta kjer so se odločili kako bodo v tem delu ukrepali. Pravzaprav že sam zakon predvideva in seveda ZGD, Zakon o gospodarskih družbah, dve možnosti, za eno po mojih informacijah, kolikor sem bom rekel tudi sam zasledil, to je ponovno popolnitev uprave z nekom iz nadzornega sveta, se niso odločili tako, da nadzorni svet ostaja štiričlanski in tudi prav ste rekli, verjetno ena prvih mojih nalog na novem delovnem mestu bo imenovanje kadrovske komisije in tako naprej kot je postopek predviden za imenovanje petega člana nadzornega sveta in s tem ponovno popolnitev nadzornega sveta. Imenovanje uprave, popolnitev uprave je pa v domeni kot veste nadzornega sveta. Tako, da v ta del se jaz ne bi spuščal, to je njihova domena kako bodo oni to uredili. Časovni roki so pa itak tu znani in se bodo pravzaprav dogajali zelo hitro, ker se pač pravzaprav tudi morajo odviti.

SDH, DUTB kadrovsko nepopolna, ja drži, tudi na Družbi za upravljanje terjatev nimamo polne zasedbe, tam zakon predvideva sedemčlansko zasedbo izvršnih, neizvršenih direktorjev, tam imamo enotirni sistem kot veste upravni odbor. In kakor je meni poznano, en član neizvršni direktor še ni imenovan, tega imenuje Ministrstvo za gospodarstvo in gospodarski razvoj.

Takoj bom, pogledam, par opomnikov sem si naredil. / medsebojno pogovarjanje/… Ne mislim, da je trošarine na alkohol in tobak, drži, iz glave mislim, da je ta postavka vredna nekje pol milijarde evrov, glejte bom se bolj z natančno številko seznanil, ampak mislim, da tu nekje tega reda velikosti je in je seveda pomembna, zelo pomembna postavka. Če mene vprašate, pri postavki alkohol-tobak bi bil zadržan, ne nazadnje iz dveh vidikov. Ne samo tega proračunskega, ampak tudi iz vidika zdravstvenega ali pa, če želite zdravega življenja, če to ni ravno moja primarna funkcija, moramo pa ne glede na vse tudi na to pogledati. Ja za vse aktivnosti, ki jih ima država, je kot radi rečemo treba na nek način napolniti proračun in v tem delu so trošarine, ki jih imamo na pogonskih gorivih v primerjavi z sosednjimi državami višje, okej, omenili ste Avstrijo, ki je najnižja, normalno ne, če vzamete katere druge smo mogoče bolj primerljivi. V tem delu ponovno bo potreben razmislek, preden vam jaz karkoli na to temo odgovorim se bom s to zadevo seveda moral temeljito seznanit in moja ocena, ocena ministrstva in odločitev bo temeljila na natančnem finančnem izračunu in učinkov, ker vsi vemo, učinki gredo vedno v obe smeri.

Zakon o igrah na srečo sem si zapisal. Zdaj ta zakon se dotika predvsem nekaj večjih in manj večjih podjetij, Hita, Casino Bled, Casino Portorož, zakon je v takšnem ali drugačnem obravnavanju že leta 2010, tako, da to ne dvomim, da imate vi bistveno boljši vpogled, ko to spremljate že dolga leta. Tako, da vem, da bo na tem potrebno nekaj narediti, predvsem, ker v tem smislu moramo razmisliti, ampak to je v širšem kontekstu kot sem omenil, kaj mi želimo narediti na splošno z igralništvom in predvsem v smislu privatizacije, če to želimo narediti. V tem smislu zakon omejuje lastniške deleže oziroma predvideva na tudi kakšni so lastniški deleži države. Bil je tu nek premik ne, na tem delu, ko je, mislim, da je to bilo pred kratkim, ko se je Ministrstvo za finance odločilo in je sprostilo tisti del in se je 20 % delnic prodalo v Kazinoju Bled, ampak saj to je javno znan podatek. Ključni razmislek bo pa predvsem v tem, kaj bi sprememba tega zakona lahko pomenila v odnosu do HIT oziroma predvsem tale osnovni premislek, kaj želimo oziroma to bo tudi razmislek v širšem kontekstu tega igralniškega turizma za katerega vemo, da v svetu pada in se v tem sklopu povečuje hotelski turizem in druge aktivnosti. Poglejte, zadeva je v tem delu kompleksna.

Glede športnih stav. Moram reči, da nisem seznanjen s to zadevo, se bom pustil podučiti in bom odgovoril, ko bom imel kakšno informacijo.

Glede… mislim da je še eno ostalo, Ustavno sodišče, Zakon o Državnem zboru. Ja, tudi to bo prišlo na mojo mizo oziroma je nekje, se je vrtelo v tem hramu v prejšnjem letu. Mislim, da je bilo leto 2017 mišljeno kot leto, da se bo to uredilo. Vsi poznamo odločbo Ustavnega sodišča, vsi poznamo status in bom rekel, zadeve ki so v povezavi s temi tako imenovanimi izbrisanimi, možnostjo oziroma nezmožnosti sodno zagotovljene možnosti in seveda še vedno v tem delu obstaja možnost te tožbe. Tako da, v tem delu je moj odgovor podoben kot je bil, kolikor sem lahko zasledil na sorodnih zaslišanjih za kandidata banke. Zadeva je v proceduri, bomo to pogledali, se na Ministrstvu za finance v tem smislu maksimalno potrudili kar je v naši moči, da zadeva čim prej zagleda luč sveta. Poglejte, to se je vleklo v prejšnjem mandatu, tako da jaz bom, ko bom nastopil, bom vzel in to je ena prioritetnih nalog, so ti zakoni, cel sveženj jih je, ki nekako čakajo na mizi in bom vložil maksimalni napor, da se maksimalno od tega čim prej realizira.

Glede datuma, če me sprašuje, pa sami poznate dosti bolje proceduro v Državnem zboru in veste, da je nemogoče napovedati datum.

Hvala lepa.

Gospod poslanec, bi vi želeli še? Dobro.

Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Sedaj pa poglejte, spoštovani Bertoncelj, vi ste kandidat za ministra za finance, vas je predlagal mandatar Vlade in vi ste dali tukaj soglasje. Jaz sem prvi spraševalec danes, na pet ključnih vprašanj, ko sem vam dal, niste znali niti enega odgovora povedati. Spoštovani gospod kandidat! Jaz sem prepričan, da vi na Ministrstvu za finance, najbolj pomembnejše ministrstvo v Republiki Sloveniji, to je že omenil predsednik Odbora za finance, prihajate totalno brez vizije. In drži ta hipoteza, ki sem jo povedal, da tisto predstavitev, ki ste jo vi prebrali, vam je napisal nekdo na Ministrstvu za finance in vi niti na eno moje vprašanje, konkretno, niste odgovorili in bom šel jaz po vrsti.

Zakaj sem rekel, da zavajate s strukturo dolga v primerjavi z BDP? Slovenija plača obresti na neto dolg, ne plača obresti na strukturo, procentualno v primerjavi z BDP. / nerazumljivo/ obresti v Sloveniji znašajo več kot 860 milijonov in od neto zadolževanja bo odvisno kakšne obresti bomo mi plačevali in obresti so v preteklosti predstavljale že skoraj 15 % priliva v proračunu Slovenije. To je zdaj pomembno vprašanje kako boste nadaljevali, ne pa zavajati v to zadevo. Vprašanje kaj se bo dogajalo z neto dolgom je v povezavi z obresti, ki jih bo Slovenija oziroma državljani plačevali in od tega je tudi odvisen kakšen bo razpoložljiv dohodek za ostale zadeve.

Niste odgovorili niti za eno konkretno zadevo v zvezi z opravljanjem z državnim premoženjem in pa SDH, čeprav prihajate z uprave SDH. Poglejte, vi ste minister za finance, vi boste, Vlada je skupščina tako DUTB kot SDH. Pa jaz bi pričakoval, da vi kot minister za finance, kot kandidat, ki prihajate iz gospodarstva, boste prišli na Ministrstvo za finance in boste udarili z roko po mizi in boste naredili red. Konkretno me zanima: Kdaj se bo popolnila uprava SDH? Saj to vi kot minister za finance morate vedeti oziroma vi dati potem tudi jasno usmeritev nekemu nadzornemu svetu. Nadzorni svet je pa imenovan v Državnem zboru na predlog Vlade, vi ste skupščina.

Kaj je s spremembo Zakona o Slovenskem državnem holdingu? Ali podpirate to, da v nadzorni svet pride nekdo, ki bo imenovan oziroma predlagan s strani Komisije za nadzor javnih financ in da bo imela opozicija vsaj enega predstavnika? Neresno se mi zdi, da imate tak odnos do ureditve pravnega varstva lastnikov izbrisanih podrejenih obveznic in delnic. Eno leto in pol se zamuja na Ministrstvu za finance in vi boste prevzeli ta položaj. Vi pa tu razlagate, da mi bolje poznamo proceduro v Državnem zboru in da je to odvisno od Državnega zbora. Vi lahko jutri prinesete v Državni zbor, pošljete ta zakon…