Dober dan. Vse lepo pozdravljam!

Spoštovani kolegice, kolegi, spoštovani vsi ostali prisotni!

Začenjam 26. nujno sejo Odbora za finance in vse prisotne lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Tomaž Lah namesto mag. Franca Propsa, dr. Vida Čadonič Špelič namesto Jerneja Vrtovca, poslanec Predrag Baković namesto Soniboja Knežaka, Jožef Jelen namesto Rada Gladka, Jožef Lenart namesto Franca Rosca in Tomaž Lisec namesto Suzane Lep Šimenko.

Besedo sedaj dajem predsednici Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Vidi Čadonič Špelič, ki bo v nadaljevanju tudi vodila sejo.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za besedo.

Prav lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu!

Tako. Začenjam 19. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Obveščam vas najprej, da so današnje seje zadržani, oz. imajo pooblastila: gospod Lenart Žavbi nadomešča Roberta Janeva, gospa Iva Dimic Jožefa Horvata, Zoran Mojškerc Alenko Helbl in Predrag Baković Damijana Zrima.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje današnjega odbora. S sklicem seje ste prejeli današnji dnevni red in sicer pod točko 1. Problematika delovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o..

Ker v poslovniškem roku nismo prejeli predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen tako, kot vam je bil poslan s sklicem.

Torej prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA.

Istočasno pa vas obveščam, da ga. Monika Pekošak nadomešča člana Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Franca Propsa.

Torej prešli smo že k obravnavi 1. točke dnevnega reda.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 30. junija letos na Odbor za finance in na Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila zahtevo za sklic nujne seje obeh odborov z navedeno točko dnevnega reda. 11. julija letos je bila skupna seja, ki je bila predvidena, je bila sklicana skupna seja za 13. julija, na predlog predlagatelja pa je bila preložena na današnji dan.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje s predlogom sklepov z dne 30. junij 2023. Preden preberem koga sem vabila na sejo vas obveščam, da dr. Tatjano Greif na našem odboru nadomešča gospa Nataša Sukič. Se opravičujem, dr. Tatjana Greif nadomešča gospo Natašo Sukič.

Izvolite.

Še jaz imam, pa bom… Še jaz imam eno obvestilo. In sicer dr. Tatjana Greif nadomešča Milana Jakopoviča na Odboru za finance.

Hvala.

Sedaj seznanjam, koga smo vabili na današnjo sejo: ministrico Ireno Šinko, ki je opravičila svojo prisotnost ali nam se kasneje pridruži? Ne. Tukaj pa je zato dr. Darij Krajčič, državni sekretar, potem imamo na vabilu tudi Klemna Boštjančiča, ministra za finance, Potem imamo predstavnike Slovenski državni holding d. d., dr. Aleš Kadunc direktor družbe Slovenski državni gozdovi d. o. o. ter drugi predstavniki institucij in posamezniki, katerih delo je povezano z obravnavano problematiko.

Torej prehajamo na obravnavo navedene zadeve.

Sprašujem predstavnika predlagatelja, to je gospoda Tomaža Lisca, ali želi besedo? (Da.) Želi.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Spoštovani obe predsednici odborov, tako Odbora za kmetijstvo kot tudi Odbora za finance, predvsem pa lep pozdrav vsem vabljenim!

Vidim, da so tukaj predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, upam, da so tudi predstavniki ministrstva za finance. Lep pozdrav tudi vodstvu podjetja slovenski podjetja SDH in pa SIDG, pa kar nekaj bivših članov podjetja SiDG vidim tukaj. Lep pozdrav, pa tudi vsem ostalim vabljenim.

Kar z nekaterimi od vas smo se v preteklosti že srečevali na podobnih sejah, ko smo govorili o tematiki, oziroma o problematiki delovanja Slovenskih državnih gozdovih, je pa res, da v tem mandatu se še nismo srečali s to tematiko, nenazadnje tudi čakamo poročilo podjetja za leto 2022, kljub temu, da smo že v zadnji četrtini leta 2023. Kot rečeno v preteklosti smo se kar nekajkrat srečevali zaradi različnih obrobnih zadev, ki se tičejo delovanja podjetja SiDG, je pa tudi do Poslanske skupine SDS preko anonimk, preko medijev in tudi posameznih institucij prišlo kar nekaj gradiva, ki so povod za to, da smo se v Poslanski skupini SDS odločili za sklic nujne seje, ker menimo, da je kar nekaj odprtih vprašanj pri delovanju podjetja SiDG na katerega verjamemo, da bomo dobili korektna in pa vsebinsko dokaj močna, močne odgovore.

Zdaj za vse tiste, ki nas spremljajo o čem govorimo. Govorimo o družbi Slovenski državni gozdovi, ki je podjetje v lasti Republike Slovenije. Nekateri izmed nas smo bili zraven, ko smo sprejemali ta zakon, ko se je takratna Vlada odločila za sprejem zakona in ustanovitev družbe smo opozarjali, da upamo, da bo, da to ne bo še eno državno podjetje, ki bo tiho živelo pa delalo malo po svoje ne pa v namen tega podjetja, torej v upanju za dobro gospodarjenje z državnimi gozdovi. Zadnja pomembna sprememba, ki je bila sprejeta je pa je to, da se je ta Vlada odločila in sprejela novelo Zakona o Slovenskem državnem holdingu konec leta 2022, ko se je upravljanje družbe SIDG preneslo na SDH. Torej, prvo vprašanje, ki se nam v poslanski skupini pojavlja je podobno kot je bilo eno leto po ustanovitvi podjetja SiDG. Takrat smo želeli določene odgovore, kaj se je v enem letu od ustanovitve tega podjetja zgodilo, sedaj pa upamo, da bo danes cenjeno vodstvo Slovenskega državnega holdinga morda že dalo prve obrise kaj se je spremenilo od konca oktobra lanskega leta kot rečeno, ko se je upravljanje družbe SIDG preneslo na podjetje Slovenski državni holding.

Druga stvar, na katero želimo opozoriti, je kar nekaj anonimk, ki so prišle v Poslansko skupino SDS. Jaz upam, da danes ne bomo konkretno govorili o imenih, ker mislim, da to ni namen te seje, je pa prav, da morda izpostavimo dejanja, ki so se dogajala ravno zaradi posameznih posameznikov v podjetju SiDG in v podjetju SiDG, da dobimo posamezne odgovore na določbe anonimk, ki so prišle v gradivu. Imate eno zelo dolgo anonimko, ki pa po našem mnenju izpostavlja kar nekaj konkretnih vprašanj. Najprej zadeve glede odpuščanja v podjetju Slovenski državni gozdovi. Zakaj se nam zdi to pomembna točka? Nekateri smo v tem Odboru za kmetijstvo že od žledoloma. In vsako leto smo z zanimanjem poslušali, koliko novih ljudi se je zaposlilo na področju gozdarstva tudi v podjetju SiDG, ko smo se soočali z odpravljanjem posledic podlubnika. Potem so, na žalost, sledile še druge naravne nesreče, ki so prav tako imele pomemben vpliv na samo delovanje podjetja Slovenski državni gozdovi. Zato nas skrbi, da kljub vsem težavam, s katerimi se soočajo, ne samo zasebni gozdovi, ampak tudi državni gozdovi, kaj to pomeni? Zakaj odpuščanje? Tukaj sicer piše, da gre nekaj za krivdo nekaj pa za druge razloge, zakaj je prišlo do odpuščanja. Mi menimo, da je dela na terenu, pa tudi verjetno v sami upravi dovolj, da se konkretno poprime za delo, ne pa da se predvsem tiste ljudi, ki so že od nekdaj zelo aktivni pri tem delu, odpušča. Skratka, ena izmed tem, ki nas zanima zakaj odpuščanje. Kakšne so kadrovske bilance? Ali se bo ta trend odpuščanja tudi v prihodnje nadaljeval?

Zdaj druga zgodba je zgodba same stavbe, oz. samih stavb podjetja SiDG. Tukaj smo na tem odboru v preteklosti že spremljali posamezne mini selitve pa obljube o gromozanskih objektih. Dejstvo pa je, da je prejšnje vodstvo kupilo poslovno stavbo zgradbo Marof, potem pa je prihajalo do različnih selitev na različne lokacije. Zato je bilo kar nekaj časa ne samo s poslanskimi vprašanji mene in pa mojega poslanskega kolega gospoda Bakovića, namenjeno tudi tej razselitvi. Pa verjamem, da bo kolega Baković malo več povedal, ker verjetno bi bila dokončna razselitev oziroma odselitev večjega dela števila zaposlenih in pa tudi prostorov iz Kočevja v kakšno drugo občino verjetno kar velik, ne samo poslovni, ampak še kakšen drugi šok za področje Kočevja. Zato nas zanima, kaj se na tem prostorskem delu dogaja z zaposlenimi oziroma z njihovimi prostorsko prostorskimi zmožnostmi? Ker kot sem že enkrat rekel, verjetno ni prava ideja, da bi na primer sedež podjetja in pa število zaposlenih iz Kočevja, torej iz sedeža državnih gozdov na primer, selili nekam v center Ljubljane, kjer ljudje skoraj nimajo občutka, kaj vse se dogaja v Kočevju in pa v njegovi bližini. Skratka, zanima nas tudi vprašanje o selitvi sedeža SiDG.

Naslednja zadeva, ki nas prav tako zanima so zadeve glede podjetja Snežnik. Nekateri smo imeli v preteklosti možnost večkrat obiskati to podjetje v praksi na terenskih sejah Odbora za kmetijstvo in nas zanima kaj je s to zgodbo sedaj, septembra 2023.

Morda sem prej pozabil omenjati, jaz upam, da bomo danes iz cenjenega vodstva SDH slišali konkretne cilje, kaj želijo s podjetjem SiDG v naslednjih letih.

Zadnja stvar pa, s katero smo v bistvu začeli razmišljati o tem, da je potrebno sklicati nujno sejo Odbora za kmetijstvo, ampak kot rečeno, glede na to, da je SiDG prešlo pod SDH, je prav, da se s to temo ukvarjajo tudi člani Odbora za finance, pa je zadeva glede velike tatvine lesa iz državnih gozdov, na kar smo že opozarjali v preteklih letih. In zato smo celo podpirali, ko so posamezni bivši člani poslovodstva SiDG o tem javno spregovorili, da se te, prvič, ne sme dogajati, drugič pa, če se dogaja, da je potrebno temu narediti konec. In zato nas je vse skupaj ob dokaj jasnih zadevah o tem, da je šlo veliko kubičnih metrov lesa mimo redne prodaje, bi rekel, presunilo skoraj to, da je prišlo do umika zahteve za preiskavo. Zdaj, mi v Poslanski skupini SDS resno razmišljamo, na kakšen način in na kakšni podlagi je prišlo do opustitve dolžnega ravnanja, skratka zanima nas, kaj sedanje vodstvo, poslovodstvo podjetja Slovenski državni gozdovi počne, da bi se, prvič, razčistile vse tatvine, ki dejansko, vsaj glede na gradivo, s katerim razpolagamo v Poslanski skupini SDS, se je zgodilo, in kaj bosta tako SiDG kot pa SDH storili, da do teh tatvin več ne bo prišlo. Ker gre pri tej tatvini tudi za posamezne posameznike, ki se nekako stikajo s posameznimi lovišči pa z Zavodom za gozdove in še ostalimi institucijami, me zanima, ko boste spoštovani vabljeni razpravljali, da morda kakšen stavek več poveste o tem, kdaj, kako, na kakšen način in pa vsebinsko ste se seznanili s krajo lesa v Slovenskih državnih gozdovih, predvsem tukaj govorimo v obori Stari Log, Smuka, kakšni ukrepi so bili sproženi, kaj se sedaj trenutno dogaja in kaj vse ostalo bi morali storiti, kot še enkrat, da do organizirane po našem mnenju kraje lesa iz Slovenskih državnih gozdov več ne bi prišlo. Tako da jaz bom z veseljem prisluhnil v imenu predlagateljev vsem vabljenim, da vidimo posamezne odgovore, kot rečeno, tako glede tatvin v podjetju Slovenskih državnih gozdov, glede cilja delovanja z SDH in pa SiDG v prihodnje, kako je s prodajo podjetja Snežnik, kako je s selitvijo in pa nenazadnje, kaj odgovarjate na te razne medijske in pa anonimne zadeve, ki se na žalost prepogosto dotikajo podjetja Slovenski državni gozdovi.

Toliko, spoštovani predsednici, za uvod, če pa bo kakšna zanimiva razprava pa se bom potem kot predlagatelj z veseljem vključil.

Najlepša hvala.

Tudi vam najlepša hvala.

Najprej vas obveščam, da ga. Andreja Živic nadomešča člana našega odbora Aleša Rezarja.

Zdaj dajem besedo dr. Dariju Krajčiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica, za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Družba Slovenski državni gozdovi v okviru opravljanja dejavnosti gospodarjenja z državnimi gozdovi opravlja naloge razpolaganja z državnimi gozdovi. Družba SiDG pri tem uresničuje načela in cilje iz Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki so določeni v 7. členu. Zanimivo, da ima tudi sedem ciljev, ampak to je zgolj slučaj: ob upoštevanju načel trajnostnega večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi dosegati čim višji donos in kakovost gozdnih-lesnih sortimentov, prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter k oblikovanju zelenih delovnih mest, dolgoročno povečati površine državnih gozdov, prispevati k doseganju ciljev razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovite svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja prispevati k doseganju ciljev ohranjanja narave, zlasti k doseganju ciljev na območjih Nature 2000 na področju gozdov, gozdarstva in lesarstva, omogočiti usposabljanje strokovnega osebja ter podpirati izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo ter izvajati prodajo lesa na panju v zelo omejenem obsegu. Glede doseganja teh ciljev mora družba Slovenski državni gozdovi poročati enkrat letno Državnemu zboru, in sicer do 31. oktobra vsakega, vsakega tekočega leta za preteklo leto, kar pomeni, da še ne zamuja s tem poročilom.

Iz navedenega izhaja, da družba Slovenski državni gozdovi ne stremi le za ciljem povečanega dobička, ampak pri izpolnjevanju svojega poslanstva mora upoštevati še druge zaveze, ki so določene s predpisi in vplivajo na sonaravno, mnogo namensko in trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Do novembra preteklega leta je bila družba Slovenski državni gozdovi organizirana tako, da je skupščina, da je skupščino predstavljala Vlada Republike Slovenije od 19. novembra preteklega leta 2022 pa vlogo skupščine izvršuje SDH. To se je zgodilo s spremembo Zakona o SDH. Od takrat naprej so ingerence Vlade do družbe SDH omejene, oz. z vidika poslovanja praktično ni. Vlogo ima zgolj v delu, ki se nanaša na razpolaganje z državnimi zemljišči in v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje ciljev, o katerih sem že govoril.

Toliko za uvod. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Z nami je predstavnik Ministrstva za finance, gospod Aleksander Nagode.

Želi besedo? (Da.)

Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gostje!

Državni zbor je 25. oktobra 2022 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki med drugim določa, da se korporativno upravljanje z družbo Slovenski državni gozdovi oz. SiDG prenese iz Vlade na Slovenski državni holding. Razlog za to je bila tudi ugotovitev OECD v ekonomskem pregledu za Slovenijo, leto 2022, da je bil SiDG ustanovljen na podlagi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije iz leta 2016 in dodeljen v neposredno upravljanje Vlade, kar je pomenilo odmik od Zakona o Slovenskem državnem holdingu. Torej ta odmik je trajal šest let.

Namen Zakona o SDH, ki je bil sprejet leta 2014, je ločitev funkcije države kot lastnice družb od drugih funkcij države, tako pa preprečevati nasprotje interesov, izkrivljanje konkurence na trgih in neenakopravno obravnavo gospodarskih družb. Ostali nameni zakona so pregleden sistem upravljanja državnih družb z jasno opredelitvijo pristojnosti in odgovornosti ter uveljavljanjem ukrepov, ki omejujejo tveganja za korupcijo ter druga neetična in nedovoljena ravnanja in vplivanja in ki krepijo skladnost poslovanja, sledljivost in odgovornost pri sprejemanju odločitev.

Namen Zakona o SDH je torej zagotovitev skrbnega, odgovornega, gospodarnega in preglednega upravljanja državnih družb s strani SDH. Skladno z načelom neodvisnosti, SDH ni vezan na navodila državnih organov ali tretjih oseb, pri izpolnjevanju nalog pa mora delovati neodvisno in samostojno. Izjema je obvezno upoštevanje ciljev, določenih v strategiji upravljanja naložb, ki jo sprejme Državni zbor in letnem načrtu upravljanja, h kateremu poda soglasje Vlada ter v primeru SiDG tudi spoštovanje določb Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije.

Naveden sistem korporativnega upravljanja za SiDG velja torej šele od 19. novembra 2022, ko je prišel v upravljanje SDH. Skladno s pristojnostmi je SDH tako 9. februarja sprejel nov akt o ustanovitvi SiDG, ki še vedno določa, da je sedež družbe v Kočevju. SDH je poleg tega 18. aprila v vlogi skupščine SiDG sprejel sklep o izvedbi posebne revizije za preveritev vodenja posameznih poslov družbe v letih 2020, 2021 in 2022. Vsi elementi korporativnega upravljanja z družbo SiDG, vključno s skupščino, so torej od konca novembra 2022 v pristojnosti SDH in ne več Vlade.

Hvala.

Najlepša hvala tudi za vaše mnenje.

Sedaj sprašujem ostale vabljene, če kdo želi besedo? (Da.) Lepo prosim, da dvigne roko in se za magnetogram predstavi. Vsi boste dobili besedo. Prosim, da ste kratki in jedrnati. To ne pomeni, da vas omejujem v debati, ampak, da bi lahko vsi, ker vidim, da vas je veliko, spregovorili, vas sedaj vabim k besedi, ker naj prvi dvigne roko.

Ja, prvi je bil gospod Žiga Debeljak. Prosim še za magnetogram, institucija, saj vem katera, ampak vseeno.