Dobro jutro, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!

Pričenjam 42. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani, oz. članice odbora in sem prejel naslednja opravičila, in sicer: dr. Mateja Tašnerja Vatovca in pa mag. Mateja Tonina. Hkrati pa vas obveščam, da so s pooblastilom na seji sodelujemo tudi naslednje poslanke in poslanci in sicer: mag. Darko Krajnc nadomešča poslanko Lucijo Tace, mag. Janez Žakelj nadomešča poslanca Jerneja Vrtovca, poslanec Tomaž Lah nadomešča poslanko Leno Grgurevič in pa poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Janeza Janšo. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade in pa predstavniki Vlade in vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda odbora, seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Besedo sedaj predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Francu Brezniku.

Najlepša hvala, kolega Baković. Spoštovane kolegice in kolegi.

Začenjam našo že 49. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Na začetku vas naj obvestim, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. Tukaj imam obvestilo, da bo manjkal kolega Rado Gladek na seji, kot nadomestni člani tega odbora pa sodelujejo: namesto kolega Martina Marzidovška ga bo nadomestila kolegica Lucija, aha, se opravičujem, Lucijo Tacer bo kolega Martin Marzidovšek nadomestil mag. Almo Intihar, kolega mag. Darko Krajnc, kolega Andreja Hoivika bo nadomeščala kolega Eva Irgl, kolega Andrej Rajbenšu bo nadomeščal kolega mag. Dejan Premik, kolega Jonasa Žnidaršiča kolega Predrag Baković in pa kolega Martina, doktor Martina Premka pa kolega Dušan Stojanović. Obveščam vas torej, da so tudi na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade, držav in Državnega sveta. Vse navzoče vas prav lepo pozdravljam!

Sedaj prehajam na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: ker v samem poslovniškem roku nisem torej prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga torej prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV KLJUČNIH POUDARKOV IZ GOVORA PREDSEDNICE EVROPSKE KOMISIJE, TOREJ O STANJU V EVROPSKI UNIJI V LETU 2023.

Gradivo k tej točki je bilo 13. septembra torej 2023 objavljeno na spletni strani Evropske komisije torej po zaključku njenega govora ali pa nagovora Evropskemu parlamentu. Na začetku te točke pa seveda predajam besedo vodji Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Jerneji Jug Jerše torej, da nam predstavi v ključne poudarke iz omenjenega govora predsednice Evropske komisije, njen govor, preveden govor pa imate tudi v vaših gradivih in si ga lahko pogledate. Predstavnica Evropske komisije, dr. Jug Jerše, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik Odbora za zadeve EU, gospod Breznik, spoštovani predsednik Odbora za zunanjo politiko, gospod Baković, spoštovane poslanke in poslanci, visoki gostje!

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo v Evropskem parlamentu torej s poslanci razpravljala o stanju v Uniji. Šlo je za zadnjo tako razpravo pred volitvami v Evropski parlament junija prihodnje leto. Evropejke in Evropejci se bomo torej v nekaj manj kot 300 dneh podali na volišča. Tam bomo ocenili, kako je EU prispevala k naši blaginji in varnosti v preteklih petih letih. Odločali bomo tudi o tem, kakšno prihodnost in kakšno Evropo si želimo. Evropska unija temelji na miru in blaginji. V njej narodi, demokracije in ljudje skupaj delujejo za boljšo prihodnost. Skupaj sprejemajo odločitve in oblikujejo politike za soočanje z največjimi izzivi našega časa, podnebnimi spremembami, digitalizacijo, zaščito temeljnih vrednot in demokracije. Predsednica Von der Leyen je v svojem govoru o stanju v Uniji predstavila dosežke EU v preteklem mandatu Komisije. Ta se je začel leta 2019 in v tem času je komisija kljub nepredvidenim krizam uresničila kar 90 % političnih usmeritev, ki jih je predsednica predstavila ob začetku svojega mandata. Na tem mestu bi se rada posebej zahvalila Odboroma za zadeve EU in zunanjo politiko za vaš prispevek k oblikovanju evropskih politik. Brez odličnega sodelovanja držav članic ter Evropskega ter nacionalnih parlamentov tak rezultat ne bi bil dosegljiv in ta komisija je do danes oblikovala kar 633 zakonodajnih predlogov in o 63 % teh je bilo v zakonodajnem postopku že doseženo soglasje in to je dokaz, da se vsi deležniki zavedajo pomena hitrega in učinkovitega odzivanja na današnje in prihodnje izzive. Vendar delo Evropske komisije ni končano, zato še vedno računamo na Evropski parlament, države članice, pa tudi na vse vas, spoštovane poslanke in poslanci, da nam na tej poti pomagate in nas podpirate še naprej. Ne smemo namreč izgubljati časa, izzivi se kopičijo. Letošnje poletje je bilo najtoplejše doslej izmerjeno v Evropi, in kot je dejala predsednica komisije, smo se znašli v realnosti vrelega planeta. Posledica so vse ekstremnejši vremenski pojavi, divjanje požarov in uničujoče poplave in vse to smo v preteklem letu, na žalost, izkusili tudi v Sloveniji. Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in doseganje podnebne nevtralnosti je zato nujno. Z evropskim zelenim dogovorom smo na pravi poti, da uresničimo te cilje. Za Evropsko komisijo je podnebna agenda tudi gospodarska agenda. Brez zdravega okolja in zdravih ljudi namreč ni zdravega gospodarstva in seveda sem spada tudi kmetijstvo. Treba si je prizadevati za več dialoga in manj polarizacije v okolijskih razpravah. Konec koncev je prav zdravo okolje tisto, ki nam zagotavlja nenadomestljive dobrine, kot sta čist zrak, čista voda ter mnoge ekološke storitve. Začeli bomo torej strateški dialog v prihodnosti kmetijstva, da bi oblikovali strategije za harmonično življenje z naravo. Za Evropsko komisijo je podnebna agenda gospodarska agenda tudi zato, ker z evropskim zelenim dogovorom in mehanizmom Next generation EU pospešujemo milijardna vlaganja v nove čiste tehnologije, potrebne za zeleni prehod. Kot je poudarila…

Malo, malo pozornosti, samo prosim.

Hvala. Kot je poudarila predsednica, se prihodnost čistih tehnologij mora pisati v Evropi. Evropski zeleni dogovor in večja konkurenčnost evropskega gospodarstva, ki ustvarja in varuje dobra delovna mesta tu v Evropi, gresta z roko v roki, vendar mora biti konkurenca poštena, zato bo komisija začela proti subvencijsko preiskavo električnih vozil, ki prihajajo iz Kitajske. Njihova cena je umetno nizka, saj omogočajo ogromne državne subvencije. In to je nesprejemljivo. Evropa je odprta za konkurenco, ne pa za tekmovanje v zniževanju standardov.

Spoštovane poslanke in poslanci! Evropsko gospodarstvo se sooča s tremi glavnimi izzivi: pomanjkanjem ustrezno izobraženih delavcev, vztrajno visoko inflacijo in zapletenimi upravnimi postopki za srednja in mala podjetja. Evropska komisija bo zato okrepila posvetovanja s socialnimi partnerji, da bi naslovila pomanjkanje delovne sile. S skupnimi nabavami plina je Evropska unija močno znižala njihovo ceno in tako omejila inflacijo in Evropska komisija se bo v prihodnje še močneje posvetila odpravljanju administrativnih ovir za podjetja. Tudi za to je predsednica Von der Leyen pooblastila nekdanjega italijanskega premierja in predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, da za Komisijo pripravi poročilo o evropski konkurenčnosti.

Razvoj in uvajanje digitalnih tehnologij v gospodarstvu sta pri tem ključna. Evropa je vodilna sila na področju super računalništva. Kar trije od petih najmočnejših super računalnikov na svetu so v Evropi. To je priložnost za nadaljnji razvoj ene izmed najbolj revolucionarnih digitalnih tehnologij umetne inteligence vendar pa njen vzpon in njena uporaba v vse več vidikih naših življenj vzbuja tudi nelagodje. Glavna prednostna naloga evropske komisije na tem področju je, da se umetna inteligenca razvija in uporablja na način, ki je osredotočen na človeka, ter je pregleden in odgovoren. Treba je namreč vzpostaviti globalni forum, da bo opredelil tveganja in koristi umetne inteligence za človeštvo. Potrebujemo svetovne standarde za varno in etično uporabo te tehnologije. Spoštovane članice in člani odborov, zaradi podnebnih sprememb, oboroženih konfliktov in nevzdržnih razmer v svojih državah mnogi ljudje zapuščajo svoje domove in iščejo zatočišče v Evropi. Predsednica von der Leyen je zato pozvala države članice in Evropski parlament k nadaljnjemu napredku pri sprejemanju pakta o migracijah in azilu, ki pomeni velik korak naprej k uravnoteženemu upravljanju migracij. Gre za ravnotežje med varovanjem meja in zaščito oseb, ter med suverenostjo in solidarnostjo. Da bi odpravila zlo trgovine z ljudmi, bo komisija organizirala mednarodno konferenco o boju proti tihotapljenju ljudi. Še naprej bomo tesno sodelovali z našimi partnerji po svetu, tudi iz Zahodnega Balkana, da bi zmanjšali tokove nedovoljenih migracij.

Spoštovane poslanke in poslanci. Kot je dejala predsednica von der Leyen, je prihodnost Zahodnega Balkana, Ukrajine in Moldavije v Evropski uniji, pa prestop k EU temelji na dosežkih, izvajanju reform in izpolnjevanju ciljev. To je načelo, ki ga bo komisija zagovarjala še naprej v vseh širitvenih razpravah. Lahko se pogovarjamo tudi o spremembi pogodb EU, vendar to ne sme biti predpogoj.

Na Evropski komisiji bomo konkretno začeli pripravljati vrsto preširitvenih pregledov politik, da ugotovimo, kako bi bilo treba posamezna področja prilagoditi večji Uniji, hkrati bomo pa odprli poročilo o vladavini prava državam pristopnicam, ki bodo želele biti pripravljene hitreje. Ukrajina je primer, kako perspektiva pristopa k Evropski uniji spodbuja odločevalce k izvajanju korenitih reform, zato so ji voditelji držav članic tudi podelili status kandidatke. Unija bo Ukrajini v njenem boju proti ruskemu agresorju stala ob strani tako dolgo, kot bo potrebno. Doseči moramo pravičen mir za Ukrajino in Ukrajince ter jim pomagati obnoviti državo.

Spoštovane poslanke in poslanci. Predsednica von der Leyen je v svojem govoru o stanju unije poudarila, da je dokončanje naše unije najboljša naložba v mir, varnost in blaginjo naše celine. Njena prihodnost je odvisna od odločitev, ki jih sprejemamo danes. Prebivalke in prebivalci Evrope si želimo unije, ki se bo v času tekmovanja velesil zavzemala za vse nas, pa tudi unije, ki nas varuje in nam stoji ob strani kot partnerica in zaveznica v naših vsakodnevnih bitkah. Zato je čas, da Evropa začne razmišljati velikopotezno in piše svojo lastno usodo. Naj živi Evropa! Hvala lepa.

Spoštovana predstavnica Evropske komisije, dr. Jerešetova, najlepša hvala za vaš povzetek in tudi neko analizo nagovora predsednice Evropske komisije evropskim poslancem.

Tako, spoštovane kolegice in kolegi. Sedaj bom odprl razpravo glede na gradivo, ki je tudi priloženo, glede na analizo in pa seveda povzetek govora, ki ga je pravkar predstavila tudi predstavnica Evropske komisije v Sloveniji. Želi kdo pri tej točki se prijaviti k razpravi?

Kolega, mag. Gregorič, izvolite. Še želi kdo?

Kolega mag. Gregorič, izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala za to izčrpno predstavitev.

Tudi sam sem malo gledal govor na televiziji. Malo sem si ga ogledal tudi po internetu in moram reči, da sem pričakoval več, ali pa tudi ne…, od, ali pa tudi ne.

Trikrat je bila v tekstu, vidim, da je trikrat uporabljena besedica »mir«, ampak nikoli v direktni povezavi z Ukrajino. Namesto pozivov k miru je v govoru ponovno dan lažno upanje v vojaško zmago Ukrajine, ne glede na vse žrtve, ki so na eni in drugi strani. Dajte me popraviti. Ampak mislim, da ni omenila ga. Ursula von der Leyen, ni omenila tri do štirikrat dražjega zemeljskega plina kot posledice sankcij in izolacije Rusije, tri do štirikrat dražjega plina kot zemeljskega plina, kot je v Ameriki ali pa na Kitajskem in seveda tri do štirikrat dražji plin v Evropi ima in bo imel gospodarske posledice. In bo imel vpliv na konkurenčnost, mogoče tudi na konkurenčnost in ceno končnega izdelka, ki se mu reče električni avtomobil. In namesto sodelovanja s tehnološko, trgovinsko in finančno velesilo, ki se ji reče Kitajska, evropska komisija sledi konfrontaciji, ki jo izvaja ZDA.

Kljub 800 milijardam denarja za inštrument next generation, kar jaz seveda zelo pozdravljam, je Evropska komisija namenila desetkrat in večkrat manj sredstev kot ZDA za pospešitev polprevodnikov čipov, za strateške tehnologije in za strateške surovine. Ja, kako bomo za manj denarja ostali konkurenčni? Ne bomo.

Nikjer ni omenjen Marshallov plan za Afriko, da se v okviru OZN združijo programi ZDA, EU, Kitajske in Rusije. S tem bi Afrika dobila infrastrukturo, šole, bolnišnice, tovarne, mi bi pa dobili verjetno komponente, mi bi dobili surovine in glede na to, da bi bila tam dobro plačana delovna mesta, dobra izobrazba bi bil pritisk na migracije bistveno manjši. In če ne bi bilo vojn, seveda, bi bil tudi pritisk in generacija migrantov manjša.

Tako da mislim, da je predsednica komisije zamudila enkratno priložnost, pa da pove nekaj za res, za razvoj in stabilnost Evrope. Hvala lepa.

Najlepša hvala, kolega Gregorič. Naslednji je prijavljen dr. Anže Logar. Kolega Logar, izvolite.

Hvala predsednik. Mene veseli, da so govori predsednice Evropske komisije postali nekakšen mejnik pred vsakokratno parlamentarno sezono Evropskega parlamenta, na koncu koncev pa tudi pred legislativno sezono vseh parlamentov držav članic. Zato tudi pozdravljam pobudo predsednika Odbora za evropske zadeve, da je to temo uvrstil danes na dnevni red. Mislim, da bi morala biti to osrednja tema razprave, ker na koncu koncev draftira agendo za preostalih 300 dni mandata te Evropske komisije.

Mogoče samo najprej na začetku ena opazka. Ta govor je na nek način predvolilno obarvan. Že v uvodnem delu predsednica komisije nameni ključne poudarke ravno preostalim 300. dnem svojega mandata. Na vsak način pa lahko ugotovimo, da je s to iniciativo, torej s temi govori uspela pritegniti pozornost odločevalcev po državah članicah, pa tudi ostale javnosti, da dajemo večji poudarek Evropski uniji, kar je na vsak način pomembno.

Zdaj v tem govoru je omenjena tudi Slovenija, žal, v tem negativnem, mislim negativnem, v tem žalostnem kontekstu, kot nesreča ampak mislim da je to še še en dodatni poudarek pomenu, ki ga predsednica Evropske komisije namenja reševanju posledic poplav. In še eno od teh oprijemkov, ki jih mora Vlada Republike Slovenije izkoristiti zato, da pri pridobivanju sredstev za sanacijo na nek način apelira na komisijo, da je pri tem maksimalno odprta in da več vzame iz evropskih blagajn in manj iz žepov davkoplačevalcev in gospodarstva. Mogoče en poudarek iz tega govora, ker mislim, da je smiseln. Predsednica Evropske komisije je dala neko primerjavo od začetka mandata njene, njenega kolegija do izteka in mislim, da smo lahko vsi ugotovili ravno, zaradi kriz, ki so nastale, zdravstvena, finančna in tako naprej, da je dejansko Evropska unija počasi na poti oblikovanja geostrateške unije. To mislim, da je dober znak in da je pomembno sporočilo tudi vsem prihodnjim odločevalcem, predvsem pa pri oblikovanju takšnih politik, ki bodo uspele pomen kritične infrastrukture in samooskrbnosti Evropske unije na različnih področjih zagotoviti za prihodnje generacije. Dva pomembna poudarka, ki sta sicer en zelo ekspliciten, drug pa med vrsticami, ampak oba sta zelo glasna. Ena je napoved obrambe evropske avtomobilske industrije. Mislim, da s tem, s to napovedjo vstopamo v neko novo obdobje, ki bo zagotovo še tudi geostrateško zelo vplivalo na odnose z drugo drugim najmočnejšim gospodarstvom na svetu. Hkrati pa bo treba paziti, da Evropska unija ne bo zdrknila v protekcionizem, ker v nasprotnem primeru Evropska unija ne bo tretje, ampak morda še kakšno nižje gospodarstvo, če se bo začela ukvarjati predvsem s ščitenjem tega, kar ima, ne pa s perspektivo, kar lahko doseže. Naj mogoče povem, da je bilo evropsko gospodarstvo leta 2008 najmočnejše, zdaj pa sčasoma izgublja ravno zaradi vprašanja konkurenčnosti in zaradi tega, ker ima preveč zavor pri tem, da bi pljuča dihala s polnim, polno kapaciteto. Druga pomembna stvar, ki je razvidna iz tega govora pa je, da predsednica Evropske komisije ni uporabila letnice 2030. Zdaj, če se spomnite, je predsednik sveta Charles Michel na BSF omenjal letnico širitve Evropske unije z Zahodnim Balkanom, dal je nek časovni okvir. Evropska komisija, dva tedna za tem oz. predsednica Evropska komisija tega datuma ni povzela. Na splošno lahko iz govora ugotovimo, da se mu je izognila. Zdaj, to je zelo povedno glede na to, da je Evropska komisija varuh pogodb in da tu je znotraj sistema institucij neko medinstitucionalno soglasje. Nesoglasje. Ja, nesoglasje in v tem pogledu bo zanimivo, katere note bo ubrala prihodnja komisija. Mislim pa, da je to tudi na nek način poziv vsem parlamentom ali pa nacionalnim parlamentom in parlamentarni diplomaciji, da s svojimi vzvodi prepriča države, ki so naslovnice tega ne sporočila, da naredijo maksimalno in da uperijo vse napore v pripravo reform, da bo to, da bo, da bo ta datum dosegljiv, hkrati pa v tem govoru lahko jasno razberemo tudi, da je pred nami eno zelo zapleteno obdobje usklajevanja nove institucionalne podlage Evropske unije. To ne bo malo, to ne bo trajalo malo časa. Prepričan pa sem, da bo šlo najprej za spremembo temeljnih pogodb, preden bo Evropska unija se lahko širila z novimi državami članicami. Čeprav predsednica Evropske komisije v tem nagovoru dopušča tudi drugačno možnost. Toliko, predsednik, hvala.

Hvala tudi za vaš del pogledov, dr. Logar. Sam sem še prijavljen, če še želi kdo na tej točki ali pa sta predhodnika mogoče spodbudila koga, da še se prijavi k razpravi, zbiramo še prijave. Gospod mag. Žakelj vidim, da se je prijavil. Če želi še kdo? V redu.

Torej, jaz bom nadaljeval. Moj pogled glede na to, da sem ta govor spremljal, lahko bi rekel, po službeni dolžnosti, po eni strani imam nekako, lahko bi rekel, mešane občutke. Strinjal bi se s kolegom Logarjem, seveda je šel vsaj v prvi fazi s poglavitnimi poudarki. Predsednice Evropske komisije so šle v mogoče pretirano izpostavljanje enotnosti in uspešnosti, v bistvu v govoru bolj to kaže na to kaj si predsednica, jaz bi temu rekel, bolj želi kot kakšno je po vsej verjetnosti tudi dejansko stanje. Brez odgovora pa je ostalo kar nekaj ključnih vprašanj evropske prihodnosti. Res je, jaz mislim, da je vseeno, tudi predsednica Evropske komisije je vseeno politična oseba, mora se pohvaliti z nekimi tudi, lahko bi rekel, uspehi Evropske komisije v tem mandatu in tudi ni, jaz bi rekel da, govoril bom o neki sivini po eni strani, ne pretiranem optimizmu, po drugi strani pa tudi ne o nekem pretiranem pesimizmu. Jaz mislim, da moramo pohvaliti, kar je za pohvaliti, in tudi pokritizirati, kar je za pokritizirati. Sam vidim, da predsednica komisije ni odgovorila na vprašanje kakšna bo torej naslednja faza zelenega prehoda, kako zagotoviti torej predvsem suverenost Evropske unije na področju energetike, prehrane in pa tisto, kar je najbolj pomembno, o govoru o strateških surovinah. To, da se to da mi sprejmemo, lahko bi rekel vse največje strateške dokumente, da začnemo izvajati, jaz bi temu rekel relativno zelo optimističen, lahko bi rekel skoraj že radikalni zeleni prehod in da se v polovici faze tega zelenega prehoda začnemo spraševati, kje bomo za ta zeleni prehod dobili strateške surovine, to je tisto, kar je, lahko bi rekel, ključno vprašanje nadaljevanja tega zelenega prehoda. In tukaj, glejte, mislim, da tudi kolega Gregorič je o tem govoril, jaz sem na to opozarjal. Moti me ta redosled, bi rekli, tega zelenega prehoda, po vsej verjetnosti. Ko gradite hišo, se prvo vprašate od kod boste dobili finance, koliko imate tega, kakšne so vaše možnosti in tako naprej. Zdaj smo pa mi v bistvu naredili načrt, začeli graditi, ugotovili smo, da nekaterih teh elementov nimamo. Zdaj, največkrat smo se na tem, veste, na tem odboru pogovarjali o tistih kritičnih surovinah, kar se tiče izdelave akumulatorjev, največkrat smo govorili o vplivu Afrike, zasedbi Kitajske. Kolega Žakelj bo mogoče, upam, tudi na tem področju kot velik poznavalec Kitajske, glede na to, da je tam preživel nekaj časa svoje kariere, ima, lahko bi rekel, zelo poglobljen pogled na to. Ampak zdaj prihaja tudi do vpliva Kitajske recimo glede na posebnih zemeljskih surovin, kar se tiče feromagnetov, ki so pa močno tudi, lahko bi rekel, imamo močno pomanjkanje tudi v Evropi, gre seveda za osnovne gradnike novih elektromotorjev, ne gre samo za akumulatorje in tu bo naslednji problem. Zdaj, govor predsednice Evropske komisije pvsej verjetnosti ga je dodatno izboljšala ravno na tem področju zelenega prehoda, kar se tiče konkurenčnosti, ravno zaradi tega, ker je v tistem obdobju potekal avtomobilski sejem v Munchnu, lahko bi rekel v bavarski prestolnici. Njihova ključna industrija, če bi gledali po številu izdelanih avtomobilov, je Bavarska. Vsi govorijo o Badenwtenbergu, o sedežu Mercedesa, Porscheja, ampak če gledamo izdelavo, je to, lahko bi rekel, ključen del tudi Bavarske dežele in ta sejem je bil zanimiv prvič, ker je bil tokrat v mestu, v samem mestu in Frankfurtalgemaine(?) je tretji dan tega sejma napisano na svojo naslovnico »Kaj nam še preostane, kaj še preostane v naši evropski industriji?« Torej, velik del, smo lahko ugotovili, velik del tistih najlepših sejemskih predstavitev so poželi Kitajci z lahko bi rekel, ofenzivo teh avtomobilov, ki ne v dizajnu, ne v kvaliteti, ne v kvaliteti izdelave, v materialih nikakor več ne zaostajajo za ne samo nemškimi, tudi francoskimi in ostalo avtomobilsko industrijo, ki je bila ključni razvoj, ključni razvoj torej tudi neke kompleksnosti izdelka z visoko dodano vrednostjo Evrope. In tukaj je nastopil jaz mislim da tudi še v zadnjih dneh ko je ta svoj govor nekako frizirala kot bi mi rekli po vsej verjetnosti je to morala dodati noter ugotovila je to kar po vsej verjetnosti smo lahko ugotavljali že vsaj dve leti da Kitajska močno subvencionira torej izvozni del njihove avtomobilske industrije, ampak ne smemo pozabiti, da dumping cene izvaja tudi Volkswagen. Volkswagen, ko ugotavlja zdaj, podatek mislim, da ste tudi lahko zasledili v tujih medijih v zadnjem tednu, torej močno subvencionira ali pa gre z dumping cenami tudi za dva njihova izvozna modela, torej električna ID tri in id3 in id4, id3 mislim, da je cena, maloprodajna cena za manjšo baterijo na kitajskem trgu med 15 in 16 tisoč dolarji, id4 za okoli 18 tisoč dolarjev. Lahko ugotavljate, kakšna dumping cena je to in kakšne so cene teh avtomobilov pri nas ali pa na evropskem tržišču.

Zdaj, da ne govorim samo o avtomobilski industriji, ker je mali del tega govora, seveda je pohvalila tudi vetrno industrijo, če gremo na obnovljive vire energije, tu imamo zgodbo o uspehu. Nemčija predvsem z njeno industrijo, z njenim grozdom tudi, kar se izdelave tiče vetrnic, je lahko bi rekel vodilna na svetu z znanjem. In zato tudi glede na multiplikativni faktor, ki ga ta industrija pelje, tako kot seveda tudi avtomobilska, po vsej verjetnosti vidimo neko ofenzivo vetrnic v Evropi, hitrem, po vsej verjetnosti tudi umeščanju.

V tem zelenem prehodu, ne smemo opozoriti tudi na nek notranjepolitični problem Nizozemske, torej velik odziv nizozemskih kmetov, pa tudi francoskih, nenazadnje tudi slovenskih na nastajanje evropske zakonodaje na vsaj ali pa nastajanju dveh uredb. Uredba o kateri smo govorili na tem odboru, spomnite se Uredba o zmanjšanju fitofarmacevtskih sredstev, ki je trenutno, lahko bi rekel, v nekem moratoriju ali pa v zastoju. Po vsej verjetnosti so jo delno umaknili iz agende zaradi evropskih volitev. To tudi lahko, jaz vsaj mislim, da je. Drugi del, ki pa še traja in ki nastaja in ki je šel skozi prvo branje Evropskega parlamenta, je pa seveda uredba o ohranjanju narave, torej o dvigu biotske raznovrstnosti na številnih evropskih državah. In ta je pa po vsej verjetnosti za slovenskega in evropskega kmeta nekako še bolj vprašljiva v nekih zadevah.

Zdaj nekateri seveda evroskeptiki ali pa govorijo, da da je velik korak, največji korak v tem mandatu Evropske komisije ta, da se je Timmermans umaknil kot podpredsednik, da je odstopal. Ni odstopil seveda zaradi evropskih problemov ali pa njegovega delovanja, ampak predvsem zaradi notranjepolitičnih problemov Nizozemske. Torej, je spitzenkandidat, torej njegove Socialistično delavske stranke in Zelenih na naslednjih prihajajočih volitvah na Nizozemskem. Njegova zamenjava, kolikor slišim, torej za kvote Nizozemske za preostanek tega mandata prihaja nekdo, ki bo nekoliko bolj realist, zeleni realist in bo začel peljati morda vsaj v tej drugi fazi zelenega prehoda bolj zeleno realno politiko. In tudi nenazadnje je predsednica Evropske komisije, če ste sledili, večkrat uporablja stavke, da mora ta zeleni prehod iti z roko v roki z evropskim kmetijstvom in z evropsko industrijo. To se mi zdi ključen poudarek. Jaz mislim, da smo se večkrat pogovarjali tudi na tem odboru. Mislim, da ni bilo kolegice in kolega, ki ni za zeleni prehod, ki ga to ne zanima, ampak naši pogledi so se pa seveda nekoliko seveda tudi ločevali. Sam govorim o zelenem realizmu, ne o zeleni religiji. Sam ključne poudarke ali pa opozorila dajem v zeleni histeriji, ki ni podprta z, lahko bi rekel, z delujočimi tehnologijami, ki so danes v praktični uporabi. Ko mi govorimo s čim bomo nadomeščali, karkoli bomo nadomeščali, mi govorimo največkrat tudi o nekih tehnologijah, ki so lahko, bi rekel, še v laboratorijih ali pa so lahko, bi rekel, še v fazi preizkušanja. Na to se ne moremo zanesti. Ključen problem tega zelenega prehoda na tej polovični poti, seveda vključen v samo krizo ali pa vojno v Ukrajini, je seveda bil ta nemški projekt na Energiewende. Torej, ta močna zelena tranzicija z velikim vplivom v energetskem miksu obnovljivih virov energije, ki je, lahko bi rekel, naletel na ogromne čeri, predvsem zaradi stabilnosti elektro sistema, ki so ga nekako reševali s plinskimi elektrarnami in seveda zaradi drage cene plina in to, kar je tudi kolega Gregorič nagovoril, je tukaj ta problem cvetel. Tako da bi lahko rekel, nemški tranzicijski energetski model, njegova kriza je se rezultirala tudi v energetsko krizo v širni Evropi, seveda ker je močen tudi preko borz in seveda je vplivalo tudi na stanje v Sloveniji.

Zdaj, da ne govorimo o pesimizmu. Jaz sem zelo realističen v tem govoru, bodimo moralni. Zmaga je bila sigurno po eni strani to, da smo stopili skupaj v vojni za Ukrajino, kljub temu, da smo imeli lahko bi rekel zelo ohlapno varnostno politiko. Tukaj moram priznati en velik napredek, torej ta kriza nas je povezala v Evropi, nenazadnje tudi vse politične skupine, razen redkih, res redkih izjem. Druga velika zmaga pa se mi zdi tudi ta vojna Putina proti Evropi. Torej z blokado plina, cen plina, kjer smo, lahko bi rekli, zaradi prejšnje sezone, moramo pohvaliti, smo nekako naredili velik korak. Cene plina danes so približno na 35 evrih po kubiku in tu se mi zdi, to je bila vseeno velika zmaga in tu si moramo nekako priznati, da smo naredili nek korak in pokazali, lahko bi rekel, neko dobro prakso, kaj pomeni, če stopimo skupaj.

Kot je rekel dr. Logar, omenjena je bila Slovenija, žal, v tem žalostnem delu, tudi seveda Španija in Grčija.

Jaz bi končal svoj nagovor z mislijo in tudi že z nekim pogledom glede na to, da odhajam v nedeljo v Madrid, da imam v ponedeljek eno razpravo o mojem pogledu reindustrializaciji Evrope, v sredini tega zelenega prehoda, v kakšni smeri jo vidim, je pa seveda tudi to, da se moramo zavedati eno ključno dejstvo. Ključno dejstvo je bilo, da smo mi zeleni prehod postavili na temelje in da se je v tem zelenem prehodu zgodila torej energetska kriza, covid kriza in seveda vojna v Ukrajini. Zato moj poziv, moj apel vam kolegicam in kolegom, tudi na naš pogled zelenega prehoda, da se tega moramo zavedati in da moramo nekako redefinirati ta zeleni prehod v smeri tega govora, ki ga je predstavila torej predsednica Evropske komisije. Torej, dogovora, da gredo z roko v roki predvsem evropska industrija in tudi evropsko kmetijstvo. Samooskrba s hrano v času, ko je Indija dosegla največjo populacijo na svetu, prehitela Kitajsko z milijardo 430 tisoč milijonov prebivalstva, ko prehajamo v številko več kot 7 milijard populacije na tem svetu. Mi, če želimo nahraniti to populacijo, ne samo v Evropi, ampak tudi na svetu in tudi to bo, moramo začeti z nekim zelenim realizmom tudi v tej evropski kmetijski politiki. Lani smo praznovali 60. obletnico skupne evropske kmetijske politike, kot velik vzor eni izmed politik Evropske unije, lahko bi rekel relativno uspešen vzor. Letos torej pa si želim, da se ta, tudi skupna evropska politika nekako nadaljuje in da ne zahaja torej v na neka radikalna področja, kjer bi zaradi nekih, lahko bi rekel, radikalnih pogledov na naravo izrinjali iz te narave evropskega in slovenskega kmeta. Toliko z moje strani o tem pogledu na ta govor.

Če želi še kdo? Kolega Žakelj. Če želi še kdo se prijaviti k tej točki? Ne. Potem pa kolega Žakelj, izvolite.