Pričenjam 15. sejo Mandatno-volilne komisije!

Obveščam vas, da so s seje zadržani naslednji kolegi in sicer: Janez Cigler Kralj in pa Ferenc Horváth. Imamo pa tudi nekaj nadomeščanj: Jožef Jelen nadomešča Jelko Godec, Lenart Žavbi nadomešča Natašo Avšič Bogovič, Milan Jakopovič nadomešča Mateja Tašnerja Vatovca in pa Tamara Kozlovič Aleksandra Prosena Kralja. To je to.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: prvič, Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kočevju, 2. točka - Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Maribor, 3. točka - Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Kranju.

Potem pa sem 12. septembra še predlagala razširitev dnevnega reda seje s točko, torej 4. - Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Lenartu.

Želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče k predlogu za razširitev? (Da.)

Izvolite, Anja Bah Žibert.

Hvala lepa.

Zdaj ne, da bi imela ravno neposredno vprašanje glede širitve, imam pa vprašanje glede ravnanja naše komisije oziroma komisije, ki jo vodite vi, Mandatno-volilne komisije. In sicer glede aktivnosti oziroma bom rekla, političnega obračunavanja namestnika KPK-ja, da bom samo nekoliko objasnila, da bodo vsi vedeli za kaj se gre. Namreč jaz sem pred časom predsednici države poslala pismo, kako bo ravnala v zvezi z namestnikom KPK, ki mora v skladu z zakonom seveda delovati nepristransko, mora delovati profesionalno in seveda pomagati pri večanju integritete, ne pa, da v bistvu je danes integriteta Kpk pod vprašanjem. S strani predsednice države sem 28. 8. dobila odgovor, da je bila z ravnanjem namestnika Psavskega obveščena s strani predsednika KPK in da je iz njegove strani prejela tudi informacijo oziroma dopis, da se je obrnil predsednik KPK s to zadevo na Državni zbor. Ravnal je povsem pravilno, kajti 22. člen zakona, ki govori o KPK govori o sami razrešitvi, ta razrešitev je seveda možna, če predsednik ali namestnik funkcije ne opravlja v skladu z Ustavo in zakoni. Nadalje pa tudi jasno pravi, da predsednik republike lahko tudi na predlog, na predlog Državnega zbora razreši predsednika komisije ali namestnika predsednika komisije, če funkcije ne opravlja v skladu z zakonom in Ustavo. Jaz seveda tega dopisa s strani predsednika KPK nisem dobila.

Kot rečeno, sem dobila odgovor predsednice države, ki je pač povedala, da se je obrnila na Državni zbor. In zdaj mene samo zanima, če se je obrnila na Državni zbor in je nekdo to dodelil Mandatno-volilni komisiji in če Mandatno-volilna komisija meni, da za to ni pristojna, zakaj se je samo odgovorilo, da Državni zbor ni pristojen nazaj, ker je pač predsednica to dobila v vednost in je to tudi poročala. Se pravi, kdo je odločal o tem, da Državni zbor tega ne bo obravnaval? Kot rečeno v skladu z zakonom je jasno, da Državni zbor o tem lahko odloča. Se pravi, če pa želimo odločati, moramo do teh dokumentov priti in jih mora tudi pristojni podati na pač matičnem delovnem telesu, ki bo to obravnaval. Zdaj, če je to bilo dodeljeno MVK, bi verjetno MVK moral odgovoriti, ne vem, predsednici Državnega zbora, da to seveda potem poda nekem drugem telesu. Dejstvo pa je, da je zakon jasen in da bi Državni zbor o tem moral razpravljati oziroma odločati in bi samo želela pojasnilo ali je prišla zadeva direktno na MVK, je MVK samo odgovorilo, da ni pristojno, je prišlo to v Državni zbor. Kako je s temi zadevami? Ker želimo priti zadevi do dna tudi glede na dopis predsednice Republike Nataše Pirc Musar.

Lepo prosim za pojasnila.

Ja, v redu, bom odgovorila zdaj na to.

Sicer so vsi dokumenti v sistemu, pa vendarle. Torej jaz kot predsednica MVK nisem od predsednice republike prejela nikakršnega dopisa. Prejela sem pa odstop prijave s strani Komisije za preprečevanje korupcije, ki se tudi nahaja v sistemu in je bila prispela v Državni zbor konec julija. Mi smo seveda to, službe Mandatno-volilne komisije so seveda to pogledale in tudi ugotovile, da je vendarle Komisija za preprečevanje korupcije pristojna in smo na ta dopis odgovorili 25. avgusta, številka dopisa je 214-02/23-11 in ga imate v sistemu. Ampak če na kratko povzamem, kaj je seveda tukaj bilo, da ne bom zdaj celotnega dopisa brala.

Bistvo je, da Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v 21. členu določa, da Državni zbor s smiselno uporabo določb tega zakona nadzira premoženjsko stanje, sprejemanje daril, omejitev poslovanja, nasprotje interesov in nezdružljivost funkcije s pridobitno dejavnostjo predsednika Komisije za preprečevanje korupcije in seveda obeh namestnikov. Torej iz te citirane določbe izhaja, da so področja nadzora, ki so v pristojnosti Državnega zbora, taksativno našteta, pri čemer ta prijava, ki smo jo dobili od KPK v reševanje, ne sodi v nobeno od teh taksativno naštetih področij, pač pa gre pri tem za sum kršitve integritete funkcionarja iz druge točke prvega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, postopek zaradi suma korupcije in drugih kršitev pa je v izrecni pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije. Toliko na kratko. Ne bom vam brala, prosim, poiščite si to v sistemu, pa si poglejte. Ampak to so naše službe temeljito preučile in takšen je naš odziv.

Izvolite, Anja Bah Žibert.

Poglejte, ne morem se z vami strinjati in jaz mislim, da niso službe tiste, ki na koncu koncev odločajo v tem Državnem zboru. Dopisi, ki so, vendarle morajo priti do poslancev, če so namenjeni. Še enkrat, mogoče me niste dobro razumeli, jaz sem povedala, da je predsednica države dobila vse te zadeve v vednost in mi je na podlagi teh zadev poslala obvestilo kako in kaj.

In še enkrat, ne morete se sklicevati zgolj na 21. člen zakona. Imamo tudi 22. člen zakona, ki jasno piše kdaj je lahko predsednik komisije ali namestnik predsednika komisije razrešen. Poglejte drugo alinejo: »Če funkcije ne opravlja v skladu z Ustavo in zakonom.« Kot rečeno je očitno zadeva le tako bila pomembna, da se je predsednik komisije KPK obrnil na Državni zbor. Se pravi, zdaj hočete povedati, da tudi predsednik KPK ne pozna zakonodaje, kar seveda ne drži. Pozna jo zato, ker je v 3. delu 22. člena: »Predsednik republike lahko na predlog Državnega zbora razreši predsednika komisije ali namestnika predsednika, če funkcije ne opravlja v skladu z zakonom in Ustavo.« Dejstvo je, da je tukaj jasno, da tudi Državni zbor lahko o tem odloča in če je predsednik KPK poslal zadevo Državnemu zboru me zanima zakaj ni prišlo to do ustreznih služb? Kajti, še enkrat, predsednica je napisala, naslednje dne: »28. 7. nam je s strani predsednika komisije v vednost posredovan dopis v katerem je komisija ob smiselni uporabi 21. člena - spustila je 22. člen - prijavo zoper namestnika predsednika komisije odstopila Državnemu zboru Republike Slovenije.« Dne, 25. 8. torej en mesec po tem pa smo s strani Državnega zbora, podpisana je bila predsednica Janja Sluga, Mandatno-volilne komisije, se pravi ste odgovarjali v imenu Državnega zbora, prejeli v vednost odgovor, ki je bil posredovan komisiji, da Državni zbor, oz. Mandatno-volilna komisija za obravnavo prijave, ki jo je komisija posredovala, ni pristojna. Mene zanima, ali vi odgovarjate v imenu Državnega zbora, kot rečeno, piše v imenu Državnega zbora? Tudi dejstvo je, da zakon govori v Državnem zboru, ne o Mandatno-volilni komisiji. In če je bil slučajno dopis posredovan vam napačno in na vaš naslov, bi bili dolžni obvestiti tudi službo, in če ste jo, me zanima, kaj je potem odredil tudi kolegij glede te zadeve? Ni dovolj, da samo dopis pride, potrebno ga je tudi nasloviti na prave naslove. Jaz ne govorim o tem, da je zdaj Mandatno-volilna komisija tista, to naj odgovori v končni fazi pač Odbor za Poslovnik, ne mi, ampak dejstvo je, da pač stvari ne morejo ostati takole v zraku, kot v tej zadevi, da se enostavno odgovori, da Državni zbor ni pristojen, kar zakon jasno govori, da je pristojen in mi o tej zadevi bi morali opraviti razpravo pač na tistem organu, ki je pač za to pristojen.

Takole bom šla po vrsti.

Kar se tiče tega, kdo so ustrezne službe, pravite, da bi moral ta dopis iti na ustrezne službe. Zdaj, če ste si prebrali Odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora, potem ste ugotovili, da je v tem primeru ustrezna služba Mandatno-volilna komisija - to je zelo jasno določeno. Jaz kot predsednica Mandatno-volilne komisije v njenem imenu tudi odgovarjam.

Druga zadeva, ko smo dobili dopis s strani KPK, se je že sam predsednik dr. Robert Šumi v tem dopisu skliceval in nam poslal prijavo ob smiselni uporabi 21. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Torej, dr. Šumi je v ta dopis sam zapisal in citiral ustrezen člen, za katerega je menil, da bi pristojnost pripadala Državnemu zboru in ta člen ni, 22. kot ga vi navajate, ampak 21. in ga je dr. Šumi že v svojem dopisu navedel. Jaz ne bom ponavljala, kaj pravi ta 21. člen, ker sem vam prej zelo natančno prebrala, bom vam pa povedala kaj pravi 22. člen o katerem govorite vi, zaradi tega, ker ta 22. člen pa ni nekaj kar se tiče nas, ker namreč prvi odstavek 22. člena govori o tem, da predsednik republike razreši predsednika Komisije za preprečevanje korupcije ali njegovega namestnika in v nadaljevanju se vse to nanaša seveda na prvi odstavek. Torej, napačno interpretirate ta člen. In zdaj pod črto, če nismo pristojni za obravnavo prijave, tudi nismo pristojni za to, kar domnevam, da zdaj vi želite, da se bomo ponovno pogovarjali o eni sami osebi, o konkretnem primeru in bomo na koncu naredili – kaj? - razrešili. To je vaša želja. Samo želim razjasniti, kakšen je namen vašega oglašanja. Sicer pa sami pojasnite s kakšnim namenom zdaj problematizirate tu in kaj je na koncu vaš želeni rezultat?

Spoštovana gospa Sluga, zdaj če ne bi samo nekaj mesecev nazaj tukaj hoteli vi razreševati programske svetnike RTV, s katero Mandatno-volilna komisija pa res ni imela nič, bi vam še mogoče verjela, ampak ne se hecati, no. Ne berite členov, samo posameznih členov. Člen, 3. odstavek 22. člena je jasen: predsednik republike lahko tudi na predlog Državnega zbora razreši namestnika predsednika komisije ali predsednika, če ne opravlja funkcije v skladu z zakonom in Ustavo. Ne morete vi odločiti ali je nekdo kršil ta zakon ali ne, tudi službene ne. Vsaj razpravo bi morali o tem narediti kaj se je res dogajalo. In zdaj vi prejudicirate, da je naša želja, da se nekoga razreši. Naša želja je prva, da se o tem pogovorimo. A zdaj bomo pa zakone vlagali, pa bomo rekli vaša želja je, da se zakon sprejme, zato ga ne bomo uvrstili na dnevni red, ker je to vaša želja pa vaš zakon? Ja pa kam pa peljete ta Državni zbor?

Jaz mislim, da če je Mandatno-volilna komisija za to zadolžena in je bila, potem ste ravnali proti zakonu. Kajti, Državni zbor lahko razreši oziroma predlaga razrešitev, ne mi, ampak predsedniku države in mi ne moremo nič razreševati. In mislim, da ste pač ravnali v nasprotju z zakonom. In glede na to kaj ste počeli, jaz vsaj upam, da se bo to, saj pač predsednica Državnega zbora je tukaj, da se bo to tudi obravnavalo, ker sicer več jaz ne verjamem kaj prihaja v ta Državni zbor, kaj poslanci potem dobimo lahko na klopi kot obravnavo, ker se pač zadeve kar po svoje tolmačijo in pošiljajo nazaj. Poglejte, gospod Šumi je poslal v Državni zbor, verjetno ne za okras, verjetno ne za to, da majčkeno veste kaj se dogaja. Ker to kar se je dogajalo, smo lahko brali povsod. Dejstvo je, da je poslal zato, ker je zadevo odstopil na nek način Državnemu zboru tudi, da poda svoje mnenje. In vi ste pač kratko malo odločili, da za to niste pristojni na podlagi enega člena, drugega člena ste pa enostavno spustili. Dejstvo je, da Državni zbor bi o tej zadevi moral opraviti razpravo in pač seveda sprejeti neke ugotovitve, ampak vi tega niste dovolili niti. In zdaj, če bomo tako delali, spoštovani, potem tudi jaz ne vem ali bomo pač obravnavali vse zadeve, ki pridejo v ta Državni zbor ali ne. Predstavljajte si druge odbore, jaz mislim, da so pač odbori dolžni delovati v skladu z zakonom in tudi nekim Poslovnikom Državnega zbora.

In tukaj očitno pač vam vsebina ne paše, seveda ne. Ampak poslušajte, kako naj zdaj nekdo še verjame v integriteto KPK? Prvič, če predsednik sam meni, da je zadeva vendarle takšna, da jo je posredoval tudi v Državni zbor, da se je o tem izrekla tudi predsednica in pričakovala odgovor Državnega zbora. Drugič, kako naj še verjamemo v KPK, če lahko nekdo politično deluje, politično obračunava in potem bo ta oseba, ne vem, se ukvarjala s premoženjem neke politične osebe? Kakšna integriteta pa je to? Mislim, oprostite, saj za to pa je v zakonu, da mora biti popolna neodvisnost in da mora celo KPK krepiti integriteto, ne pa da jo zmanjšuje. Jaz danes več ne verjamem v ta KPK, pa ne zato, ker bi bil predsednik kriv. Predsednik je svoje delo KPK naredil. Državni zbor ni naredil svoje domače naloge in to je nekorektno in po moje tudi v nasprotju s Poslovnikom. In upam da se bo o tem ker danes pač o tem verjetno ne bomo prišli In upam, da se bo o tem, ker danes o tem verjetno ne bomo prišli zadevi, ampak da se bo na ustreznem Kolegiju to tudi obravnavalo.

Jaz vam res predlagam, da zdaj ste zašli že v vsebino in ste v svoji stari maniri vaše stranke in vaše poslanske skupine zopet pričeli z osebno diskreditacijo neke osebe, ki je ni tukaj in za katero niti nismo pristojni kot parlamentarno delovno telo. Jaz še enkrat vas pozivam, dajte si prebrati kaj je napisal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. Dajte si prebrati, mogoče boste potem razumeli.

Ne bom zdaj še enkrat ponavljala kaj je napisal, na kateri člen se je skliceval, bom vam še pa enkrat ponovila kaj ta člen govori, o čem govori. Ta člen taksativno našteva, katere so tiste pristojnosti, ki jih Državni zbor ima. Še enkrat, nadzira premoženjsko stanje, sprejemanje daril, omejitev poslovanja, nasprotje interesov in nezdružljivost funkcije s pridobitno dejavnostjo predsednika Komisije za preprečevanje korupcije in njegovih obeh namestnikov. Zavajate tudi, ko govorite o kršitvah Ustave in zakona. Takšne kršitve namestniku niso bile nikoli očitane. Očitane so mu kršitve integritete, za te je pa pristojna Komisija za preprečevanje korupcije. In mimogrede, Komisija za preprečevanje korupcije je ravno tako kot Državni zbor, avtonomen in samostojen organ. Tako kot ne more Državni zbor KPK narekovati kaj bo počel in kako bo počel, tudi ne more KPK narekovati Državnemu zboru za kaj je pristojen.

In drugič, to ni prvi tovrsten dopis, ki smo ga prejeli iz KPK v vseh teh letih, v vseh teh mandatih, ampak je to pogosta stvar, ki se dogaja in ta komunikacija med obema inštitucijama je ves čas vzpostavljena.

Sedaj pa dajem besedo Urški Klakočar Zupančič, ki se je pred vami prijavila.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Jaz predlagam, da mi začnemo s sejo z dnevnim redom tako, kot je bilo napovedano, ker to ne vodi nikamor. Zelo jasno ste povedali, kakšne so pristojnosti KPK, in morda si mora pa tudi predsednik KPK enkrat biti dovolj pogumen, da odloči o zadevah, za katere je pristojen on. To kar zdaj poslušamo, ne vodi nikamor drugam kot v lov na čarovnice. Nikamor drugam. Seveda vodi, spoštovana poslanka, zdaj bi se radi lotili namestnika predsednika KPK zaradi enega njegovega zapisa. To je meni zelo dobro znano, tako da predlagam, da takoj nehamo tukaj, da ne bomo še kakšnih drugih postopkov pol imeli, a ne. Prosim, da takoj nehamo tukaj s tem in gremo na dnevni red in naredimo svoje delo.

Tako da, to je moje proceduralno, spoštovana predsednica, ne dovolite več te razprave, ampak gremo na dnevni red.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ravno to sem tudi nameravala.

Torej, če imate kakršnokoli pritožbo ali pa pobudo v zvezi s tem, jo naslovite na pristojen parlamentarni odbor, v zvezi s tem pa ne bom več dovolila besede, ker sem vsa pojasnila že oddala in ker imate vse dokumente tudi v sistemu. / oglašanje iz dvorane/

Sedaj pa še enkrat. / oglašanje iz dvorane/ Še… / oglašanje iz dvorane/

Še enkrat, glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 4. točko.

Glasujemo. Za je glasovalo 14 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste tako kot je tudi v preteklosti bila navada, prejeli v varovani predal v sistemu UDIS, ker vsebuje osebne podatke, zato vas pozivam, da če jih nameravate navajati, me v takem primeru skladno s to 101. členom Poslovnika predhodno na to opozorite.

Torej, 1. TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO OKRAJNE SODNICE NA OKRAJNEM SODIŠČU V KOČEVJU.

Obrazložene predloge Sodnega sveta k 1., 2., 3. in 4. točki današnjega dnevnega reda ste prejeli v varovani predal v sistem UDIS.

K točki pa sem vabila predsednika Sodnega sveta, gospoda Vladimirja Horvata, ki ga prav lepo pozdravljam!

Torej Sodni svet Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kočevju izvoli Lucijo Hribernik Meglič.

Sedaj pa dajem besedo predsedniku Sodnega sveta, gospodu Horvatu, da nam poda obrazložitev.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Spoštovani gospe poslanke, gospodje poslanci, ostali navzoči!

Kot pri tej in tudi ostalih predlogih, današnjih predlogih gre za kadrovsko popolnitev sodišč in sicer kot posledico v vseh primerih skoraj upokojitev, številnih upokojitev, ki so že sedaj prisotna, oz. bodo prisotna v kratkem. Jaz sem že večkrat tudi na tej komisiji poudarjal ta trend številnih upokojitev v razdobju petih let, da bi lahko rekel kar štirih ali pa morda še manj. Kot rečeno, tudi pri tem predlogu gre za to, predlog je obrazložen, podana so tudi mnenja pristojnih, torej v tem primeru predvsem tistih, pri katerih je strokovna sodelavka pri dosedanjem večletnem delu opravljala delo strokovne sodelavke in sicer na preiskovalnem oddelku tako okrožnega sodišča, predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, vodje preiskovalnega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani in pa tudi same preiskovalne sodnice pri kateri je kandidatka bila dodeljena kot strokovna sodelavka za delo na zadevah iz pristojnosti specializiranega oddelka. Ravno zaradi teh izkušenj, ki si jih je pridobila, je Sodni svet ocenil, da je od vseh prijavljenih najbolj primerna kandidatka, ki bo svoje delo, če bo seveda izvoljena, opravljala na kazenskem oddelku oziroma na kazenskem področju sojenja na Okrajnem sodišču v Kočevju. Njene kvalitete in izkušnje in pa seveda tudi osebnostne lastnosti so podrobneje obrazložene v samem predlogu. Tudi na razgovoru na Sodnem svetu je potrdila svoje strokovne in osebnostne kvalitete in zato jo Sodni svet predlaga za izvolitev na mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kočevju.

Hvala lepa.