Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 12. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Takoj na začetku vas obveščam, da je umrl dr. Ivan Kristan, prvi predsednik Državnega sveta v mandatnem obdobju od leta 1992 do leta 1997.

Prosim vas, da spomin nanj počastimo z minuto molka.

/ minuta molka/

Najlepša hvala.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne pa lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 12. seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 8. septembra, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav, ker prehajamo na odločanje o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 12. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Najprej prehajamo na obravnavo Odstopa Dejana Zavca s funkcije poslanca Državnega zbora. V skladu z drugim odstavkom 202. člena Poslovnika vas obveščam, da me je poslanec Dejan Zavec 14. septembra pisno obvestil, da odstopa s funkcije poslanca Državnega zbora.

Ugotavljam, da Dejanu Zajcu v skladu s šesto alinejo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena Zakona o poslancih ter tretjim odstavkom 202. člena Poslovnika Državnega zbora preneha mandat poslanca z dnem 18. septembra 2023. O tem bom takoj obvestila Državno volilno komisijo in jo zaprosila, da v skladu s 17. členom Zakona o volitvah v državni zbor Državnemu zboru sporoči, kateri kandidat oziroma kandidatka bo postal poslanec oziroma poslanka za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat. Na podlagi obvestila Državne volilne komisije bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo in predlagala potrditev mandata ter o svoji ugotovitvi poročala Državnemu zboru.

Na podlagi 112., 200. in 201. člena Poslovnika Državnega zbora se Državni zbor seznani še z naslednjim sklepom: Ugotovi se, da je Dejanu Zavcu, ki mu je prenehal mandat poslanca, prenehala funkcija podpredsednika Ustavne komisije.

Dovolite, da se v imenu nas vseh spoštovanemu kolegu najlepše zahvalim za dosedanje delo in mu zaželim veliko uspeha tudi pri nadaljnjem delu.

Zdaj prehajamo na obravnavo Odstopa Martina Marzidovška s funkcije poslanca Državnega zbora. V skladu z drugim odstavkom 202. člena poslovnika vas obveščam, da me je poslanec Martin Marzidovšek 14. septembra pisno obvestil, da odstopa s funkcije poslanca Državnega zbora.

Ugotavljam, da Martinu Marzidovšku v skladu s šesto alinejo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena Zakona o poslancih ter tretjim odstavkom 202. člena Poslovnika Državnega zbora preneha mandat poslanca z dnem 18. septembra 2023. O tem bom takoj obvestila Državno volilno komisijo in jo zaprosila, da v skladu s 17. členom Zakona o volitvah v državni zbor Državnemu zboru sporoči, kateri kandidat oziroma kandidatka bo postal poslanec oziroma postala poslanka za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat. Na podlagi obvestila Državne volilne komisije bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo in predlagala potrditev mandata ter o svoji ugotovitvi poročala Državnemu zboru.

Na podlagi 112., 200. in 201. člena Poslovnika Državnega zbora se Državni zbor seznani še z naslednjim sklepom: Ugotovi se, da je Martinu Marzidovšku, ki mu je prenehal mandat poslanca, prenehala funkcija podpredsednika Odbora za gospodarstvo.

Dovolite še to, da se v imenu nas vseh tudi temu spoštovanemu kolegu najlepše zahvalim za dosedanje delo in mu zaželim veliko uspeha pri nadaljnjem delu.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v sredo, 20. septembra.

Zdaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 29 poslanskih vprašanj.

Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. člena Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslanke in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: predsednik Vlade dr. Robert Golob v funkciji ministra za zdravje od 13. ure dalje, Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve, Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Darjo Felda, minister za vzgojo in izobraževanje, Asta Vrečko, ministrica za kulturo, in Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo, do 15. ure.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Zdaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj … se opravičujem. Je kakšno proceduralno? (Da.)

Izvolite, kolegica Godec.

Hvala.

Predsednica Državnega zbora, na začetku, v uvodu te točke ste navedli kar nekaj členov Poslovnika Državnega zbora, po katerih bo danes potekala ta točka pisnih oziroma ustnih poslanskih vprašanj. Moj proceduralni predlog pa je in se nanaša na 249. člen Poslovnika in na 241. člen Poslovnika.

Najprej 249. člen, ki govori o pisnih poslanskih vprašanjih, in sicer da ima vlada 30 dni, da odgovori na pisno poslansko vprašanje ali pobudo, ki jo postavi poslanec. Pred nami je pregled neodgovorjenih pisnih poslanskih vprašanj, in sicer na 21 pisnih poslanskih vprašanj ni bilo odgovorjeno v roku, za prvo, recimo, je bil rok 3. 5. 2023. Na poslanske pobude imamo pa sedem poslanskih pobud, ki niso bile odgovorjene v roku. Glede na to, da ste pač predsedujoča oziroma da ste predsednica Državnega zbora, ki se zavzema za to, da je zakonodajna oziroma izvršilna veja oblasti tista, ki je pač podrejena zakonodajni veji oblasti in spoštuje Državni zbor, vas prosim, da vlado opomnite na to, da ne spoštuje 249. člena Poslovnika.

Naslednja zadeva pa je 241. člen in odsotnost ministrov pri teh ustnih poslanskih vprašanjih. Kot sama veste, v četrtem odstavku piše, da mora minister, ki bo odsoten na ustnih poslanskih vprašanjih, pet dni pred začetkom te seje napovedati svoj izostanek. Predsednik Vlade v funkciji ministra za zdravje in pa še tudi ministrica za javno upravo in ministrica za kulturo so to opravičilo poslali danes zjutraj, vsaj jaz imam podatek, na naš mail je to prišlo ob 10.46. Torej ponovno, predsednica Državnega zbora, ministri oziroma predsednik Vlade v vlogi ministra za zdravje, ministrica za kulturo in ministrica za javno upravo ne spoštujejo Poslovnika Državnega zbora.

Državni zbor nenazadnje opravlja tudi nadzorno funkcijo nad izvršilno vejo oblasti. Ustna poslanska vprašanja in pisna poslanska vprašanja so ena izmed tistih, preko katerih lahko poslanci koalicije in opozicije opravljamo nadzorno funkcijo. Jaz moram reči, da so naša opozorila, recimo glede tega, kdaj se seje začnejo in da prisotnost predsednika Vlade mora biti točna – moram vas pohvaliti, da ste to dosegli. Zdaj bi vas pa res prosila, da opomnite oziroma pozovete vlado k razlagi, zakaj ni odgovora na pisna poslanska vprašanja v roku in zakaj ministri pošiljajo opravičila tik pred zdajci in ne po poslovniškem roku in zakaj predsednik Vlade, danes ima v funkciji ministra za zdravje pet vprašanj, ustno ne bo odgovarjal? Kakšni so vzroki za to, da so danes ti ministri odsotni? Najlepša hvala.

Hvala lepa. Pravilno ste citirali Poslovnik. Bom takole rekla, tri veje oblasti so si enakovredne, se pravi, ne bi preveč poudarjala, da je ena nad drugo ali pa ena pod drugo. Je pa res, da Državni zbor opravlja nadzorno funkcijo, to ste tudi pravilno povedali, na kakšen način. Poslanske pobude in poslanska vprašanja so orodje poslancev, da opravljajo nadzorno funkcijo nad delom vlade.

Jaz bi vlado, vse tiste, ki ste prisotni danes, še enkrat lepo prosila, da se držite poslovniških rokov in odgovarjate na poslanska vprašanja in poslanske pobude, ker s tem izkažete tudi spoštovanje do poslank in poslancev, ki so vas pravzaprav izvolili. Tako da pričakujem da bo to v bodoče upoštevano in spoštovano. Prav tako pričakujem, da se ne bo več dogajalo oziroma da bodo res izredne, izjemne okoliščine takrat, ko bomo obveščeni tisti dan, ko je seja, o odsotnosti ministrice ali ministra. Seveda zdaj to leti na odsotne, ki so to storili, in upam, da bodo slišali in bodo to tudi upoštevali. Zdaj pa, če dovolite …

Izvolite, imate postopkovno.

Jaz ne bom razpravljala zdaj o vejah oblasti, ampak jasna je hierarhija v Republiki Sloveniji, kako pač je kdo podrejen ali nadrejen komu.

Bi pa opozorila še na 235. člen, predsednica Državnega zbora, kjer so odsotnosti ministrov in državnih sekretarjev jasno določene, kdaj lahko torej manjkajo oziroma so zadržani zaradi obveznosti v inštitucijah Evropske unije ali zaradi mednarodnih obveznosti. Torej, še enkrat, predsednica Državnega zbora, če lahko s strani vlade pridobite odgovor, zakaj danes ministri manjkajo in zakaj je opravičilo prišlo šele danes. Torej še enkrat, če se v Državnem zboru držimo Poslovnika, čeprav nekateri pravijo, da je to džentelmenski dogovor, jaz pa pravim, da je to mala ustava, ki se sprejema z dvotretjinsko večino, potem je prav, da izvršna veja oblasti spoštuje poslovnik, tako kot ga spoštujemo v Državnem zboru. Z odnosom, ki ga kažejo, v bistvu negirajo delo Državnega zbora. Torej še enkrat, kateri vzrok za zadržanost so sporočili ti ministri oziroma predsednik Vlade v vlogi ministra za zdravje? Kakšen je njihov vzrok za zadržanost glede na to, da je v 235. členu jasno določeno, zakaj ministri lahko manjkajo? Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Bom pozvala manjkajoče, da obrazložijo svojo odsotnost pisno. Bom pa zdaj prebrala 235. člen, da bomo vsi vedeli, o čem govorimo, in da ga vsi slišimo. In sicer gre takole: »(1) Predsednik vlade in ministri predstavljajo vlado v državnem zboru. (2) Predsednik vlade ima splošno pravico predstavljati vlado v državnem zboru in njegovih delovnih telesih. (3) Na seji državnega zbora lahko predstavlja vlado minister ali predstojnik vladne službe, ki ga določi vlada. V primeru odsotnosti ali zadržanosti lahko nadomešča ministra državni sekretar, sekretar ali predstojnik organa v sestavi ministrstva, predstojnika vladne službe pa njegov namestnik. (4) Na seji delovnega telesa predstavlja vlado minister, državni sekretar, predstojnik organa v sestavi ministrstva ali predstojnik vladne službe, ki ga določi vlada. V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča ministra državni sekretar ali predstojnik organa v sestavi ministrstva, predstojnika vladne službe pa njegov namestnik. (5) Če sta minister in državni sekretar zadržana zaradi obveznosti v institucijah Evropske unije ali zaradi mednarodnih obveznosti, ju lahko na seji državnega telesa nadomešča generalni direktor direktorata v ministrstvu. Tako nadomeščanje pa je na seji državnega zbora mogoče le, če tako odloči kolegij predsednika državnega zbora. (6) V vsakem gradivu, ki ga pošlje vlada državnemu zboru, mora biti navedeno tudi, kateri predstavniki vlade bodo sodelovali pri delu državnega zbora in delovnih teles.« Zdaj, ko smo to vsi slišali, pričakujem, da bomo to nadalje tudi spoštovali.

Zdaj pa prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob. Poslanska vprašanja pa mu bodo postavili kolegica Anja Bah Žibert, kolega Jernej Vrtovec, kolega Andrej Hoivik in kolega Jani Prednik.

Prosim poslanko Anjo Bah Žibert.

Imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.

Predsednik Vlade, številke o nezakonitih prehodih naše južne meje so alarmantne in sporočajo, da imamo v Sloveniji resen varnostni problem.

V občini Brežice, točneje v kraju Rigonce, je vse huje. Domačini upravičeno terjajo ukrepanje države. Od začetka tega leta pa do danes je bilo na meji s Hrvaško obravnavanih krepko čez 40 tisoč nedovoljenih prehodov naše meje, za primerjavo z lanskim letom, ko jih je bilo v tem obdobju 13 tisoč. Številke pa samo še rastejo. Samo od začetka septembra pa tam nekje do 12. septembra je policija evidentirala več kot 4 tisoč ilegalnih prehodov meje. Lahko si predstavljate, kako je stanje še težje, glede na to, da je še ogromno tistih, ki jih policija ne zaustavi. Če je v preteklosti veljalo, da je bila med njimi še tudi kakšna družina, danes temu ni več tako. Gre za mlade moške. A kaotično stanje, ki kaže, da je vlada izgubila kontrolo in ne obvladuje razmer, ni le na meji, denimo, kaos vlada tudi v migrantskih centrih. V azilnem domu na Viču, ki ima prostora za 350 oseb, je danes nastanjenih več kot tisoč 200 migrantov, ki se gibajo povsod in nenadzorovano. Na to opozarja tudi policija. Samo na Viču, spoštovani, se je v tem letu število kaznivih dejanj povečalo za skoraj 60 %.

Vse to je odraz vaše politike odprtih vrat do ilegalnih migrantov, ki ste jih z odstranjevanjem varnostne ograje dobesedno povabili v Slovenijo. Še več, Slovenija postaja tudi raj za kriminalne združbe.

Država je dolžna zaščititi svoje državljane in nedopustno je, da so ti ogroženi in živijo v strahu. Odgovornost, predsednik Vlade, je vaša.

Zato mi odgovorite na vprašanje:

Katere ukrepe boste sprejeli za zajezitev ilegalnih prehodov meje?

Kako boste zaščitili naše državljane, najprej naše državljane? Prosim za odgovor.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Predsednik Vlade dr. Robert Golob, imate besedo za odgovor, izvolite in lahko sedite.

Hvala.

Vprašanje nedovoljenih migracij je vprašanje, s katerim se Evropska unija aktivno ukvarja na vseh nivojih najmanj šest mesecev. O tem je bilo govora tudi že tukaj, pa bom vseeno ponovil stvari zaradi tega, ker vidim, da je to sploh na ekstremni desnici priljubljena tema za pridobivanje točk na račun strašenja ljudi.

Problematika nedovoljenih migracij je največji, eden največjih izzivov celotne Evropske unije in Slovenija je sestavni del Evropske unije in zato smo tudi sestavni del tega problema. V resnici imamo srečo, da smo tranzitna država, ampak bom ta del izpustil. Evropska komisija je že prišla z zelo jasno razdelano strategijo, ki pravi, da se je treba s tem vprašanjem srečevati ne, ko se migrant pojavi na meji, ampak daleč prej v izvornih državah. Evropska komisija je začela s procesom neposrednih pogodb in dogovorov z izvornimi državami. Ta proces bo trajal in migrantski procesi bodo tekli, tako kot tečejo celotno zgodovino.

Nekaj podatkov, ki se mi zdijo zelo relevantni z vidika tega, kaj je res in kaj ne. Drži podatek, da je v Sloveniji v letošnjem letu število migrantov zelo poraslo. Število nedovoljenih prestopov meje je 40 tisoč, pred tem si nima smisla zatiskati oči, in od tega jih je po podatkih, ki sem jih dobil od policije, 24 tisoč prestopilo mejo v Rigoncah. In veste, kje so prestopili to mejo, ker v Rigoncah ni bil umaknjen niti meter ograje? Po cesti. Ta dva podatka vam povesta vse o vzrokih. Niti meter ograje ni bil v Rigoncah odstranjen, ampak je kljub temu 24 tisoč ljudi prestopilo mejo po cesti v Rigoncah. Seveda je priročen izgovor Hrvaška in schengensko območje. Jaz se čudim, da tega niste uporabili. Seveda bi lahko kdo sklepal, da je problem samo v tem, ker imamo schengensko odprto mejo in zato lahko nedovoljeni migranti prestopajo mejo v Rigoncah po cesti, pa kot sem povedal, problem je bistveno širši in problem moramo reševati skupaj z našimi evropskimi partnerji, tudi Hrvaško. Zato je bil prvi korak, za katerega smo se zavzeli in celo že teče, mešane patrulje, mešane patrulje na vseh slovenskih mejah in ne samo na mejah, ampak nekoliko globlje. Jaz verjamem, da bomo to globino uspeli razširiti tudi na Hrvaškem, da bodo mešane patrulje, ne samo slovensko-hrvaške, ampak še kakšne druge lahko nadzorovale čim več koridorja. Za mešane patrulje in delovanje Frontexa tudi v Bosni in Hercegovini in Srbiji in Severni Makedoniji se zavzemamo že dlje časa in verjamem, da se bo tudi to zgodilo, ker je treba nadzirati celoten balkanski koridor, vključno z vizno harmonizacijo. Vizna harmonizacija pomeni to, da nekatere države na Zahodnem Balkanu žal dovoljujejo dobesedno turistične prevoze delovnih migrantov, ki potem nedovoljeno prestopajo meje v schengensko območje. Tudi to področje je naslovljeno, pobude že zdavnaj dane in Evropska komisija na tem dela in procesa se ne da ustaviti čez noč. In kdor tega ne verjame, naj si pogleda kaotične posnetke, ki so zares kaotični, na otoku, na Lampedusi, kjer imajo celo morje vmes in ves nadzor, kar se ga da, pa se zajeziti vala ne da, ker je že prepozno, ko se pojavijo migranti na mejah. In jaz mislim, da nam je ravno Italija, s katero zelo tvorno sodelujemo v zadnjem času, tudi na tem področju lahko za zgled, kako je treba naslavljati in kako ne strašiti ljudi, ampak delovati odgovorno. V Italiji danes ni nobene sile, še posebej ne na desni, ki bi strašila ljudi z migranti, ampak se tudi desnica odgovorno spopada skozi evropsko dimenzijo z vprašanjem nedovoljenih migracij.

Jaz si želim, da bomo to vprašanje začeli naslavljati enotno tudi v Sloveniji z enim samim namenom, zato da bomo zagotovili občutek varnosti pri ljudeh, da, ker je to tisto, kar moramo narediti, in ne obratno. Ni naloga politike, da vzbuja pri ljudeh strah. Jaz si želim, da se boste tega začeli zavedati vsi, tudi tu v parlamentu.

Hvala lepa.

Kolegica poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Predsednik Vlade, številke so strašne. Številke so strašne. In ostro zavračam, da se mi nekako podstopamo politike zastraševanja.

Dejstvo je, kakšno je stanje. In zato, da boste vedeli, ker vas v Rigonce še ni bilo, ne vem kako to, vam bom sedaj povedala eno izpoved vaščanke iz Rigoncev. »Do leta 2023 je še nekako šlo. Mejo je nadzirala policija, v Rigoncah je bila prisotna tudi Slovenska vojska. Po odmiku vojakov in vstopu Hrvaške v schengen, ko na meji ni bilo več policistov, je bilo migrantov iz meseca v mesec več. Večina prehodov do pomladi je bila ponoči, zjutraj pa zvita ograja, odprta vrata ograje, povsod smeti, med njimi tudi rumene kartice za začasno bivanje na Hrvaškem. Stanje se je drastično poslabšalo. Migranti ne prihajajo več samo ponoči, ne prihajajo samo ob železnici, prihajajo povsod. Ne razumemo, kako lahko država pusti, da se nekdo kar prosto sprehaja čez mejo. Zahtevamo, da se dodatno postavijo panelne ograje. In če bi imeli denarja sami dovolj, bi si jih na svojih dvoriščih postavili že sami. Policijska patrulja ni dovolj, ne glede na to, kako se trudi, zato na sprehode ne hodimo več. Za otroke nas je strah, četudi so na domačem dvorišču. Vhod v vrtec imamo zaklenjen, hvala bogu, a kam smo prišli? Kje so naše pravice? Kje so zdaj vsi inštituti, ki branijo človekove pravice? Kakšna koalicijska zaveza, nihče nas ni vprašal, ali ograjo želimo ali ne. Kako lahko to odloča nekdo, ki praktično nikoli ni videl ali srečal skupine migrante? Dajmo zdrave pameti.«

To vam sporočajo, zato mi odgovorite:

Kako jih boste zaščitili?

Predsednik Vlade dr. Robert Golob, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.