4. nujna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

5. 2. 2019
podatki objavljeni: 5. 2. 2019

Transkript

Spoštovane in spoštovani! Začenjam 4. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.  Obveščam vas, da se je opravičil poslanec Željko Cigler, na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto poslanca Franca Rosca bo prisotna poslanka Nada Brinovšek, poslanca Roberta Pavšiča nadomešča poslanec Jože Lenart in poslanca Ivana Hrška nadomešča poslanec Jurij Lep.  S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Ker do začetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019 ZA PODROČJE MINISTRSTVA ZA INFRASTRUKTURO TER MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR,  ki ga je 25. 1. 2019 Državnemu zboru predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.  Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za finance.  Obravnava bo potekala na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora. V skladu s poslovnikom lahko odbor kot zainteresirano delovno telo obravnava predlog rebalansa z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. Zainteresirano delovno telo lahko k predlogu rebalansa sprejme tudi svoje amandmaje, zato podajam nekaj informacij, in sicer: rok za amandmaje k predlogu rebalansa je 3 dni pred sejo Državnega zbora za poslance in pa za zainteresirana delovna telesa. Amandmaje lahko zainteresirano delovno telo vlaga le k posameznim podprogramom pri določenih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela državnega proračuna, ki so zajeti v predlogu rebalansa proračuna in sicer le k tistim podprogramom, ki zadevajo njegovo delovno področje. Vsi amandmaji morajo upoštevati pravilo v ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne rezerve, niti v breme dodatnega zadolževanja. Po določbah Poslovnika se lahko amandmira posamezne podprograme pri določenih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela državnega proračuna, ki so zajeti v predlogu rebalansa proračuna, vire za povečanje sredstev pa lahko iščemo tudi pri drugih proračunskih uporabnikih. Amandmaji se lahko nanašajo le na tiste postavke, ki so predmet spremembe proračuna. Za uvodno predstavitev k predlogu rebalansa dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance. Gospa Šteblaj, izvolite.
Kristina Šteblaj
Hvala za besedo, lepo pozdravljeni. Predlog rebalansa državnega proračuna letošnjega(?) je Vlada uradno napovedala že 15. oktobra lani, ko je Evropski komisiji predala osnutek proračunskega načrta na podlagi nespremenjenih politik, za enkrat. V letu 2018 je Slovenija že peto leto zapored beležila rast gospodarske aktivnosti, kar se izraža tudi na izboljšanju stanja javnih financ, tako da je ocenjen presežek za celoten sektor država v letu 2018 na 0,8 bruto domačega proizvoda, za leto 2019 pa na 0,55 % bruto domačega proizvoda. To je za celoten sektor država. Vlada je v predlogu rebalansa zaradi boljše gospodarske napovedi v primerjavi s tisto, ki je bila ob sprejemanju trenutno veljavnega proračuna za leto 2019, se pravi novembra 2017, predvidela višje prihodke, predvsem zaradi lani sprejetih predpisov in sklenjenih, tudi odhodke, zaradi sklenjenih dogovorov z reprezentativnimi združenji in sindikati. Tako je Vlada pri pripravi rebalansa upoštevala sprejete ukrepe glede povprečnine občinam, letnega dodatka in izredne uskladitve pokojnin, dogovora o politiki plač v javnem sektorju, višjega minimalnega dohodka in višjo minimalno plačo. Pri pripravi finančnih načrtov so bile pač skladno tudi z veljavno javnofinančno zakonodajo upoštevane tako zakonske obveznosti kot strateške usmeritve, ki izhajajo(?) iz raznih strategij in nacionalnih programov, s predlogom rebalansa za letošnje leto pa načrtujemo proračunski presežek za državni proračun, v višini 193,6 milijona oziroma 0,4 % bruto domačega proizvoda. Prihodki v predlogu rebalansa so ocenjeni na 10,4 milijarde evrov in izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v letu 2018 in jesenske napovedi gospodarskih gibanj / nerazumljivo/. Odhodki pa so načrtovani skladno z zgornjo mejo, ki jo je sprejel Državni zbor z odlokom v okviru proračunov sektorja države v decembru 2018 in znašajo 10,2 milijarde evrov, zaokrožujem. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom, se pravi, tistim iz novembra 2017, višji za 6,2 %, odhodki pa za 4,8 %. V predlogu rebalansa so, če gledamo po programski strukturi, največji porast odhodkov tudi na politika, ki se tiče tega odbora, se pravi, varovanje okolja, okoljske infrastrukture, prostorskega planiranja in stanovanjske dejavnosti in prometa in prometne infrastrukture, približno med 40 in 50 milijonov za vsak tak segment, več kot v sprejetem proračunu za 2019. Skupnih investicij je v tem proračunu načrtovanih približno za 1,1 milijarde evrov, kar je približno 30 % več od tistih, ki so bile realizirane v letu 2018. Pričakujejo se tudi višja vplačila v EU, tudi zaradi tega, ker se intenzivira izvajanje projektov, sofinanciranih iz EU sredstev. Če pa mogoče samo še grobo sliko glede virov financiranja, naj bi se v letu 2019 porabilo 8,5 milijard integralnih sredstev, približno milijarda evropskih, 0,4 milijarde namenskih sredstev, 0,2 pa, recimo, te(?) integralnih sredstev slovenske udeležbe, skratka / nerazumljivo/ ki ga Slovenija mora zagotoviti pri sofinanciranju evropskih projektov. Mogoče toliko teh, osnovnih številk, če bo kaj treba pa še potem kasneje.
Hvala lepa. Sedaj besedo k delu predloga rebalansa, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za infrastrukturo, dajem ministrici mag. Bratušek.  Izvolite.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala in vsem skupaj en lep pozdrav še z moje strani.  Rebalans Ministrstva za infrastrukturo oziroma finančni načrt Ministrstva za infrastrukturo je zelo, zelo obsežen. Še posebej v tretjem delu, to je Načrt razvojnih programov. Kjer je res ogromno projektov. Zato je tudi z mano danes veliko sodelavcev, ki vam bodo znali – jaz sem prepričana – odgovoriti na vsa vaša vprašanja. Tudi za zelo konkretne projekte.  Jaz bom pa skušala podati neko globalno sliko. In takoj na začetku naj povem, da kakorkoli vedno vsi želimo še več, kot imamo, sem kot ministrica s tem rebalansom ali pa s tem finančnim načrtom našega ministrstva zadovoljna. Zakaj? Zato ker lahko cilje, ki sem si jih in smo si jih skupaj kot koalicija zadali ob začetku mandata, s tem rebalansom uresničujem. In prvi podatek – bom rekla, prvi podatek ali pa prva zaveza tudi v koalicijski pogodbi za področje infrastrukture ali pa prometa je bila, da bodo sredstva, namenjena cestni in železniški infrastrukturi, ostala na nivoju leta 2018. In to s tem rebalansom je tako. Skupen obseg sredstev v finančnem načrtu je 848 milijonov evrov. Kar pomeni 65 milijonov evrov več, kot je bila realizacija v letu 2018, in 50 milijonov evrov več, kot je bil sprejeti proračun za leto 2019. Od teh, če zaokrožim, 850 milijonov evrov, 150 milijonov evrov sredstev odpade na evropska sredstva, kar pomeni, da bomo v letošnjem letu morali biti zelo pridni, da bomo teh 150 milijonov evrov tudi realizirali. Realizacija v lanskem letu je bila daleč najboljša v tej finančni perspektivi na našem ministrstvu, pa to še vedno pomeni, bom dala v narekovaje, samo 85 milijonov evrov. Tako da nas res čaka, bom rekla, kar trdo delo, da bomo to lahko realizirali. Mislim, da je tukaj prav, da opozorim ali pa povem, da se nam, ko govorimo o črpanju evropskih sredstev, vedno bolj pojavljajo problemi, ki jih sicer mi sami ne moremo rešiti, ampak jih rešujeva skupaj z ministrom Lebnom. To so razna soglasja, okoljska, tako da minister, glede na to, da dobro pozna tudi problematiko našega ministrstva, se zaveda – tak je vsaj moj občutek in tudi sva neko redno koordinacijo vzpostavila – da bo treba določene stvari tudi na drugi strani pospešiti. Da bodo projekti lahko realizirani. Seveda ne bo šlo brez težav, ampak že to, da se teh težav zavedamo in da jih rešujemo z roko v roki, jaz mislim, da je dobra popotnica. Kot sem že povedala, od 850 milijonov, 150 milijonov evrov odpade na evropska sredstva. Seveda velik del od teh 850 milijonov gre delu prometa na našem ministrstvu. Samo, bom dala spet v narekovaj, 45,6 milijona gre na področje energetike, s tem da je pa tukaj treba jasno povedati, da je še kar nekaj denarja za projekte energetske, ki se izvajajo in se bodo izvajali. Ni v našem finančnem načrtu, ampak so na na primer tudi Eko skladu. Tako da ni to ves denar, ki bo v letu 2019 namenjen energetiki.  Od konkretnih posameznih projektov bi mogoče izpostavila tri, ki sem jih izpostavila tudi takrat na zaslišanju, ko sem bila kandidatka za ministrico. To je seveda na prvem mestu projekt Divača-Koper,   (nadaljevanje) s katerim se naša država ukvarja že - so mi danes povedali - točno 23 let. Kot ste lahko spremljali, smo pred nedavnim na Vladi uspeli sprejeti investicijski program. Tudi v rebalansu državnega proračuna najdete načrt razvojnih programov. V načrtu razvojnih programov je projekt, se pravi, z enakimi vrednostmi kot v investicijskem programu. In še več, pri Ministrstvu za finance imamo ravno tako v načrtu razvojnih programov za ta projekt v naslednjih letih zagotovljenih 400 milijonov evrov za potrebno dokapitalizacijo podjetja 2TDK. Tu je mogoče prav, da povem, da sva se s predsednikom odbora dogovorila, da bomo v Državnem zboru izvedli javno predstavitev tega investicijskega programa, ker mislim, da je prav, da ne samo vi, ampak tudi ljudje vidijo, kaj in kako, in da jim odgovorimo na čim več, sem prepričana, tako rekoč na vsa zastavljena vprašanja.  Drugi projekt, ki vas prav gotovo zanima, je tretja razvojna os, v proračunu razdeljena na štiri projekte, zgornji del severne osi, spodnji del, ne severne, spodnji del tretje razvojne osi severnega dela in tudi južni je razdeljen na dva dela. Tu je treba povedati, da so dogovori v zadnjem času določene rezultate prinesli mogoče malo drugačne, kot je v začetku bilo zastavljeno. Ker je bila dana zaveza ali pa obljuba, da se bo projekt začel graditi leta 2019, smo tudi mi skupaj s projektanti, ne kar tako, ampak zdaj našli možnost, da se to res zgodi, kljub temu, da dokumentacija za celoten projekt ne bo še čisto do konca narejena. Treba je povedati, da ta pot je nekoliko bolj tvegana, predvsem kar se tiče finančno, ampak če je bila v preteklosti dana neka obljuba, je verjetno prav, da jo v nadaljevanju tudi uresničimo.  In tretja stvar, ki pa tudi javnofinančno v tem trenutku še ni toliko obremenjujoča, sem jo pa jaz na tem zaslišanju izpostavljala, to so koncesije ali pa je koncesija za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. Sam postopek je sicer postopek, ki ga pelje minister za okolje in prostor, ampak tudi tu mislim, da smo v teh parih mesecih naredili kar velike korake. Koncesijska pogodba je zdaj v medresorskem usklajevanju, tako mislim, da bomo tudi pri tej pogodbi v kratkem lahko naredili piko in stvari začeli peljati naprej, tako kot je bilo zastavljeno.  Zdaj sem izpostavila glavne stvari, seveda imamo na ministrstvu še veliko prioritet, da ne govorim o e-mobilnosti, o kolesarskih poteh, o javnem potniškem prometu, o okoljskih ciljih, za katere bomo tudi v nadaljevanju morali narediti velike, velike korake, ker mogoče malo zaostajamo. Ampak bi tu končala, pa potem raje odgovarjamo vsi skupaj na vprašanja.
Hvala lepa.  Besedo za predstavitev dela predloga rebalansa, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za okolje in prostor, dajem ministru, gospodu Lebnu.
Jure Leben
Hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem z moje strani! Predlog rebalansa proračuna za naše ministrstvo za letošnje leto znaša 374 milijonov 961 tisoč, celotni predlog, to pomeni 23,77 % ali malo več kot 72 milijonov evrov višje kot v sprejetem proračunu 2019. Razlika je predvsem pri slovenski udeležbi, namenskih postavkah in pa integralnih sredstvih.  Mislim, da je moja naloga pri tem proračunu predvsem, da na vseh aktivnostih začnemo izvajati vse naloge, ki jih imamo na ministrstvu,   (nadaljevanje) recimo, povečati črpanje evropskih sredstev, potem naprej tudi povečati črpanje namenskih skladov, sklad za vode je ca 23 % samo črpan, sklad za podnebne spremembe je treba povečati črpanje, glede na to, da smo sprejeli program za 184 milijonov evrov. Mislim, da z reorganizacijo, recimo, na evropskih zadevah, reorganizacijo z Direkcijo za vode, to drugo fazo, lahko te cilje dosežemo. Nekih izpostavljenih projektov, vezanih na sam proračun, večjih ni. Kakor je bilo že omenjeno, delamo aktivno na koncesijski pogodbi za srednjo Savo, predvsem moramo pa povečati protipoplavne ukrepe, podnebne ukrepe za doseganje okoljskih ciljev in povečanje črpanja evropskih sredstev. Vse druge stvari, ki so vezane tudi na reorganizacijo, hitreje pridobivanje okoljevarstvenih soglasij in tako naprej, pa ni vezano na proračun, ampak je vezano na način dela, ki ga moramo vzpostaviti v nekaterih korakih na novo, na ministrstvu ali na izpostavljenih enotah.  Toliko bi jaz kratko zdaj glede proračuna. Verjetno imate pa potem še vprašanja glede tega. Hvala.
Hvala lepa. Odpiram razpravo članic in članov odbora. Prvi se je k besedi javil gospod Samo Bevk. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim! Oglašam se predvsem za ta prvi del za področje Ministrstva za infrastrukturo, in sicer glede projektov na državni cestni mreži in na mreži slovenskih železnic. Naj najprej poudarim to, da sem vesel, da sta prvi dve prioriteti, ki si ju je zadala ministrica in ta Vlada, ustrezno vrednoteni, se pravi, da bomo končno začeli graditi tretjo razvojno os. Jaz se spominjam, ko je eden izmed predsednikov vlad že leta 2008 pred državnozborskimi volitvami povedal, da bodo do konca leta 2008 na tretji razvojni osi zasadili prvo lopato. No, in na to prvo lopato čakamo zdaj enajsto leto. To je premik, čeprav je preteklo od takrat enajst let. Poleg tega sta bila potrebna dva referenduma, da bomo zgradili za evropske, da ne rečem svetovne razmere eno čisto kratko progo, 24 ali koliko kilometrov, Koper-Divača. Vemo, kako take projekte gradijo v Franciji, Španiji, da ne rečem na Kitajskem. Tako da, dobro, drugi tir, tretja razvojna os. Vendar, ko sem gledal načrt razvojnih programov, ta načrt razvojnih programov obsega več kot 60 strani od 145, kolikor načrt razvojnih programov za našo državo obsega. Se pravi, da nista samo drugi tir in tretja razvojna os, ampak je tu cela Republika Slovenija, cel avtocestni križ, cela mreža državnih cest, železnic in tako dalje.  Jaz bom v tem mandatu poskrbel, da se bo malo več slišalo o četrti razvojni osi. Naj povem, da se en projekt - kajti tudi ta projekt ni razdeljen samo na štiri projekte, ampak na množico projektov, tako kot cela državna cestna mreža, ne vem, 700, 800 projektov ali več, popolnoma razdrobljeno, atomizirano. Ta del četrte razvojne osi, ki mu jaz delovno pravim cerkljansko-gorenjski del, se pravi, najhitrejša in najkrajša povezava med severno Primorsko, Posočjem in Gorenjsko, se umešča v prostor, ne govorim o lopati, umešča   v prostor od leta 2006, ko je bil minister za okolje Janez Podobnik. Od takrat naprej ni bilo bistvenega premika, čeprav imamo sedaj obljubo, da bodo pristojna ministrstva novoizbrano traso predstavila meseca februarja ali meseca marca, tako kot mi je gospa ministrica na odgovor na poslansko vprašanje povedala v državnem zboru. Pohvale, da se na 4. razvojni osi – predvsem zaradi evropskih sredstev, v zadnjem času pa tudi iz državnih sredstev – gradi na odseku od Želina proti Mostu na Soči. To so kar veliki projekti in to je velik korak naprej. Da pa je na tretjem delu tega projekta, se pravi od Želina proti avtocestnemu križu, na tako imenovanem idrijsko-logaškem kraku 4. razvojne osi – kajti 4. razvojno os je treba obravnavati v obliki črke ipsilon – da pa tukaj stvar stagnira. Z izjemo projektov v soteski Zale, kjer pa imamo prebivalci Idrije kar velike težave. Lansko leto več kot mesec dni zaprta Idrija s te strani. Letos ravno tako, če ne še več. Pa prihodnje leto spet en mesec in toliko dni. A si predstavljate, da bi, ne vem, si bom izmislil eno ime, ne vem, v Kranj lahko samo iz blejske strani prihajali, ne pa iz ljubljanske? Čeprav ne moremo primerjati Idrije z njenimi 5, 6 tisoč prebivalcev in občino s 15 tisoč prebivalci z nekim večjim mestom. Ampak vseeno. Nimamo ne železnice, nimamo ne plovne poti, nimamo ne drugih – samo to nesrečno 4. razvojno os oziroma keltiko. Zato bi jaz prosil, da se to 4. razvojno os ustrezno obravnava. Idrijsko-logaški krak je šel tudi iz vseh strateških dokumentov. V prejšnjem mandatu dva pomembna dokumenta, strategija in resolucija o prometni politiki, v kateri ni več zapisane te idrijsko-logaške veje 4. razvojne osi oziroma črke ipsilon. Zdaj pa konkretno. Jaz prvič v zgodovini ne bom postavil oziroma vložil amandmaja k podprogramu razvoja državnih cest, ker ne bi rad podiral harmonije v koaliciji. In da bo ta rebalans tudi na koncu sprejet. Sta pa si Ministrstvo za infrastrukturo oziroma Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo in Občina Idrija izmenjali dopis, v katerem piše – bom prebral zadnji odstavek: »Po potrditvi dokumenta in identifikacije investicijskega projekta bomo projekt predlagali za uvrstitev v proračun 2019 kot nov investicijski projekt.« Gre za rekonstrukcijo državne ceste in novo gradnjo kolesarske poti od Idrije do Podroteje. Žal v načrtu razvojnih programov tega ni. Čeprav, kolikor je bila meni podana informacija, je direkcija to želela, vendar je bilo kasneje to iz načrta razvojnih programov črtano. Ob čemer je treba povedati, da je Občina Idrija že zgradila del tega projekta, zgradila je nov kolesarski most, del kolesarske poti. Tisto, kar bi pa morala direkcija narediti pa – oziroma ministrstvo, da bi to spravila v ta dokument, o katerem danes razpravljamo – pa tega ni bilo. To je ta dopis. Sicer še iz prejšnje Vlade. Ampak če hočemo nekaj dati v načrt razvojnih programov, so potrebna pripravljalna dela. In tukaj se je pač direkcija decembra 2017 zavezala. Podpisan je direktor direkcije Damir Topolko in jaz upam, da bomo našli neko pot, da se ta projekt tudi uresniči.  In še ta nesrečna galerija v soteski Zale med Idrijo in Godovičem, ki je vzrok za vsakoletno zaporo dostopa do Idrije. Tukaj v rebalansu oziroma v proračunu za leto 2019 je vrednost projekta ocenjena na 3 milijone in za leto 2019 je predvidenih milijon evrov za, leto 2020 pa 835 tisoč evrov. Ko pa gledam rebalans proračuna, pa vidimo, da je ta projekt realiziran že 67 odstotno, čeprav naj bi bila ta sredstva, ki so bila v lanskem letu porabljena v tej soteski, tako imenovana interventna sredstva in imamo za realizacijo galerije v letu 2019 na razpolago 229 tisoč evrov in v letu 2020 750 tisoč evrov. Ne vem, mislim, da bodo do zdaj enkrat odpirali ponudbe za to galerijo, da naj bi bila ocenjena vrednost 2 milijona pa pol. Ne vem, kako se bo s temi 229 tisočimi ta projekt v letošnjem letu realiziral in kaj bomo s tem denarjem sploh lahko naredili, pa me zanimajo podrobnosti glede tega projekta. Poleg tega pa bi rad, da bi v času zapore Idrije bila na tem gradbišču boljša organizacija dela, kajti, velikokrat tam sploh ni bilo ekipe, ki bi izvajala predvidena dela. Potem, boljšo informiranost lokalnega prebivalstva in ustrezne označbe, vendar v podrobnosti ne bom šel. Kolikor sem informiran, naj bi predstavniki direkcije tudi o tem poročali na seji občinskega sveta v mesecu februarju ali mesecu marcu. Vsekakor pa bom kot, bi rekel, koalicijski poslanec, podprl rebalans proračuna za leto 2019. Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednji, k besedi prijavljen, gospod Jani Prednik, pripravi pa se dr. Krajčič. Gospod Prednik, beseda je vaša.
Predsednik hvala. Ministrica, minister in vsi sodelavci, lep pozdrav. Zdaj kljub temu, da verjetno ministrica pričakuje kakšno vprašanje glede tretje razvojne osi, naj povem, da tega ne bom postavljal, bi se pa ministrstvu, ministrici in vsem zahvalil za kooperativnost v zadnjem obdobju, da smo skupaj pač tu premaknili določene zadeve naprej in vsi vemo, kaj vam je oziroma kaj nam je naloga v prihodnjem letu oziroma v prihodnjih letih. Jaz bi vprašal nekaj drugega, in sicer, v NRP je investicija modernizacija kočevske proge razdeljena v dve fazi – 2. in 3. V 2. fazi je letos namenjenih milijon 600 tisoč evrov in bo odstotek realizacije 95,8 odstoten. V 3. fazi pa je vrednost projekta 21 milijonov 580 tisoč in se bo financiralo letos 6 milijonov 120 tisoč, naslednje leto 8 milijonov, leta 2021 pa 6 milijonov 879 tisoč. Odstotek realizacije pa je 16,1 odstotka. Zdaj glede na realizacijo 3. faze, ki je načrtovana skozi 3 leta, me zanima, kaj to pomeni za vzpostavitev najprej tovornega prometa, kdaj bo stekel in kdaj bo stekel potniški promet? 2. vprašanje pa bi imel za ministra za okolje in sicer samo, kakšni so načrti, plani za sanacijo Zg. Mežiške doline? Najlepša hvala.
Hvala lepa. Besedo bom dal še dr. Krajčiču, potem bom prosil predstavnike Vlade za odgovore. Dr. Krajčič, izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsednik za besedo, spoštovana ministra z ekipami. Veseli me, spoštovana ministrica, da ste zadovoljni s proračunom – to je od ministra redko slišati, običajno jamrajo pri razrezu proračuna. S tem si predstavljam, da bomo tudi vas videli tako veselo razpoloženo skozi letošnje leto. Vznemirja me pa nekaj takih vprašanj. Omenili ste pospešeno črpanje evropskih sredstev, kar je rak rana v bistvu celotne države, pa pri vašem kolegu ministru najbrž večja kot pri vas, pa vendarle, ali smo mi že prešli zdaj s faze težav s črpanjem v fazo, kako ta sredstva uporabljamo? To se pravi, ali se kakovostno uporabljajo ali ne? To se pravi, da ni cilj samo črpanje, ampak, zakaj dejansko uporabljamo? Ali bomo potem po tej finančni perspektivi konkurenčnejši glede na druge družbe, druge države ali ne? To je namreč cilj kohezije. Cilj kohezije ni poraba, ni črpanje, ampak je izenačevanje razvitosti regij v, na ravni Evropske unije. Pa bi prosil oba ministra, vsak svojega resorja, da to komentirate. Imate povečanje, vidim tukaj, proračuna z rebalansa za cca. 50 milijonov. Tako na pamet bi rekel, da je to  okrog 7 %, pa me zanima, ali smo v okviru tega več naredili, ali je to samo povečanje cen pri posameznih projektih.  Zelo me veseli, da smo zelo blizu koncesijske pogodbe za srednjo Savo. To je tudi ena od zgodb, ki se v tej državi paca najbrž ne 23 let, 10 pa zagotovo. Najslabše je, kadar ne vemo, pri čem smo in se vrtimo v krogu, tako da vam moram priznanje obema ministroma narediti. Da so se tukaj našli vsi torej interesi na nekem imenovalcu, ko se bo dalo to tudi zapreti. Kolikor slišim, bi že konec meseca naj ta pogodba bila. Držal vas bom za besedo. In potem bom marca siten.  Zanima pa me, ministrica – ko sem gledal ta proračun – ne bom se v posamezne ceste spuščal – kako pridete do številk? Oziroma kako uvrstite neko cesto, vzdrževanje neke ceste v program. A za to obstajajo kakšni kriteriji ali to obstajajo pritiski, ne vem, lokalnih scen ali kaki politični grupaciji - pa če o tem nekaj poveste. Skratka, o kriterijih. In enako me zanima tudi glede obvoznic. Cela vrsta obvoznic, vidim, da je notri. Ene imajo simbolične vrednosti, ene so bolj zajetne. Pa me zanima, na podlagi česa uvrščate tudi – kako prioritete postavljate pri izgradnji obvoznic. Pa bodi sedaj dovolj za Ministrstvo za infrastrukturo. No, in še eno vprašanje za ministra za okolje in prostor. Omenili ste povečanje črpanja EU sredstev in tudi črpanj iz namenskih skladov. Tu imate zlasti tri, recimo, imate sklade. Mislim, da je to ministrstvo, ki ima največ namenskih skladov. To je vodni in podnebni in pa Eko sklad. Vprašanje je podobno. Tu imate še vedno težave s črpanjem na vseh treh segmentih? In me zanima, ali tudi tukaj že dajete kaj več pozornosti vsebini, ne samo indeksom črpanja. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Sedaj bom dal besedo predstavnikom Vlade, najprej gospe ministrici mag. Bratušek. V kolikor pa bodo na vprašanja odgovarjali tudi vaši kolegi, prosim, da se predstavijo za potrebe magnetograma.  Izvolite.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala. In ja, za konkretne projekte bom seveda s konkretnimi podatki prosila sodelavce.  Takoj na začetku pa mogoče naj odgovorim na to zadnje vprašanje. Ja, obstaja metodologija. Treba je imeti izpolnjenih kar nekaj pogojev, da je projekt uvrščen v načrt razvojni programov. Seveda pa vsaj pri eni – pri enem večjem investicijskem projektu, to je tretja razvojna os, lahko spremljate tako civilne kot politične pritiske, da, bom rekla, se stvari mogoče peljejo hitreje, kot bi se – ali pa tudi ne. Ker jaz mislim, da se vsi zavedamo, da tudi ta cesta, ta povezava je res nujno, nujno potrebna. To je prva stvar. Pa če grem mogoče zdaj kar tukaj naprej. Kar se tiče evropskih sredstev. Mogoče še to, ja. Obstaja – ne »obstaja«, potrjena sta dva dokumenta. Resolucija in strategija in celo tako imenovan drsni šestletni plan, kjer so jasno zapisani projekti in prioritete. Seveda se določene stvari spreminjajo, seveda se določene stvari tudi zamikajo, ker se ne izvajajo tako, kot je bilo mogoče predvideno. Ampak obstajajo dokumenti. Zato me je, bom rekla, kar zmotila opazka gospoda Bevka, ki je rekel, da nek projekt je bil uvrščen, potem pa je šel ven iz načrta razvojnih programov. Tako da tukaj prosim – kdaj je bil uvrščen pa kdo …
Napačno ste me razumeli.
Alenka Bratušek
Okej, v redu.
Bom pojasnil.
Alenka Bratušek
Me take stvari, bom rekla – so lahko narobe razumljene. Tudi v javnosti, ki nas spremlja. Kar se tiče črpanja evropskih sredstev. Ja, dinamiko bo vsekakor treba pospešiti vsepovsod, če želimo denar, ki ga imamo, počrpati. Jaz sem žalostna, da se zgodba iz prejšnje finančne perspektive, kjer smo na koncu finančne perspektive tako rekoč čarali – res čarali, da smo počrpali ves denar – se v bistvu ponavlja. Mi imamo, mislim, da okrog 600 milijonov evrov od 3 milijard – je bilo do konca lanskega leta počrpano.   Tako da nas čaka ogromno, ogromno dela, da bomo stvari, bom rekla, speljali. In to, kar leži na mizi, tudi uporabili.  Glede učinkovitosti pa razprave glede učinkovitosti, se lahko z vami strinjam. S tem, da za to finančno perspektivo je vlak odpeljal. Točno je določeno, zakaj stvari lahko – ali pa da ne rečem – moramo porabiti. Se pravi, ko bomo delali – in to je prav zdaj – načrtovali predloge, kaj bi v novi finančni perspektivi z denarjem naredili – moramo gledati mogoče bolj, še bolj na razvoj, na multiplikativne učinke, ki jih denar v določeno investicijo ima in tako dalje. Tako da za to finančno perspektivo lahko rečemo – ali pa recimo, da je bila zastavljena s ciljem hitrejšega in boljšega razvoja naše države, približevanje bolj razvitim, bomo pa na koncu finančne perspektive verjetno lahko ocenili, ali je pri načrtovanju, bom rekla, so bile pravi programi uvrščeni v ta program za evropska sredstva. Ampak kaj veliko se spreminjati ne da. Mi na infrastrukturi lahko rečemo: »Ne ta projekt, pa en drug.« Ampak infrastruktura je pa infrastruktura in znesek tak. Ne moremo reči: »Zdaj bomo pa to dali za znanost.« Ali pa kaj drugega. Tako da to je mogoče bolj pogovor za naslednjo finančno perspektivo. Kar se tiče konkretnih vprašanj gospoda Bevka bo, bom rekla, odgovoril gospod z direkcije. Ampak vseeno, eno stvar je pa tukaj treba povedati. Kot veste, imamo mi za prometno infrastrukturo – da ne rečem za cestno infrastrukturo – zagotovljen namenski vir. Ki ga uporabniki cest plačujemo ob registraciji. Ta sredstva se natekajo na namensko postavko v proračunu in seveda do konca leta – se pravi, do konca leta 2018 – niso bila ta sredstva v celoti porabljena. In skupaj z Ministrstvom za finance, tako kot vrsto let, bo Vlada - ali pa ob soglasju Ministrstva za finance – bo Vlada seveda denar, ki je bil neporabljen, prenesla v naslednje leto. Zato da se še enkrat ne izkazuje v odhodkih proračuna. In kar nekaj projektov – mogoče tudi tisti, ki jih vi tukaj omenjate, pa jih zdaj ni v rebalansu – bodo po tem, ko bo ta denar s prenosom zagotovljen, uvrščeni, tako kot zakon omogoča, tudi v načrt razvojnih programov s sklepom Vlade.  Je pa, bom rekla, to – ampak to je najprej stvar pogovora na Ministrstvu za finance – mogoče razmislek, da nekatere države to imajo tako urejeno, da ni to namenska postavka, ampak je proračunski sklad, kjer ni potem tistega – bomo prenašali, ne bomo prenašali, koliko bomo prenašali - ampak je tam pač znesek – toliko je namenjeno za prometno infrastrukturo – in je mogoče tudi, bom rekla, menedžiranje projektov, ki jih je res kopica – to se strinjam, mogoče bi tudi tukaj veljalo razmisliti o, malo, združevanju teh projektov, da ni tako razdrobljeno. Ampak, kot sem rekla, to je stvar tudi spremembe zakonodaje v nadaljevanju. Zdaj pa prosim še najprej gospoda z … / oglašanje iz dvorane/
Ja, izvolite, izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Samo pojasnil bi rad, ker mislim, da je prišlo do nesporazuma.  Ta projekt – gre za rekonstrukcijo državne ceste Idrija-Podroteja z novo gradnjo kolesarske steze – ni bil uvrščen v načrt razvojnih programov, ampak je bil pripravljen za vnos v Načrt razvojnih programov Republike Slovenije. Vendar iz meni neznanih razlogov potem končno ni bil uvrščen v načrt. Čeprav tukaj v dopisu in Direkcije za infrastrukturo tako piše, da bodo dali v to kot nov investicijski projekt. Vem pa, da je to možno s sklepom Vlade tudi prihodnje leto ali pa še letos uvrstiti, tako da jaz upam, da se bo ta problem rešil. Kajti občina je na tem projektu že en del svojih sredstev, predvidenih za letošnje leto že investirala. Hvala lepa. Toliko za pojasnilo, ker je šlo očitno za nesporazum.
Hvala lepa. Še gospoda iz direkcije prosim za dodatno pojasnilo. Izvolite.
Tomaž Willenpart
Direkcija za infrastrukturo. Jelični Vrh, 21. februarja imamo predstavitev projekta na občinskem svetu v občini Idrija. Nazadnje je bil 12. decembra lani predstavljen celotnemu gospodarstvu idrijskega območja. Sicer je bilo pa do sedaj od leta 15, ko se je ta galerija začela nekako dogovarjati, pet predstavitev celotnemu gospodarstvu idrijskega konca, zainteresirani javnosti, ne vem, sedaj novinarskih konferenc nismo šteli, ampak jih je bilo vsaj deset in ocenjujemo, da je vsaj do sedaj, ko razpis še ni bil objavljen za gradnjo, bo pa v kratkem, dovolj teh predstavitev, smo se pa sedaj v občini dogovorili, da bomo na občinskem svetu dorekli tudi podrobnejše predstavitve sedaj v tej fazi, ko prihajamo v ključno obdobje. Se pravi, leto nameravamo graditi. Zelo natančen terminski plan je narejen, 156 dni v letošnjem letu, od tega 37 dni popolnih zapor in en vikend popolne zapore, ostale so polovične zapore, in 210 dni v letu 2020, od katerih je skupaj s šestimi vikendi 56 dni popolnih zapor.  Kar se sredstev tiče, ja v sprejetem rebalansu je res tako kot ste rekel, vendar saj je še proračuna za leto 2020 ni. In ko pa bo proračun v razpravi bomo ustrezna sredstva morali zagotoviti in to tudi nameravamo.  Kar se četrte razvojne osi tiče, kot ste povedal, saj smo vam ne tako dolgo nazaj natančno odgovorili. Ja, predstavitev je predvidena sedaj v kratkem. Naročeno je bilo geološko poročilo. Namreč, geološka sestava v območju med Gorenjo vasjo in Cerknim je dejansko problematično. In na podlagi te predstavitve bomo tudi predlagali odločitev, kako nadaljevati študijo variant. Sam prostorski akt Hotavlje oziroma Gorenja vas-Hotavlje-Cerkno je bil pred leti najprej ustavljen, potem nadaljevan. Dejstvo pa, da je treba narediti ustrezne strokovne podlage. Namreč, projekt na eni strani je izredno zahteven, posledično zelo drag, na drugi strani pa sorazmerno malo prometa prinese v planski dobi. Vendar to je stvar študije varianti predinvesticijske zasnove.  Kar se tiče projektov na tako imenovanem Y iz logaške smeri. Obvoznica Godovič in obvoznica Hotedršica sta v tem času bili narejeni na nivoju pobude, kjer je bilo ugotovljeno, da je obvoznica neučinkovita oziroma ni sprejemljiva, ekonomsko nevzdržna in pa tudi iz prostorsko, okoljsko, kulturnih razlogov je ni možno umestiti v prostor, zato je bila izvedena rekonstrukcija, konkretno v Godoviču je končana, v Hotedršici je v gradnji. Dočim spodnja Idrija kot tretji od teh prostorskih aktov se nadaljuje s študijo variant oziroma utemeljitvijo izbrane variante in DPN, se pravi državnim prostorskim načrtom, razgrnitve predvidene letos, upamo, da pred poletjem ali najkasneje jeseni. Kar se ostalih projektov tiče, Spodnja Idrija, Idrija je v proračunu rekonstrukcija, idrijska Bela - Idrija je predlagana za v proračun, tam je tudi kolesarska povezava. Jelični vrh sem že omenil. Zidovi v Zali se delajo. Lahko še naštevam, ampak… Vsi projekti, ki so bili pred leti uvrščeni na tako imenovanem Y so v gradnji oziroma se izvajajo. Obvoznica Logatec je bila pa že pred leti nekako izločena kot nesprejemljiva iz naslova narave in kulture. To mislim, da je vse. Če v Jeličnem vrhu lahko še kaj rečem, imam tu podroben plan, če koga zanima. Kar se Idrija-pot Doroteja, ja DIP je narejen, kot ste povedal. Vendar če delate rebalans proračuna na silvestra, pač, ni bilo možno narediti vseh projektov uvrstiti v proračun. In glede na vrednost rebalansa, vendar to bo gospa ministrica verjetno povedala, ne moremo novih projektov uvrščati, če je sredstev približno toliko kot v sprejetem proračunu. Verjetno boste pa kaj o prenosu rekla, pa na bi sedajle…
Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Sedaj ste lahko slišali, da zadovoljstvo pri zaposlenih je s proračunom malo manjše, kot je pri ministrici. Za namenska sredstva sem povedala. Ja, bomo reševali tako kot rešujemo že vrsto let. Kako bomo v nadaljevanju to mogoče bolj pravilno rešili, pustimo za nadaljevanje. Eno stvar sem še hotela omeniti, to je, ker so bile omenjene zapore cest, smo na ministrstvu pripravili, bom rekla, protokol kje bo jasno zapisano, kako moramo   (nadaljevanje) ljudi obveščati - to konkretno povem iz primera mojega kraja, to je Kranja, kjer niso bili obveščeni niti tisti dan, da bo cesta zaprta -, skratka, bo zelo jasno, tipizirali bomo table, kjer bo jasno zapisano, od kdaj do kdaj bo zapora, da bodo ljudje jasno vedeli, koliko časa bo tam ta omejitev. Na žalost se marsikje brez tega pač ne da. In tako kot so ljudje takrat mogoče zelo nezadovoljni, so potem, ko je tisti odsek obnovljen in urejen, toliko bolj zadovoljni. Seveda jih je pa treba informirati, da se oni znajo organizirati. To sem hotela še dodati. Kar se tiče kočevske proge, bo pa državna sekretarka dala jasna pojasnila.
Hvala lepa. Gospa Mauhler, beseda je vaša.
Nina Mauhler
Lep pozdrav! Hvala za besedo. Na vprašanje gospoda Prednika. Vprašanje se je nanašalo na izgradnjo kočevske proge, na drugo in tretjo fazo, in pa na sredstva. 1,6 milijona evrov, tu gre za zadržana sredstva, ki bodo izplačana v letošnjem letu, gre za izplačilo gradbenih del, ki so bila zaključena decembra 2018 v sklopu druge faze; s tem je bila druga faza zaključena. Tovorni promet na relaciji Ribnica-Kočevje bo stekel v aprilu 2019, sicer samo z nekaj deset kilometri na uro, to pa zaradi tega, ker faza 3 še ni zaključena. Faza 3 pa pomeni izgradnjo oziroma vzpostavitev signalno-varnostnih naprav. Januarja 2019 je bila po zamudi dveh let, in sicer zaradi revizijskih zahtevkov, vendarle podpisana pogodba z izvajalcem. Rok za izvedbo je 18 mesecev, to pomeni, nekje sredi poletja 2020 pričakujemo, da bodo signalno-varnostne naprave vzpostavljene. Ko bo to zaključeno, bo lahko stekel tudi potniški promet in tovorni promet s polno hitrostjo, to je nekje do hitrosti 100 kilometrov na uro. V sklopu faze 3 bodo vzpostavljeni tudi nivojski prehodi, križanja dveh infrastruktur, se pravi cestne in železniške, in s tem bo potem projekt kočevske proge tudi zaključen.  Hvala.
Hvala lepa. Ker so bila določena vprašanja vezana tudi na področje Ministrstva za okolje in prostor, dajem besedo gospodu Lebnu.
Jure Leben
Hvala. Najprej glede Mežice. Mi imamo zagotovljenih 860 tisoč evrov, 110 tisoč evrov iz podnebnega sklada za že podpisane pogodbe in 750 tisoč evrov za letos za nove aktivnosti. Imamo pa tam tri izzive. Eden je ta, kar smo tudi že začeli delati, da bomo morali prevetriti metodologijo za določanje ukrepov, ki bodo prinesli določene cilje. Zdaj smo na tem, da smo ukrepe naredili, ciljev pa nismo dosegli. Drugo je kontrola, metodologija kontrole otrok, zato da bomo lahko med leti tudi primerjali. To dvoje je najbolj pomembno zato, da bomo lahko potem učinkovite ukrepe izvajali. Imamo pa še tretji izziv, ki je ta, da na nekaterih koncih, tudi višje gor v Črni, smo ukrepe naredili, pa smo ugotovili, da so onesnaženo zemljo odpeljali pa onesnaženo zemljo pripeljali nazaj. Tako bomo uvedli kontrolo dejansko na terenu, ko se ukrepi izvajajo, da bomo imeli kontrolo, ali se je naredilo tako, kot je treba. Je pa ena od prioritet - imamo degradirana območja - kot izziv, tako da bomo to izvajali. Smo pa tudi že začeli aktivno delati z lokalnimi podjetji, da so bolj družbeno odgovorni in tudi oni dajo kakšen evro več denarja, več denarja, ko ga bomo imeli, prej bomo lahko te stvari sanirali.  Nadalje, kar se tiče črpanja evropskih sredstev. Mi smo takoj en mesec po nastopu Vlade najprej ugotovili sami pri sebi, ali sploh vemo, kakšni postopki v hiši so. Potem smo naredili reorganizacijo procesov znotraj hiše. To nekako izgleda takole / slikovni prikaz/, da si malo bolje predstavljate. To je rezultiralo v tem, da, recimo, prej v 2016 je bilo   (nadaljevanje) počrpanih 50 milijonov evrov, v 2017 53 milijonov, mi smo pa od 14. 9. do konca leta počrpali 40,2 milijona evrov že. Tako jaz računam, da bomo letos šli proti številki 90, ker se to od nas tudi pričakuje. Morate pa vedeti, da imamo trenutno v izvajanju 44 projektov, skupno regijskih pride 90 novih. Jaz imam že predlog pripravljen, kako bi se tega lotili, in računam, da bi do konca tega meseca tudi imeli vse pogoje, da bomo te projekte lahko normalno izpeljali in jih tudi počrpali. Ena stvar, ki je vezana na delo obeh ministrstev, je izdajanje okoljevarstvenih soglasij pa okoljevarstvenih dovoljenj za državne projekte, ki so vezani na črpanje evropskih sredstev. Tu sem dal navodila, da je ena skupina državnih projektov, da imajo to prednost, zato da bomo tudi kot država vse cilje črpanja evropskih sredstev dosegli; jaz mislim, da je to prav. Podaljšujemo pa ta navodila iz meseca v mesec. To pomeni, ko bomo prišli nekje do, recimo, kolikor toliko zelene točke, bomo ta navodila ukinili, ampak moramo narediti vse, da ta denar, ki je Sloveniji namenjen, tudi počrpamo.  Kar se tiče vodnih skladov. Imamo dva naša, eden je v upravljanju obeh resorjev. Do zdaj je črpanje ca 23 problemov, največji problem je ego-trip med direkcijo in ministrstvom. Mi smo zdaj naredili drugo fazo reorganizacije. Ves kader, ki dela direktno samo na vodah, smo dali na Direkcijo za vode, Direkcija za vode ima zdaj roko čez tudi nad vodnim skladom. In zdaj smo naredili v bistvu točko vse na enem mestu za vode, kar bo pomagalo, da se ta denar bolje počrpa. Bom pa tudi v Predlogu zakona o vodah, ki ga bom prinesel pred vas, predlagal, da vsaj za določeno obdobje razširimo vsebino črpanja tega vodnega sklada, ravno zato, ker imamo veliko izzivov še na terenu, in škoda, da denar tam leži in ga ne bomo porabili. Lahko dorečemo neko določeno obdobje, ko bo lahko na vodotokih, ampak širše kot zdaj.  Podnebni sklad - ja, izziv. Vlada je zdaj potrdila program 148 milijonov evrov. Mi smo zagotovili 10 novih delovnih mest. Teh 10 novih delovnih mest ni bilo zagotovljenih samo s številko, ampak točno določeno za vsako osebo posebej, kakšne izkušnje morajo biti. S tem ukrepom, sem prepričan, bomo lahko ta denar procesirali, imeli pa tudi te učinke na okoljske cilje, ki jih moramo kot Slovenija dosegati.  Kar se tiče Eko sklada, mislim, da delo med obema ministrstvoma teče dobro. Tudi tam bo zdaj nov direktor, tudi tam bodo narejeni neki ukrepi naprej, od tega, da bomo lahko vlagali e-vloge, do tega, da ne bo več, prideš s ponudbo, pa dobiš kljukico, da lahko greš v investicijo, potem pa izbereš drugega izvajalca, pa je ponudba drugačna. Ampak na koncu, ko narediš, za te pa te cilje, boš dobil kljukico, da dobiš denar. Jaz mislim, da s takimi ukrepi bomo izboljšali še delovanje samega Eko sklada. Vsega z danes na jutri se ne da rešiti, ampak če bomo te stvari implementirali na tak način, kot sem jih predstavil, bomo tudi cilje dosegali. Še eno stvar naj povem, moj osebni cilj je, da bi bil v naslednjem letu vodni sklad črpan v višini 70 %.  Hvala.
Minister, hvala. Naslednja je prijavljena k razpravi Nataša Sukič. Pripravi naj se gospod Zorčič. Gospa Sukič, izvolite.
Najlepša hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovana ministrica, minister, sodelavke in sodelavci! Dobro je slišati, no, te pozitivne trende tako na Ministrstvu za infrastrukturo kot na Ministrstvu za okolje in prostor glede povečanja sredstev. Tako da to, kar sta oba predstavila, se mi zdi izjemno pozitivno. Tudi samo zavedanje pomembnosti učinkovitega črpanja evropskih sredstev   o nekih izboljšavah, o vajini komunikaciji glede problema pridobivanja okoljskih soglasij oziroma pospeševanju pridobivanja le-teh, se mi zdi zelo, zelo v redu. Zdaj, pri samem proračunu za okolje in prostor bi seveda pohvalila povečanje sredstev na postavki stanovanjska dejavnost. Kot vemo, smo v Levici pri sprejemanju proračuna za leto 2019 nekako vztrajali pri povišanju za 4 milijone. In samo s tem rebalansom se sredstva povečujejo za 2,5 milijona evrov. Dejansko pa bodo v letu 2019, torej bo za stanovanjsko dejavnost namenjenih kar štirikrat toliko denarja, kot je bilo sprva planirano. Kar se nam zdi izjemno pozitivno.  Zdaj, če podrobneje pogledamo to postavko, pač vidimo, da gre to povečanje v veliki meri na račun povečanja obsega subvencioniranja tržnega najema in pa mladih družin. Se pravi, tu se povečujejo sredstva s 700 tisoč evrov na kar 3,15 milijona evrov. In tukaj me samo pač zanima nekaj podrobnosti, in sicer lani je bila vrednost tega projekta ocenjena nekako na 10,8 milijona evrov in pa realizacija je bila nekako dosežena v – nekako 80-odstotna realizacija, če prav razumem. Letos pa je projekt ocenjen na 19 milijonov evrov, dosežena realizacija pa naj bi bila ocenjena na 67,7 %. Pa me zanima, zakaj takšna razlika v tej oceni. Po eni strani toliko, torej – ocena povečana kar za 9 milijonov skoraj, kar seveda je pozitivno, dosežena realizacija pa pač naj bi bila nižja.  Poleg tega bi tu mogoče samo pokomentirala, da je to subvencioniranje sicer v redu prehodni ukrep, ni pa to neka trajna, dolgoročna rešitev. Namreč s tem ukrepom mi seveda v bistvu, bodimo realni, podpiramo neko rentniško oziroma oderuško oderuštvo na plečih tistih socialno najbolj ranljivih. Se pravi tistih, ki si sami ne morejo zagotoviti svojega stanovanja. In potem je pač to neka stvar, ki – nek ukrep, ki je sicer na kratko progo seveda zelo v redu za te socialno ranljive skupine, dolgoročno pa to ni rešitev te problematike. Se pravi, država in občine bi pravzaprav v resnici morale stremeti k povečanju fonda javnih najemnih stanovanj. S tem proračunom zaenkrat tega še ni zaznati. Zdaj, naj vas mogoče spomnim na svoje vprašanje. Jaz sem že spraševala o tem. Ste, minister, podali oceno, da bi lahko s 104 milijoni evrov zgradili, recimo, tisoč 500 takšnih stanovanj. Ampak imate - pač žal, se ne morem z vami, recimo, strinjati, da bi denar zanje morali v glavnem prispevati najemniki neprofitnih stanovanj. Torej na nek način so to uporabniki socialnih storitev. Se pravi, socialno najbolj ranljivi sloji, kar seveda ni v resnici realno pričakovati. Pa bi država pa po drugi strani – ampak to v Levici že ves čas govorimo, da ne bom preveč zdaj se spuščala na neko področje, ki danes ni predmet tega odbora – ampak država recimo blazno dosti sredstev namenja za neke oklepnike tam in za stvari, ki jih v resnici ta država ne potrebuje. Pa naj samo povem, da bi recimo – ne bom omenjala, da bi za 1,2 milijarde evrov lahko zgradili 18 tisoč stanovanj, kar bi pomenilo kar trikratnik – kar trikrat bi presegli potrebe s tem po teh stanovanjih. Tako da mi bi lahko kot država rešili enkrat za vselej te neke naše najbolj – res te konkretne probleme, ki se vlečejo iz enega obdobja v drugega.  Zdaj, mogoče še, da se ustavim pri sami stanovanjski inšpekciji. Mi smo z vami na zadnjem sestanku izpostavili problem Airbnb. In vemo, da je to pač res problem. Namreč ta zadeva dejansko vpliva na trg stanovanj. In sicer se zvišujejo najemnine, kot vemo, zaradi tega divjega oddajanja stanovanj preko Airbnb. Vedno manj stanovanj je torej na razpolago za najem. Za tiste, ki jih potrebujejo, ker je pač namenjeno turistom, ki prihajajo, ni pa pravega nadzora nad tem. Pa nas zanima, naj na primer za ilustracijo povem, da je inšpektorat na začetku, torej gradbena geodetska in stanovanjska inšpekcija imela 13 javnih uslužbencev lani, od tega enega stanovanjskega inšpektorja svetnika in štiri stanovanjske inšpektorje. Pač mi smo prepričani, da če bi se zaposlilo dodatno število inšpektorjev, bi z njihovim učinkovitim nadzorom lahko samo z globami, ki bi jih pobirali, zagotovili recimo njihove plače. Se pravi, morali bi dejansko, to je naše mnenje, začeti razmišljati v to smer, da se naredi enkrat nek red na tem področju tega divjega oddajanja stanovanj, ta pa seveda vpliva na trg nepremičnin oziroma na oddajanje stanovanj in se potem vrtimo v tem krogu kako si ljudje ne morejo zagotoviti, kako mi to začasno rešujemo s subvencijami za te socialno ranljive, kar pa seveda, kot rečeno, niso trajnosten rešitve, pa me zanimajo vaši komentarji na vse to kar sem rekla.  Kar se tiče vas, spoštovana ministrica, veseli me, da ste izpostavili, če sem vas prav razumela, da bo torej drugi tir Divača-Koper, da bodo zagotovljena sredstva - ne vem, če sem si prav zapomnila - v višini 400 milijonov evrov za dokapitalizacijo projekta 2TDK oziroma podjetja 2TDK. To se pravi, da če vas prav razumem, smo sami zdajle sposobni to realizirati, pa da država in bomo speljali to stvar. Samo potrditev me zanima, če sem vas prav razumela, sicer se mi pa zdijo vaše izpostavljene prioritete zelo prave in tudi, saj pravim, kot rečeno, pri obeh to znatno povišanje sredstev in vse to zelo pozitivno.  Hvala lepa za enkrat.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod Zorčič, pripravi naj se gospod Podkrajšek.  Gospod Zorčič, izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Jaz bi imel kar ene par konkretnih vprašanj. V kolikor je bilo slišati iz teh uvodnih predstavitev, je situacija takšna, da ste, vsaj ministra bolj ali manj zadovoljna. Verjamem, da so nekateri projekti tudi takšni, ki bodo zahtevali še kar se da veliko napora, da bodo realizirani, nekateri tudi še kakšna dodatna ali pa tudi vsa sredstva, pa vendarle imamo nekaj projektov v državi, ki so splošnega državnega pomena, nekaj je takšnih, ki so bolj lokalno obarvani. Verjamem, da si bomo poslanci tudi s tem ukvarjali in jaz bi mogoče kar ene par takšnih projektov izpostavil. Kar se tiče ministrstva za okolje in prostor, me zanima:  Kakšna je situacija kar se tiče, vezano tudi na proračun, v zvezi z gradnjo hidroelektrarn na spodnji in na Srednji Savi. Kako je to, kaj je načrtovano v proračunu? Kako se soočate tudi s težavami na katere opozarjajo tako pri energetskih podjetjih kot tudi pri podjetju infra? Slišati je namreč, da še kar naprej, sploh govorim za HE Mokrice, da se neka društva ali pa neko društvo pritožuje na izdajo, če se ne motim, okoljevarstvenega soglasja, v kakšni fazi je to in kakšna naj bi bila dinamika izgradnje tako hidroelektrarna na Spodnji Savi kot potem hidroelektrarna na Srednji Savi glede na, bom rekel tudi, umeščenost teh projektov v proračun.  Kar se tiče infrastrukture, sem zadovoljen. Mislim zdaj, kolikor izhaja iz teh dokumentov, se nekako nadaljuje dinamika vlaganj v ceste in železnice. Začeli se bodo kar prenekateri projekti na železnicah, tudi na cestah, pa bi vseeno mogoče malo bolj konkretno vprašal, glede na to, da imamo danes tudi gospoda Vilemparta, ki je znan po tem, da zna iz glave povedati za vsak kos državne ceste v Sloveniji kaj se z njimi dogaja. Mogoče o južnem delu tretje razvojne osi, se pravi, dolenjska avtocesta proti Novem mestu, proti Revozu,   (nadaljevanje) potem naprej proti Malinam kje je ta projekt ali ocenjujete, da so sredstva zadovoljiva v tem proračunu? Jaz ne bom preveč polagal na te številke glede na to, da je tudi ministrica omenila, da se tukaj še neka sredstva dodatno pričakujejo in bo lahko posamezno od projektov bil očitno tudi glede na svojo prioriteto podkrepljen s temi sredstvi se pravi, tretji del južne razvojne osi. Ko se pa omenil HE Mokrice pa bi v zvezi s temi deli spomnil še na eden projekt, ki se tudi tiče ministrstva za infrastrukturo to je izgradnja mostu čez reko Savo v Brežicah. Dve leti nazaj je prišlo do podpisa pogodbe z ministrstvom, ki se nanaša na izgradnjo z Ministrstvom za infrastrukturo, ki se nanaša na izgradnjo tega mostu in sicer vezano tudi na časovnico izgradnje Hidroelektrarne Mokrice pa me zanima kje je ta projekt? Na zadnjem sem bil seznanjen, da je bil na vrsti projektiranje in tudi tukaj me zanima kakšna bo časovnica glede na to, da je predvideno, da bo ta usklajena z časovnico izgradnje HE Mokrice. Toliko za enkrat z moje strani.
Hvala lepa.  Preden dam besedo predstavnikom Vlade dajem besedo še gospodu Podkrajšku. Izvolite.
Hvala, spoštovani predsednik odbora za dano besedo! Cenjena ministrica, minister, vsi predstavniki ministrstva direkcije, kolegice in kolegi lep pozdrav tudi v mojem imenu!  Seveda v uvodu smo poslušali oba - najprej ministrico, potem ministra - glede višine sredstev, ki so predvidena v tem rebalansu za leto 2019 seveda nikogar ni v tej dvorani, ki ne bi želel imeti več teh sredstev pa seveda tudi istočasno tudi drugi odbori verjetno tudi v drugih segmentih. Jaz moram povedati, da s to višino sredstev, ki je ministrica povedala pa minister kaj pomeni to s preteklim obdobjem predvsem obdobjem 2018 moram biti pošten, da smo v preteklem obdobju dobili kar nekaj zelo kvalitetno obnovljenih cest, mostov pa tudi na področju železnic tako, da seveda, če bi tega denarja bilo zagotovljenega še več seveda bi lahko bili še bolj uspešni. Bi se pa dotaknil enega problema, ki sta ga oba ministra tudi danes se dotaknila to je okoljevarstveno soglasje predvsem se to moje vprašanje bolj nanaša na ministra Lebna, gospoda Lebna kajti govorimo o tretji razvojni osi. Jaz mislim, da je to eden izjemno zahtevnih projektov, ki se bo dejansko izkazalo, ker živimo v letu 2020 ali država, ko si zastavi neki cilj Vlada, ministrstvo seveda potrebe državljanov predvsem tisti, ki živijo v nekem delu v tem primeru mislim Koroške ali smo sposobni z vsemi službami tako zahteven projekt spraviti seveda v realizacijo, v izgradnjo predvsem me to skrbi, ker bo treba seveda še dosti fizičnih sredstev pridobiti. Imamo tukaj gospod minister že vrsto let veliko pomislekov glede okoljevarstvenih soglasij tako na področju umeščanja cest pa tudi železniške infrastrukture predvsem se tukaj večkrat bojimo, da mogoče, zaradi nekih birokratov so tudi velikokrat vprašljiva sredstva, za katere kandidiramo. Minister, da zaključim, ali z vašo vztrajnostjo, z vašimi pogledi, ki ste nam tudi že v preteklosti predstavljali vidite neke rešitve, da tisti, ki dela v teh službah končno spregledajo in delajo za eno skupno pot in cilj, ki ga ima Republika Slovenija?
Hvala lepa. Besedo dajem najprej gospe Bratušek, izvolite.
Alenka Bratušek
Sedaj bom sama odgovorila na vprašanje še enkrat povezan s progo Divača - Koper za ostalo bom pa prosila še ostale sodelavce, da pač res konkretno damo odgovore.   (nadaljevanje) Kar se tiče sodelovanja zalednih držav - to je bilo vprašanje - moram jasno povedati, da Vlada še ni sprejela sklepa ali bomo v to šli sami ali bomo tukaj se še dogovarjali z nekom. To je naloga Vlade jaz upam v bližnji prihodnosti. Ampak za to, da imamo finančno zaprto konstrukcijo smo v načrtu razvojnih programov pod ukrepom številka 1611-19002, ki se imenuje povečanje kapitala 2TDK jasno zapisali, da tudi Slovenija sama lahko to naredi in zagotovi potreben kapital. Potrebno je verjetno dati pojasnilo, ker tukaj je zagotovljenih skozi leta do leta 2023 501 milijon evrov se pravi poleg 400 milijonov evrov kapitala, ki ga je bilo v osnovi predvidenega še del, ki se zbere iz pobrane cestnine in se vsako leto sproti povečuje tudi na račun te cestnine tako kot zakon predvideva kapital podjetja 2TDK. Se pravi, za to, da bomo do konca maja lahko imeli tudi črno na belem zagotovljeno finančno konstrukcijo je v načrtu razvojnih programov zelo jasno koliko po letih zapisano, koliko bo država, če bo sama delala se pravi, če bomo delali brez zalednih držav koliko kapitala bo zagotavljala. Kot sem pa rekla Vlada mora in jaz bom delal vse, da to naredimo v kratkem - sprejeti odločitev ali nadaljujemo pogovore ali v kakšni drugačni obliki ponudimo sodelovanje zalednim državam. Ta odločitev še ni bila sprejeta. Moje osebno stališče poznate ga ne bom še enkrat tukaj bom rekla posebej razlagala.
Hvala lepa. Gospa Mauhler, izvolite.
Nina Mauhler
Hvala za besedo.  Za južni del tretje razvojne osi, ker gre, vendarle tukaj za cestninsko cesto jaz gospoda / nerazumljivo/ s tem ne bi obremenjevala, ker direkcija skrbi za necestninske ceste bom poslušala podati informacijo sama. V naslednjem letu je predvidenih 7,3 milijona evrov sredstev za ta odsek tretje razvojne osi gre pa za cesto med Novim mestom in Revozom. V tej fazi oziroma na tem segmentu gre za dve etapi prva in druga, kjer se pridobiva trenutno gradbeno dovoljenje in je pričetek gradnje na tem odseku se pravi, od Novega mesta do Revoza je predviden že v naslednjem letu, potem pa naprej od Revoza do Malin gre za tretjo in četrto etapo. Tretja etapa se bo pričela projektirati. In sicer je bila v januarju 2019 sprejeta odločitev, da se gre za štiripasovnico in se, potem pride do četrte etape tukaj gre pa za predor skozi Gorjance tukaj se bo tudi pričelo s projektiranjem in z odkupi zemljišč, zato so namenjena ta sredstva v naslednjem letu.  Sedaj, kar pa se tiče zadnje etape od Malin proti Črnomlju oziroma proti Metliki se pa pravzaprav še odločamo o investitorstvu, nagibamo se k temu, da bi vendarle bil Dars investitor. Darsu bomo tudi naročili v prihodnjih dneh študijo variant izvedbe. Predvsem razmišljamo o tem, da damo prioriteto Metliki - tukaj gre za nekaj manj kot 25 kilometrski odsek. Iščemo še tudi stično točko skupaj z hrvaškim ministrstvom za promet. Te točke nam še niso posredovali. Tudi na tem področju potekajo razgovori. To je sedaj pravzaprav v tem trenutku to, kar se dogaja na južnem delu tretje razvojne osi kot pozitivno. Mogoče za vas sedaj - kolega Prednika ni tukaj - je pa to, da se bo verjetno gradnja začela prav na južnem delu tretje razvojne osi najprej. Hvala.
Hvala. Želi še kdo iz Ministrstva za infrastrukturo besedo? Gospod Part, izvolite.
Gospod Part
Hvala za besedo.  Pri mostu ob Brežic gre v bistvu za vzhodno obvoznico Brežic. Projektna dokumentacija je končana, oddana, pripravlja se razpis za recenzijo predvsem pa za revizijo.   (nadaljevanje) Med drugim gre za najdaljši premostitveni objekt, ki bo prešel, ko bo zgrajen, v upravljanje direkcije, za slabih 500 metrov; to bo letos narejeno. Sledi parcelacija, pridobivanje zemljišč in če bomo uspešni, bomo v prvi polovici naslednjega leta izpolnjevali pogoje za razpis za gradnjo.
Hvala lepa.  Minister Leben, beseda je vaša, izvolite.
Jure Leben
Hvala. Poslanec Zorčič, najprej glede Mokric. V proračunih 2018- 2019, 2020-2021 imamo opredeljena sredstva, 2019-2020 tudi zagotovljena po različnih postavkah. Cilj je, da v aprilu ali najkasneje začetku maja objavimo razpis za gradnjo. Imamo izziv s slovenskim športom pritoževanja. Kje postopkovno pa do katere institucije zdaj ti postopki tečejo, bo morala kolegica povedati, ministrica, ker mi smo samo nosilec postopka. Moje mnenje je, da bi lahko z različnimi ukrepi tudi na delu Mokric prešli te pritožbe in šli v samo realizacijo.  Kar se tiče srednje Save, smo mi zdaj naredili neuradno medresorsko usklajevanje, ni nobenih kritičnih pripomb. Odvrteli smo tudi nekaj krogov z občinami. Ko bomo zdaj ta nov osnutek naredili koncesijske pogodbe pa sporazuma, bomo spet se dobili s Holdingom Slovenske elektrarne. Jaz upam, da bomo v enem mesecu že tako daleč, da lahko oba dokumenta podpišemo. Je pa moje mnenje, da v Sloveniji naredimo neko ravnotežje, na določenih vodotokih s hidroelektrarnami aktivno naprej, na določenih tega ne izvajamo. Bomo pa vedno naleteli, kar je bilo zdajle govora glede pritožb, povsod, eni bodo nekje za, drugi proti, ko bomo govorili, če ne bomo imeli obnovljivih virov, ali gremo v nuklearno, bo tam spet neka skupina za pa druga proti. Tako se bomo morali potem tudi kot Vlada odločiti, kako strateško pri teh zadevah naprej. Ampak glavna informacija za vas je, Mokrice aktivno naprej, pri srednji Savi pa tudi delamo na tem, da bosta koncesijska pogodba pa sporazum čim prej podpisana.  Gospod Podkrajšek, glede OVS. Ja, se strinjam, zdajle bo prišel tudi nov direktor na Arso. Postavil se bo nov sistem dela, delali bomo na tem, da se bo postopke združevalo. Lahko vam pa povem, kako delam jaz. Za nek projekt, ki je spet medresorski, so nas že iz Bruslja vprašali po zdravju, da bomo izgubili evropski denar. Z ministrico sva se zmenila, takoj sklicala sestanek in, ja, sem tudi zelo resno in strogo povedal, kaj mora biti narejeno na obeh straneh. Za ta projekt bova do četrtka dobila časovnico in jaz upam, da bomo rok teh dveh mesecev ujeli, da bomo denar počrpali. Jaz se tega zavedam, nekatere ukrepe smo že uvedli na Agenciji za okolje, nekatere bomo še. Bomo pa tudi zdaj v tej vaji, ki jo bomo naredili z Zakonom o varstvu okolja, nekatere izboljšave tudi zakonsko opredelili, zato da do teh zamud ne bo prišlo. Ugotavljamo pa tudi, kar sem tudi že na nekaj posvetih povedal, da podjetja v želji pridobivanja poslovnih pogodb velikokrat obljubijo zelo veliko, da je pogodba podpisana, potem se pa s strani države pričakuje, da bo zadeva z danes na jutri narejena. Ampak moje mnenje je, da se zadeve lahko skrajšajo, moje mnenje je, da je treba kader strokovno okrepiti, da bodo dobili znanje odločanja. Predvsem je pa treba z mojega vidika s kadrom, zaposlenim, delati, da bodo sploh ta občutek dobili, da se bodo odločali pozitivno ali negativno, bo vodstvo stalo za njimi.  (nadaljevanje) Jaz sem prepričan, da bomo tako kot na drugih področjih tudi tu stvari izboljšali.  To je to, se mi zdi, glede vprašanj. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo… / oglašanje v ozadju/ Izvolite. Ja, seveda, izvolite.
Jure Leben
Se opravičujem.  Jaz vem, da ni tehnično, da jaz vas nekaj vprašam - kateri projekt ste mislili, čisto na začetku, nisem zasledil. Govorili ste o enem projektu, pa me samo zanima, kateri projekt ste mislili.
Ja, postavko sem komentirala, za stanovanjsko dejavnost. Projekt je pa to subvencioniranje tržnega najema stanovanj in mlade družine, kjer ste povišali, kar je sicer pohvalno, kratkoročno gledano je seveda zelo pozitivno, da ste to povišali s 700 tisoč na 3,15 milijona, ampak potem sem pač komentirala. Najprej me je zanimalo, zakaj ta razlika v oceni med letom 2018 in 2019, lani je bila ocenjena ta zadeva na 10,8 milijona evrov in realizacija je bila menda 80 %, letos pa je ocena 19 milijonov, pri predvideni realizaciji pa ste zmanjšali pričakovanja na 67,7 %. To me je zanimalo, zakaj ta razlika. Pa potem sem komentirala, kako vi kot minister ocenjujete dolgoročno reševanje tega, ker v tem proračunu to ni zagotovljeno, s tem mi samo podpiramo to oderuško oddajanje stanovanj, pomagamo revežem, ampak ne pomagamo pa stabilizirati oziroma povečati fonda stanovanj…
Gospa Sukič, se oproščam, da vas prekinjam, to je bila že razprava, tako da se prijavite. Mislim, da je minister razumel. Izvolite, gospod minister.
Jure Leben
Hvala. Zdaj razumem. Ja, povečali smo denar predvsem zato, ker ko sem prišel, mi nobeden ni znal jasno povedati, koliko tega denarja je potrebnega. Zdaj smo uvedli tudi mehanizem, da moramo biti redno v stiku z občinami, da bomo vedeli, koliko denarja bomo rabili, ker jaz rad vem, koliko imam v denarnici pa koliko moram porabiti. Zaenkrat je to noter, smo povečali, ker se zavedamo, da rabimo. Vse od tu naprej je pa že tema Stanovanjskega zakona. Mi smo imeli tudi z vami pred enim tednom sestanek, jaz sem povedal, da te stvari bomo noter morali urediti. Takoj, ko gremo zdajle čez paket gradbene zakonodaje, bomo na tem področju začeli delati. Noter bomo morali urediti Airbnb; jaz mislim, da v Sloveniji ga moramo imeti, ampak moramo povedati, do katere mere. Enako glede najemniških stanovanj, to, kar sem povedal, Stanovanjski sklad bo moral imeti kapacitete na voljo. In tudi pod takimi pogoji, da če ti najemniško stanovanje najemaš, imaš dolgoročno možnost ga tudi odkupiti. Ideja je tudi, recimo, agencija za najem. V Sloveniji imamo zelo velik izziv, da imamo veliko stanovanjskih hiš, v katerih živi ena sama stara gospa ali star gospod, če ta stanovanja preuredimo, lahko dobimo dva do tri stanovanja ca 60 kvadratov; oni se s tem ne morejo ukvarjati. Tudi to bo tema Stanovanjskega zakona. Ampak jaz bi to pustil, tako kot smo deležnikom povedali, tudi tu bomo naredili posvete, dajmo se najprej usest pa poslušat, potem bomo pa iz tega ven naredili. Ja, se zavedam, bomo morali takoj po gradbenem paketu.  Kar se tiče inšpektorjev. Moje prvo stališče je, da je kadra dovolj, brez zamere. Jaz mislim, da je treba z mojega vidika najprej jih spodbuditi, da se dela na drug način. Dobivamo pa na ministrstvu zelo veliko pritožb državljanov in zato bomo uvedli dodatne tri osebe na inšpekciji, dva za okolje, enega za gradnjo, ki bodo skrbeli samo za pritožbe, ki pridejo na ministrstvo. Tudi na tak način bodo ljudje še dodatno videli, da se država odziva, in bomo tudi te stvari pokrili. Vse drugo pa potem čez proces Stanovanjskega zakona.  Hvala.
Hvala lepa, gospod minister. Besedo ima Gregor Perič, pripravi naj se gospod Doblekar.
Hvala za besedo. Lep pozdrav, spoštovane in spoštovani! Najprej se bom osredotočil na Ministrstvo za okolje in prostor. Tudi sam pozdravljam to, da je sredstev za sofinanciranje tako imenovanih tržnih najemnin več, kot jih je bilo v preteklosti, ker dokler nimamo neke drugačne sistemske   (nadaljevanje) rešitve, se mi zdi ukrep, ki je morda še najbolj pisan na kožo najemnikom oziroma tistim, ki nimajo nekega svojega stanovanja. Kajti zlasti na Obali, torej v istrskih občinah, kjer je pritisk na tovrstna stanovanja največji, je koristno, če se nekdo, ki ima v lasti neko stanovanje, pa ga ne uporablja, torej ga da v ta sistem in omogoči tudi nekomu, ki težko parira tem visokim cenam najemnim, da potem znotraj tega sistema tudi pride do sofinanciranja in se potem ta nivo najemnin ustrezno zniža. In verjamem, da se bo tudi v okviru tega ukrepa ta zamik izplačil občinam, ki v tem vmesnem času ta sredstva zalagajo, tudi ustrezno skrajšal in bodo tudi občine lahko vodile bolj aktivno stanovanjsko politiko.  Imam pa vprašanje, vezano na področje Jernejevega kanala. V preteklih tednih oziroma mesecih smo veliko brali in sledili temu, da se je prva faza ukrepov čiščenja že zgodila, zgodila se bo v kratkem tudi druga faza. Zanima me pa predvsem tisti tretji del faze, ki predvideva neko celovito ureditev tega območja. Tu je seveda logično in pričakovano, da mora tudi občina povedati in narediti svoje predvsem z vidika tega, da se odloči, v kakšne namene bo to območje spremenila in uredila tudi prostorsko zakonodajo oziroma odlok sprejela ali karkoli bo potrebno. Torej, moje vprašanje je vezano predvsem v tem smislu, kako gre lahko Ministrstvo za okolje in prostor naproti občini glede ureditve tega območja. Tako hvala za odgovore.  Naslednji dve vprašanji sta pa vezani na Ministrstvo za infrastrukturo. Prvo je zelo konkretno. Že v preteklosti je bilo večkrat izpostavljeno, da na državni cesti med Izolo in Lucijo, ki je zlasti v poletnih mesecih pod zelo velikim pritiskom zaradi tranzita, ki gre v obe smeri, torej južneje proti Hrvaški in severneje od Hrvaške dalje. To trenutno križišče je zelo neuporabno v teh razmerah in hkrati tudi nevarno; tako morajo domačini narediti zelo širok krog, da se lahko varno vključujejo na cesto. Pa sem pri pregledu načrta razvojnih projektov oziroma NRP opazil, da sicer eksplicitno ni navedeno, pa je moje vprašanje, ali je mogoče ta sanacija oziroma rekonstrukcija ali gradnja krožišča na tistem območju predvidena v okviru kakšne druge postavke, v smislu rekonstrukcije.  Imam pa še eno vprašanje, ki je vezano na drugi tir. V preteklosti smo iz komunikacij s strani Vlade, pa tudi poročanja medijev zasledili, da je kapitalski delež države predviden v višini 400 milijonov evrov, v NRP beremo - tudi prej smo se tega dotaknili -, da je ta znesek višji, in sicer 501 milijon evrov. Pa me zanima, če mi lahko nekoliko bolj pojasnite oziroma razbijete strukturo teh 500 milijonov. Ker kolikor sem sam oziroma smo tudi iz medijev in poročanja Vlade lahko zasledili, je bilo prvotno mišljenih 400 milijonov evrov kot kapitalski vložek Republike Slovenije, potem nekaj manj kot 240 milijonov s strani Evropske unije, 122 milijonov je bila cestnina oziroma cestna taksa, 250 milijonov Evropska investicijska banka, pa 167 milijonov komercialne banke; morda v tej konstrukciji kakšen znesek ni ravno najbolj točen. Zato bi vas   (nadaljevanje) še vprašal, kaj vse zajema teh 501 milijon evrov.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod Doblekar, pripravi naj se gospod Reberšek.
Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovana oba ministra s sodelavci, kolegice in kolegi! Danes imamo tu dva ministra oziroma glavna šefa dveh ministrstev, ki sta po moje najbolj pomembni ministrstvi v državi, vsaj kar se tiče samega razvoja, tudi razvoja gospodarstva, kmetijstva, zdravega življenja, pa razvoja podeželja in tako naprej, vse je odvisno od naše infrastrukture in našega okolja.  Imel bi nekaj vprašanj oziroma bi prosil za dodatna pojasnila. Sicer je to gradivo za rebalans dokaj obširno in tudi zelo podrobno, pa kljub temu, všeč mi je, da odpiramo neke teme, bi rekel, vezane tudi na lokalno področje ali pa na širše, potem o njih tudi debatiramo in se bo verjetno porodila kakšna nova ideja ali pa se bo kakšen projekt hitreje zaključil ali pa bolje izpeljal, če bomo našli nek skupen jezik oziroma bomo na to tudi opozorili.  Sicer bi izrazil tudi zadovoljstvo in delil zadovoljstvo z ministrico za infrastrukturo, gospo Bratuškovo, ki je zadovoljna s povečanjem sredstev, vendar bi kljub temu vprašal, ali se bodo projekti, vse aktivnosti in obveznosti, vse naloge, ki jih ima Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, lahko v nadaljevanju oziroma v tem letu izvajale, kot je načrtovano, kot je predvideno, v celoti ali bo morda kje premalo sredstev. Tu bi rad zelo konkreten odgovor.  Nadalje bi se dotaknil problematike okoljskih soglasij, okoljevarstvenih soglasij. Več poslancev je to že omenilo, tudi sam se pridružujem. Na primerih sem pač v občini kot podžupan Občine Litija sam doživel nekaj zadev, kar se tiče pridobivanja teh dovoljenj, koliko časa se to vleče in koliko se komplicira. Skratka, veseli me, da je minister zaznal to težavo in da jo želi uspešno čim prej urediti. Omenil bom samo dva primera. V Litiji smo hoteli en dovoz do reke Save za gasilce, pa smo čakali, ne vem, letom, tudi za obvoznico Hotič se tudi čaka še in še in zadeve ne gredo tako hitro naprej, kot bi si želeli.  Ministrica je dejala oziroma ste dejali, da boste predstavili projekt drugega tira v Državnem zboru, pa me zanima, kdaj bo to.  Hidroelektrarne na srednji Savi, koncesija. Prav konkretno me zanima, kdaj se bodo začela prva dela, kdaj, mislite, bi lahko prišlo do začetka del, glede na to, da se toliko let o tem že pogovarjamo in tudi vse občine, ki so ob reki Savi, čakajo na to, čakajo na to ali pa čakamo na to. In vse stvari so vezane tudi na to, na gradnjo infrastrukture, tako cest, mostov, obvoznic, rekreacijskih poti in ostalih zadev, vse se ponavadi konča ali pa se nekako navezuje na gradnjo teh hidroelektrarn na srednji Savi.  Protipoplavni ukrepi, o čemer je minister tudi govoril. Tudi denarja je menda zagotovljenega dovolj. Tudi zato upam, da se bo kaj več na teh protipoplavnih ukrepih naredilo kot doslej, vsaj takšno upanje mi daje minister. Me pa vseeno zanima, ali bo več denarja oziroma ali je več denarja namenjenega za preventivo ali za kurativo. Vemo, da je dostikrat zaradi divjanja kakšnih hudournikov ali pa reke, ki poplavi, potem tudi ogromno stroškov   in dostikrat se sprašujemo ali pa sprašujejo lokalne skupnosti, občine, če ne bi bilo morda več denarja potrebno vložiti v samo preventivo in potem ne bi bilo potrebno za kurativo oziroma za odpravljanje posledic namenjati toliko denarja. In pa, če se morda v prihodnosti razmišlja tudi to, da bi lokalne skupnosti bile bolj vpete v samo reševanje teh protipoplavnih ukrepov.  Potem bi vprašal. Gradnje kolesarskih poti. Zdaj, dostikrat slišimo, da država nameni sredstva oziroma ali denar v proračunu namenjen tudi za gradnjo kolesarskih poti, bodisi da se gradijo samostojno bodisi da se kolesarske poti gradijo ob novi gradnji ali pa modernizaciji nove ceste. In me pa zanima, kako pa je s tem, če bi oziroma, če je možno ta sredstva zagotoviti za gradnjo kolesarskih poti tudi na obstoječih državnih cestah oziroma lokalnih cestah, če tako rečem, pa je ta lokalna cesta označena kot kolesarska pot in seveda se pričakuje, da bo ta kolesarka pot, ki jo je označila država, tudi ustrezno urejena, da bo sploh nekako namenjena vožnji tudi kolesarjem, da bo to varna pot, urejena pot, ne da bo samo označena, ampak na primer cesta je pa lokalna. Ali je glede na to, da se tam za kolesarske poti pri gradnji državnih cest ali modernizacij zagotovi sredstva, ali je mogoče zagotovi del teh sredstev tudi za kolesarke poti, ki potekajo po lokalnih cestah, glede na to, da se potem ta mreža vzpostavi kot neka celota, kot neka kolesarska pot.  Zdaj, za zasavko cesto, to je srednji del tretje razvojne osi, 9 tisoč avtomobilov nekako prihaja iz Zasavja, približno, dnevno, tranzita, tudi čez mesto Litija, me zanima: Kako se bo ta projekt tretje razvojne osi dotikal mesta Litije in pa potem naprej proti Ljubljani, kjer je cesta kljub določenim modernizacijam in pa določenim opravljenim delom, kar je treba tudi pohvaliti, da ne bomo samo grajali, je še vedno, bi rekel, dokaj neustrezen za toliko prometa. Predvsem me pa konkretno zanima, kako je s cestno povezavo Hrastnik-Zidani most. Kako daleč je ta projekt in kdaj se bo ta projekt začel izvajati, tisto ozko grlo, ki je tudi imela Litija pripombo na to, da če ne bo to odpravljeno, potem Litija od tega ne bo imela nič. To verjetno se spomnite, to je bilo leta, mislim da 2016, ko je bila tudi predstavitev na občini Litija. Degradirana območja, minister za okolje, moram reči, se trudi. Ta popis degradiranih območij je bolj ali manj pri koncu, kot mi je znano oziroma me zanima kakšne bodo potem prioritete in koliko sredstev je zagotovljenih tudi s tem rebalansom za odpravo posledic degradiranosti.  Regijska odlagališča, bi se zraven samo še navezal. Dokaj neurejene razmere pri mnogih teh regijskih odlagališčih in pa ta vojna, borba za smeti. Vsak po svoje se to nekaj trudi, občine, regije, kako bodo pridobile smeti, kako bodo odpadke, kako bodo zagotovila dovolj sredstev, itn. Vemo, da je problem unično, trenutno eno največjih problemov regijskih odlagališč in občini Litiji sledi, v kolikor želi ostati zraven, da pri dokapitalizaciji najde 500 tisoč evrov, da bo naprej članica tega regijskega odlagališča, kljub temu, da je bilo vloženih toliko in toliko sredstev. In kaj nastane iz tega, če zadeve niso urejene oziroma niso pod kontrolo.  Železnica. Modernizacija, mnogo novih voznih sredstev prihaja. Zelo pohvalno. Tudi opravljajo se modernizacije prog. So pa neki indici ali pa želje glede na to, da ima železnica mnogo težav pri teh zaporah za odvijanje varnega, urejenega prometa tako potniškega kot tovornega, ali je možno ali mogoče, da se bo, ne vem, del odseka ali pa del prog, ki so še predvidene za modernizacijo, da se bodo hitrosti za nekaj kilometrov ali deset kilometrov dvignile. Ali je možno, da se, bi rekel, več sredstev vloži v to, da se hitreje opravi neko modernizacijo in da ti delovni stroji potem čim prej gredo s proge, ne da to traja tako dolgo? Vseeno pa je seveda treba pohvaliti kakršnokoli modernizacijo.  Zanima me tudi, koliko denarja je namenjenega za modernizacijo železniških postaj in v kakšni obliki po celotni državi? In pa, kdo skrbi oziroma kdo namenja sredstva za vzdrževanje stare opreme, objektov, pa voznih sredstev te naše zgodovine, dediščine na železnici. Vemo, da ob progi marsikje stojijo še kakšne centralne postavljalnice, stojijo kakšne stare lokomotive, stojijo kakšni stari signali, mogoče še tisti likovni in tako naprej, pa je v zelo klavrnem propadajočem stanju, bi rekel, vsak čas se bo podrlo, zrušilo. Kdo skrbi za to? Ali je mogoče kakšna sredstva nameniti tudi za to?  Sedaj pa, da zaključim, ker sem že malo dolg, ta projekt, ki ga je minister za okolje Leben govoril se na enem mestu za vode, se mi zdi, zelo na mestu in zelo v redu, pa me zanima, ali mogoče Ministrstvo za infrastrukturo tudi razmišlja o kakšnem projektu vse na enem mestu za ceste.  Toliko z moje strani. Jaz se že vnaprej lepo zahvaljujem za vse odgovore, v kolikor ste si uspeli tako hitro beležiti, kakor sem hitro spraševal. Verjamem pa, da bosta obe ministrstvi delali dobro naprej in da bo ta večja količina denarja prišla še kako prav, da bomo vsi državljani in državljanke nekaj od tega tudi imeli. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima še gospod Reberšek, potem pa predstavniki Vlade.  Izvolite.
Predsednik, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljam tudi ministrico in ministra s sodelavkami in sodelavci. Lepo pozdravljam tudi poslanke in poslance. Ob pregledu rebalansa proračuna sem bil nekaterih postavk zelo vesel. Imam pa tudi nekaj vprašanj za ministra in za sodelavce. Pri nas se veliko preveč ukvarjamo z odpravo posledic naravnih nesreč, namesto, da bi več vlagali v preventivne ukrepe. Sem pa vesel, da smo dobili ministra, ki se tega še kako zelo zaveda. Vesel sem, da smo v rebalansu proračuna našli sredstva za suhi zadrževalnik na Merinščici, ki zagotavlja poplavno varnost za več kot polovico Savinjske doline. Ministru in ekipi se seveda na tem mestu najlepše zahvaljujem.  Če se omejim še na nekatere investicije v spodnji Savinjski dolini, od koder tudi prihajam, me konkretno zanima postavka v NRP, in sicer ukrepi za poplavno varnost v spodnji Savinjski dolini, za katero je po planu leta 2019 namenjenih 905 tisoč in v planu 2020 48 milijonov in 482 tisoč. Zanima me, kaj je znotraj te postavke, konkretno?  Seveda se ne morem izogniti tudi naše državne ceste R2447 Ločica-Šentrupert. Lahko se motim, vendar je v NRP nisem zasledil. Kakšni so plani z rekonstrukcijo? Sem pa notri zasledil obnovo dveh mostov čez potok Bolska. Za enega so sredstva namenjena v letu 2019 2020 in 2021, za drugega pa šele po letu 2022. Bil sem tudi obveščen, da bodo v letošnjem letu na določenih odsekih potekala obnovitvena dela, in sicer od kilometra 0,9 do 2,2 in od 3,7 do 4,45 in od 3,7 do 4,45. Zanima me tudi cesta Andraž-Velenje, ki je tudi nisem zasledil v NRP, pa bi rad odgovor tudi na to vprašanje.  Se vam pa seveda za odgovore že vnaprej najlepše zahvaljujem.
Hvala lepa. Gospa Bratušek, boste vi?  Izvolite.
Alenka Bratušek
Hvala. Najprej, še enkrat – proga Divača-Koper. Za pomemben projekt gre, tako da je prav, da razjasnimo vse stvari. Nimam s seboj investicijskega programa, ampak očitno sem toliko gledala v te številke, da sem si jih tudi na pamet zelo dobro zapomnila. Skratka, 522 milijonov je predvideno za dokapitalizacijo. 400 milijonov, bom dala v narekovaje, je te navadne dokapitalizacije, 122 milijonov pa iz dokapitalizacije iz sredstev, ki se bodo pobrala iz povišane cestnine. V načrtu razvojnih programov je predvidena dokapitalizacija v višini 501 milijon evrov. Razlog je pa ta, da je 21 milijonov, ki so že bili porabljeni za dokapitalizacijo podjetja 2TDK. Ker je pač v preteklosti bilo tako zastavljeno. Ni ta projekt bil poseben. Na enem drugem projektu oziroma ukrepu znotraj načrta razvojnih programov.  Nam na ministrstvu se je zdel to tako pomemben projekt in hvala za razumevanje ministru za finance, da smo zdaj naredili samostojnega in bomo lahko posebej spremljali. Ampak tukaj je ta razlika 21 milijonov evrov.  Potem je 250 milijonov evrov evropskih sredstev predvidenih. 250 milijonov financiranja finančnih institucij. Tukaj je EB, EBRD in tudi naš slovenski SID. In še 167 milijonov komercialnih bank. Skupaj to pomeni, da iščemo finančnih virov milijardo 194 milijonov. To nikakor ni samo vrednost investicije. Če govorimo o vrednosti investicije, se po navadi uporabljajo vrednosti po stalnih cenah in je ta znesek manjši od milijarde evrov. A ker je pa seveda prav, da vključuje projekt tudi nekaj rezerv za nepredvidena dela in nepredvidene stroške – tukaj notri so zajete tudi že neke obresti za obdobje v času gradnje projekta in seveda tudi stroški podjetja 2TDK, zato ta znesek na koncu pride na milijardo 194 milijonov. In jaz sem res vesela, da tudi v načrtu razvojnih programov na našem ministrstvu to paše, bom rekla, skupaj z investicijskim programom. Kar se tiče infrastrukturnih projektov pa realizacij – a bo tako, ne bo tako – veste, kako je pri teh projektih, je lahko kdaj zamik. Če me pa sprašujete, ali bi lahko, če bi imeli več denarja, naredili še več – sem pa jaz enako vprašanje postavila direktorju direkcije. In je rekel, da nekih 30 milijonov evrov bi še lahko. Tako da, bom rekla, odstopanje tudi ni tako ogromno. Ključno je, da bi tudi v nadaljevanju takšno dinamiko pa takšen obseg sredstev lahko zagotavljali. Ker, roko na srce, v času krize so bila sredstva res drastično zmanjšana in se za našo infrastrukturo ni skrbelo tako, kot bi bilo primerno. S takšno dinamiko, kot jo imamo v zadnjih treh letih, vključno s tem, pa, se pravi, z rebalansom 2019 – bi nekje v petih, šestih letih prišli na, bom rekla, normalno stanje državne infrastrukture.  Še predstavitev IP. Seveda je to stvar predsednika odbora, ampak se dogovarjamo - v marcu po redni seji, da to izpeljemo. In najprej seveda terminsko uskladimo, najdemo možnost in potem to tudi izpeljemo. In še reorganizacija oziroma kako ste rekli – vse na enem mestu. To se, bom rekla, sliši zelo dobro, ampak preden delaš kakršnekoli reorganizacije, moraš imeti stvari seveda dobro domišljene. Da ne naredimo več škode kot koristi. Ampak tudi mi na ministrstvu se pogovarjamo, ali bi lahko določene stvari optimizirali. Bomo pa v to šli takrat, ko bomo ugotovili, da je seveda to pozitivno. Ne, da bomo naredili več problemov kot   (nadaljevanje) bom rekla plusov. Smo imeli v preteklem letu eno veliko reorganizacijo tukaj, ampak na področju centrov za socialno delo pa vidimo kam smo bom rekla s hitenjem prišli. Sedaj upam, da mi ne zamerite, ampak zaradi obveznosti, ki jih imam v naprej se bom mogla oziroma se bom opravičila bodo pa vsi sodelavci ostali tukaj z vami tudi za vsa ostala vprašanja. Pa še sedaj za tekoči krog imajo sodelavci nekaj odgovorov.
Hvala lepa. Eden lep pozdrav. Gospa Mauhler, beseda je vaša.
Nina Mauhler
Hvala za besedo.  Jaz bi se sedaj ustavila pri kolesarkah mogoče. Za projekte trajnostne mobilnosti je v rebalansu predvidenih 180 milijonov evrov. Del teh projektov so seveda tudi projekti s področja prometne politike kamor sodi izgradnja trajnostne infrastrukture. Del te trajnostne infrastrukture so seveda kolesarske poti. Sedaj kolesarstva ali pa kolesarskih poti se lotevamo na dveh področjih. Eno so označbe kolesarskih poti, drugo je pa izgradnja kolesarske infrastrukture se pravi kolesarske mreže. Mi smo v decembru ponovno zagnali to projektno skupino, ki se ukvarja s tem področjem. Dobimo se v naslednjih dneh ponovno. Jaz sem si želela vključiti tudi strokovnjake s področja turizma se pravi kolega iz Ministrstva za gospodarstvo se bomo tega problema skupaj lotevali. Vključujemo tudi strokovnjake izven ministrstva recimo kolesarsko mrežo in ostale entuziaste pa strokovnjake, ki se s tem področjem ukvarjamo. Tukaj moramo vedeti, da se kolesarstvo lahko deli tudi na cestno kolesarstvo, kamor sodi cestna infrastruktura in pa na gorsko kolesarjenje kamor pa sodi infrastruktura, ki je vsebinsko popolnoma drugačna od cesten in moramo pokriti obe področji. Jaz se zavzemam za to, da se tega projekta lotimo celovito.  Imamo ambiciozne cilje zastavljene. Mi lahko verjamete, ker sem tudi sama navdušena kolesarka, se bom zelo potrudila. Bi pa mogoče še gospod Žlender kakšen komentar k tej tematiki dal. Hvala.
Bojan Žlender
Hvala za besedo.  Morda zelo nekaj suhoparnih številk, ki veliko povedo. V okviru evropske kohezijske politike imamo 107 ukrepov na področju trajnostne mobilnost, od katerih je 74 povezanih z urejanjem kolesarskega prometa znotraj naselij. V okviru celostnih teritorialnih naložb, ki jih imajo mestne občine za skupno delo na odpravi težav na področju infrastrukture za pešce in kolesarje in degradiranih območij se pravi delamo na dveh področjih hkrati. Je že potrjenih 11 projektov, to pomeni… Če zelo plastično povem, Ljubljana v naslednjih treh letih uredi Dunajsko, gradi Drenikovo, uredi Vodnikovo, Poljansko cesto za kolesarje tako, da bomo rekli res je bil ta zelo pozitivni napredek. Teh 11 projektov je 21 milijonov plus 8,4 imajo mestne občine za te ukrepe. Tisto, kar je bil dejansko strahovit preskok v zadnjih letih v dogovoru za razvoj regij je prijavljenih skupaj s kolegi iz MGRT z ministrstvom pristojnega za regionalno politiko smo sklenili te dogovore z regijami. Podpisani projekti in sicer 63 projektov so v skupni vrednosti 198 milijonov, od tega je 117 milijonov evropskih sredstev oziroma sredstev Republike Slovenije. S temi projekti se bo obnovilo, zagotovilo, uredilo tisoč kilometrov kolesarskih poti od tega 300 kilometrov površin, kjer so kolesarji ločeni od ostalega prometa in konkretno na vprašanje gospoda Doblekarja v primeru, ko lokalno cesto preuredimo v kolesarsko pot je to dovoljena investicija, so opravičena sredstva in lastniki parcel in lastniki zgradb na tem območju to površino še vedno lahko uporabljajo tudi z motoriziranimi vozili, z vozili na motorni pogon, za vsa ostala pa velja, da je to kolesarska pot. Tukaj vidimo sožitje lokalnega prebivalstva in kolesarjev in je zagotovljeno, da se taka investicija izpelje. Tako, da program, kot je rekla državna sekretarka, je strahovito ambiciozen. Mi res računamo na zelo aktivno vlogo lokalnih skupnosti in seveda vseh tistih, ki bodo, vsi projekti so v fazi projektiranja, pridobivanja zemljišč in bomo z njimi zelo aktivno nadaljevali v naslednjih letih.
Hvala lepa.  Gospa Mauhler, dodatno pojasnilo. Izvolite.
Nina Mauhler
Samo še nekaj stavkov v zvezi z izgradnjo kolesarske infrastrukture. Na začetku mandata sem, ko sem se začela ukvarjati tudi s to infrastrukturo, sem večkrat naletela na problematiko pravilnikov, da so pravilniki napisani v takšni smeri, da nam to kasneje onemogoča gradnjo, da so projekti finančno nevzdržni. Tudi na tem področju bomo naredili spremembe in poenostavili pravilnike in poiskali redefinicije termina kolesarska pot. Se pravi, delamo tudi na tem področju.  Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo od predstavnikov kaj dodati? Izvolite. Prosim, da se predstavite.
Dejan Jurkovič
Hvala lepa za besedo. Dejan Jurkovič, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, sektor za železnice.  Bila so tri vprašanja s področja železniške infrastrukture in sicer, prvo vprašanje se je nanašalo na povečanje tempa izvedbe del v sklopu nadgradnje oziroma odnosa med železniške infrastrukture. Ko pristopimo k sami nadgradnji železniške infrastrukture, se dejansko žal ni možno izogniti oviram v prometu, se pravi, to je neka posledica mimo katere ne moremo. Je pa res, da si vsi skupaj želimo, da bi teh ovir v prometu bilo čim manj. Tukaj smo že kar nekaj ukrepov sprejeli v preteklosti, tudi v prejšnjem letu in sicer, eden izmed ukrepov je to, da v času, ko se dela ne izvajajo, se pravi, v nočnem času spremenimo hitrost vožnje, če je bila počasna vožnja čez dan posledica varstva pri delu. V kolikor je počasna vožnja posledica same stabilnosti železniške proge, potem mora ta počasna vožnja biti vpeljana tudi v nočnem času. Tako da, smo tudi že skrajševali zapore. Nekaj se na tem področju da narediti. V lanskem letu v mesecu oktobru smo začeli 50 dnevno zaporo na odseku železniške proge med Mariborom in Šentiljem in smo v 50. dneh nadgradili oziroma v celoti obnovili trinajst kilometrov železniške proge, tako da je to bil eden, smo tako kot gradbeniki ga imenovali, kot nekih podvigov, gradbenih, tudi v Sloveniji, kajti malokdo nam je verjel, da bomo to zaporo tudi uspešno zaključili.  Tudi kar se tiče teh samih ovir, smo v lanskem letu s potniškim prometom se dogovorili, da smo te počasne vožnje vkalkulirali v vozne rede in smo za čas izvedbe zapor vozni red spremenili, tako da so potniki bili seznanjeni kdaj bodo prispeli na cilj in ni šlo to na račun zamud, se pravi, da ni bil vozni red kontroliran na način, da del ni, ampak da se te ovire v samem voznem redu upoštevale.  Koliko denarja je namenjenih za vzdrževanje železniških postavk. Mi imamo pogodbo za vzdrževanje železniške postaje z upravljavcem javne železniške infrastrukture, se pravi, SŽ infrastruktura. Pogodba je sklenjena za 5,5 milijona evrov. Se pravi, gre za celotno vzdrževanje vseh železniških objektov. Je pa tudi res, da bi k tem sredstvom bilo potrebno še prišteti določena investicijska vlaganja v postajna poslopja, ki jih izvajamo v sklopu investicij nadgradnje železniške postaje vključno s tirno situacijo, se pravi, tukaj imamo kar nekaj primerov, Poljčane, recimo, Grosuplje, Kočevje, ko obnavljamo železniško infrastrukturo. Se pravi, same tire, perone, peronsko infrastrukturo, potem še tudi obnovimo samo postajno stavbo.  Kar pa se tiče vzdrževanja te naše tako imenovane kulturne dediščine, se pravi teh starih železniških naprav v sklopu Slovenskih železnic imamo centralni muzej v Šentjurju, muzej dobro deluje. In vsi primerki, ki so na železniški infrastrukturi se tudi tam hranijo. Je pa res, da vseh signalov, ki so po Sloveniji ni možno ohraniti, zato tudi nekaj teh signalov pristane na predelovalcih oziroma odkupovalcih starih kovin. V kolikor pa kdorkoli izrazi željo po brezplačnem prenosu teh signalov tudi vsakemu odobrimo. Imamo v Sloveniji kar nekaj teh društev, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem in hrambo te stare kulturne dediščine in jim z veseljem tudi to odstopimo in imamo kar zanimive muzejčke, ki so nastali po celotni Sloveniji. Kar se pa tiče samih voznih sredstev, se pravi samih lokomotiv, tukaj pa ima vsaka lokomotiva svojega lastnika oziroma vzdrževalca in ta je dejansko zadolžen, da to vozno sredstvo tudi ustrezno vzdržuje in hrani. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod Willenpart, bilo je nekaj vprašanj tudi z vašega področja, tako da imate besedo.  Izvolite.
Tomaž Willenpart
Hvala lepa. Obvoznica Hotič čakamo še nekaj pozitivnih mnenj. Računam, da bo to v prvem četrtletju letošnjega leta in gre predlog najustreznejši variante na potrditev na Vlado, potem začnemo pripravljati DPN.  Srednji del tretje osi se je potrebno ustaviti na projektu Šentjur-Dobovec, kjer imamo podobno situacijo kot na srednjem delu tretje osi. Namreč, oba projekta sta bila pred leti razgrnjena, vendar se je ustavilo pri pozitivnem mnenju Direkcije za vode, takrat še ARS-a. Sedaj smo za Šentjur-Dobovec dogovorili, da direkcija izdela ustrezno metodologijo, zato da bomo lahko izdelali oziroma dokončali ekspertno mnenje na tem nivoju. In v kolikor bo rezultat pozitiven, jasno, predlagali Vladi najustreznejšo varianto za ta odsek. Gre za skoraj 65 kilometrov nove ceste, delno nove ceste. In isti model, če lahko tako rečem, uporabili za srednji del tretje razvojne osi.  Zidani most-Hrastnik, žal, smo sprojektiran PGD, PZI na treh odsekih izstopili ali pa prekoračili mejo državnega prostorskega načrta in kljub našemu predlogu, da bi uskladili zgolj grafični in tekstualni del sprejetega DPN v letu 2012 smo že izdelali pobudo za nov DPN. Gre za tri odseke: most čez Savo v Hrastniku, v Šavni peči in pa most čez Savinjo v Zidanem mostu. Hkrati se dela PGD, hkrati se dela parcelacijo, odkupuje zemljišča in objekti, tako da bi drugo leto približnost aprila imeli nov DPN pod streho, če lahko tako rečem in hkrati izpolnili pogoje za vložitev gradbenega dovoljenja. Istočasno smo v dogovoru s Holdingom slovenskih elektrarn tudi dogovorili, da bomo srednji del, to je na območju Hidroelektrarne Suhadol, cesto, namreč v tem delu, verjetno veste, predstavili, zaradi elektrarne prestavljamo, že sprojektirali tako, da ne bo potrebno dodatnih posegov ob gradnji elektrarne, ko bo sledila, ko bo na vrsti. Namreč, gre za globino pilotnih sten. Namreč, v Podslapju je predvidena poglobitev pri elektrarni. To pa pomeni približno 3 do 4 metre globlje podporne konstrukcije, kar bi za investitorja elektrarne v kolikor tega ne bomo zajeli v cestnem projektu predstavljalo blizu 30 milijonov dodanih stroškov. To so razlogi, da se DPN spreminja, vendar zelo bistvenega zamika, mi smo edino kar, imeli v letošnjem letu predviden razpis za gradnjo mostu čez Savo v Hrastniku. Namreč, skozi dogovor za razvoj regij je lokalna skupnost oziroma regija zagotovila milijon 700 tisoč evrov za gradnjo mostu. Se bo pač prestavilo za eno leto. Glede na rok tega razpisa, to je konec septembra 2020 pravica graditi, ocenjujemo, kolikor bomo, jasno, vsi resorji v tej državi delali, ni ogrožen. To je povezano s tem, kar je gospod Žlenda(?) rekel, namreč, ta / nerazumljivo/ nam bo hudo pil kri za pravico graditi na kolesarkah, namreč, bi samo toliko ga dopolnil, direkcija ta moment izvaja aktivnosti na nekaj, par metrov manj kot tisoč kilometrov kolesarskih povezav v celotni državi. Ne bi v detajlih, ker mogoče bom predolg okoli kolesarstva(?), lahko pa tudi, če želite, boste povedali. Zdaj za Šentjur-Dobovec smo povedali, aha, Savinjska dolina – oba mostova čez Bovsko(?) sta predvidena za gradnjo, prav tako v Letušu, rekonstrukcija mostu čez Savinjo, z obemi križišči pred in za mostom. Vsaj razpisi so predvideni v letošnjem letu, verjetno pa tudi vsaj en objekt tudi za gradnjo. Kar se ceste tiče, čez Kavče ste verjetno mislili – malo daljša zgodba, je razdeljena na 8 odsekov, 2 sta, krajša, sta narejena, vsi ostali se projektirajo in vsaj eden gre v razpis za gradnjo, v letošnjem letu. Zdaj za Reberšek pa ne vem, gospod Reberšek, ja, ali druga cesta je bila mišljena? Ker dve imamo tam proti, aha, ne, tisto ja, ne ono drugo še, ena je čez Kavče, ena je pa čez Gorenje. No saj, to bo pa kolegica povedala. Toliko.
Hvala lepa. Gospa Liljana, izvolite, beseda je vaša. Če se vklopite, gospa.
Gospod _____
Aha. Gospodu Periču, če smem vprašati, za katero križišče – ali ste mislili križišče Belveder, ko se zavije v Izolo? Aha, v redu, potem sem v redu razumela. V glavnem pred, mislim da je 14 dnevi ali 3 tedni, smo imeli sestanek z občino Izola. Mi imamo, bom rekla, v končni fazi pripravo dokumentacije, se je pa izgradnja oziroma, kaj bi rekla, vse skupaj zelo zavleklo zaradi zemljišča, ki ga nismo mogli pridobit s strani sklada kmetijskih zemljišč. Ponovno smo zagnali vse aktivnosti, drugače se pa zavedamo dobro, da v času turistične sezone je lokalno prebivalstvo na tem področju kar precej prizadeto. To skušamo reševati, bom rekla, že kar en lep čas rešujemo. Najprej smo na Jagodju zgradili rondo, zdajle je končan v Luciji, za Strunjan rondo je pogodba podpisana, no, bom rekla in ta je tudi, bom rekla, en zadnji rondo, ki ga skušamo nekako, upajmo, da bomo prišli do zemljišč, da bi lahko recimo postopke pričeli v jeseni, pa nekako pred sezono poleti, drugo leto ga tudi zgradili. Hvala.
Hvala.
Gospod _____
Pa še za gospoda Reberška. Obnova ceste Šentrupert—Ločica, tako kot ste že sam povedal, je predvidena v dolžini 4 kilometrov, nekako v treh odsekih. Potem pa za Andraž-Polzela, ja, res je cesta kar precej poškodovana in dotrajana in se tega mi dobro zavedamo. Kot veste, smo nekako šele dobro zagnali svoje investicije dve leti nazaj in se pač trudimo po svojih najboljših močeh, tako strokovnih kot finančnih, da bi, bom rekla, čim več odsekov prišlo na vrsto čim prej. No, v tem delu imamo pogodbo že sklenjeno na odseku od kilometra 6 in pol do kilometra 8,2. Dela se bodo seveda izvajala po koncu zimske sezone. No in seveda tudi od kilometra 2,7(?) do kilometra 4, kjer seveda pa potekajo priprave za javno naročilo in v nadaljevanju seveda tudi za izvedbo. To je to, še, sem kaj pozabila?
Hvala lepa za izčrpne odgovore. Prehajamo na teme, vezane na področje Ministrstva za okolje in prostor, tako da, minister Leben, izvolite.
Jure Leben
Hvala za besedo. Poslanec Perič, kar se tiče Jernejevega kanala, prva faza je končana, druga faza imamo sestanek z občino 22. februarja. Scenarija sta pa dva – če bo občina aktivno pristopila k reševanju tega izziva tudi z sprejetjem odloka o plovnosti, bomo mi občino suportirali na vseh korakih. To pomeni, da bo z nami moral biti odlok usklajen, tudi pravila igre glede na to, da gre za Naturo 200 in krajinski park. Tam ne moremo nekega velikega pristanišča pričakovati, ampak nek mandrač. Če pa občina ne bo prestopila aktivno k reševanju tega izziva, bomo pa cel kanal izpraznili in ga namenili samo turistični naravni uporabi. Ne bi pa zdaj prejudiciral kako naprej, ker bi rad res lokalno skupnost poslušal, če bodo oni se s tem aktivno ukvarjali, bi jim pač dal to priložnost. Sem bil pa strog zato, ker se pač do zdaj veliko pingponkalo pa govorilo veliko iz tega pa ne veliko naredili. Tako, da po dvaindvajsetem bom lahko kaj več o tem povedati.  Gospod Doblekar. OVS, OVD. Ja, zastoji so. Jaz ne bi govoril več toliko, ker sem že vašemu kolegu, se pa zavedam, da bomo morali te stvari izboljšati.  Srednja Sava. Pravo časovnico bo dobro s koncesionarjem potem naprej komunicirati, ko bo koncesijska pogodba podpisana. Lahko pa povem, da tiste številke, ki so meni znane, da bodo rabili ca dve leti za projektiranje od podpisa koncesijske pogodbe.  Protipoplavni ukrepi. Ena tretjina kurative, dve tretjini preventive je ca 150 milijonov sredstev, ki bodo namenjeni za to področje. Jaz mislim, da je to vredu. Kurative manj. Smo pa, če malo povežem, tudi za naravne nesreče namenili 22 milijonov evrov v podnebnem skladu, tako da imamo nekako pokrito z najnujnejšo urgenco, tako kot so se dogajale v Tržiču konec prejšnjega leta, pa v Kranjski gori, pa zdajle dol, Ilirska Bistrica, Škocjanske jame, danes če ste brali, je tudi nekaj škode na turističnih tudi naredili. Jaz mislim, da je tako vredu, zdaj pa je treba iti v akcijo, / nerazumljivo/ projekte narediti pa projekte začeti izvajati.  Kar se tiče lokalne skupnosti. Ja. ta pogovor imava že cel mandat. občine si to želijo, potem je pa spet vprašanje zagotavljanja finančnih sredstev, odgovornosti, če ni narejeno, tudi vprašanje potem kako zamejiti odgovornosti koncesij, ki jih imamo zdaj. Jaz bi tako rekel, dajmo pustiti ta mandat, da koncesionarji svoje naredimo, pa da ta denar počrpamo, pa jaz mislim, da bomo potem videli, da sistem dela, samo se moraš s sistemom ukvarjati.  Degradirana območja. Trenutno saniramo štiri: Celje, Jernejev kanal, Ekosistemi celjski vrtci. Degradirana območja je ena od tem, bomo zdajle naredili vajo, Zakon o varstvu okolja do poletja. Notri bosta dve temi, degradirana območja pa stečaji. Degradiranih območij bomo vzeli tisto kar se zdaj dela analiza področij za Slovenijo, naredili akcijski načrt in zakonsko opredelili, da bi se naredil sklad za sanacijo degradiranih območij, ki bi se nabiral iz okoljske takse. Tega v Sloveniji imamo, vsaj po trenutnih ocenah za 80 milijonov. Kako pa narediti prioritete. Mislim, da bi morali iti od najbolj… No, zdaj mi je pa beseda iz glave šla, ampak bom drugače povedal, najprej za otroke recimo, tako kot smo šli v Celje, v Celju, potem osnovne šole, srednje šole, zelene površine, nek tak princip. Jaz mislim, da če že zdajle na tak način, pa če zdajle rečemo, da gremo na tak način, ne bomo veliko falili.  Gospod Reberšek, glede preventive, kurativa, sem povedal. Ena tretjina, dve tretjini. Jaz mislim, da je to prav.  Ukrepi za Spodnjo Savinjo. Prišel sem do zaključka znotraj hiše, da po teh ukrepih, ki so bili do zdaj narejeni, mi ne vemo z vsemi nadaljnjimi ukrepi kakšne rezultate bomo dobili.   Morala bi biti narejena študija, tudi že po dogovoru z Jaspersom, ko smo ta denar črpali. Jaz vam lahko povem, da smo tudi tukaj pač dali drugačna navodila znotraj naše hiše. Tako da je bila projektna naloga že narejena za to študijo. Poslana tudi na Jaspers, ki jo zdaj tehnično kontrolira. In jaz imam cilj, da je razpis za to vodovarstveno vodno študijo narejen v marcu. Na podlagi tega bodo potem do končane aktivnosti zadržali prostorski načrt za določitev vseh ukrepov za naprej doljvodno (?), to pomeni, proti Laškemu. Da bomo lahko vodne cilje protipoplavnih indikatorjev dosegali. Kar je zdaj v proračunu, je predvsem za vse strokovne podlage, da bomo lahko DPN sprejeli. Ne bi se pa jaz nič bal, da tisti zadrževalniki, ki smo jih že komunicirali, da ne / nerazumljivo/. Pa ob tem – tisto, kar bomo potem naredili iz teh strokovnih študij ven, je ocenjeno zaenkrat nekje 48 milijonov evrov v letu 2020. Ravno zato bom predlagal Zakon o vodah, da se širi nabor ukrepov črpanja iz vodnega sklada. Da se bodo te zadeve lahko sfinancirale. Ni vprašanje denar, ampak zaenkrat sistem ni bil tako narejen, kot je treba. Pa tudi projektov nismo imeli. Pa tudi strokovnih podlag, da bi vedeli, če bomo to naredili, kakšni bodo učinki. Podobno, kakor sem prej poslancu glede Mežice povedal.  Tako da – jaz mislim, da zdaj – kar je bilo do zdaj vprašanj, da sem odgovoril. Hvala.
Hvala lepa. K razpravi ste prijavljeni še štirje, in sicer Jože Lenart, Soniboj Knežak, Samo Bevk in pa Franci Kepa.  Tako da besedo dajem gospodu Lenartu.  Izvolite.
/ izključen mikrofon/  Pardon, sem pozabil vklopiti mikrofon. Glede na primernost materiala in pa seveda samih materialov, ki tam nastajajo. Da se to upošteva.  Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Lenart, za to pobudo, da se kontaminiran material vgradi v cestno infrastrukturo. Naslednji ima besedo gospod poslanec Soniboj Knežak. Pripravi naj se Samo Bevk.
Hvala za besedo.  Spoštovani minister! Bom kratek, ker sem vmes že dobil dva odgovora na dva izmed treh vprašanj, in sicer okrog izgradnje ceste Hrastnik-Zidani Most je že gospod Willenpart razložil. Zdaj, če sem vas prav razumel, bi tu samo eno dopolnilo. Zadeva se zamika zaradi tega, ker smo baje v treh odsekih, ste rekli, da smo prekoračili te meje državnega prostorskega načrta. Ali sem prav razumel? Se pravi, da se zadeve začnejo nekako naslednje leto z izgradnjo mostu v Hrastniku, prvi, ki je predviden. …/oglašanje iz klopi/ saj bom do konca… To se pravi, pri tem bi rad samo to dopolnitev. Drugo sem že vmes, tudi odgovor na vprašanje okoli verige hidroelektrarn na Srednji Savi. Me veseli, da bo zadeva, kot obljublja minister, po toliko letih s podpisom koncesije se premaknila tudi s te mrtve točke.  Tretje vprašanje imam pa, ki mi je ostalo, kako je s projektiranjem oziroma s projektom povezave s tunelom Trbovlje-Prebold. Hvala.
Hvala lepa, kolega Knežak. Besedo ima gospod Bevk, pripravi naj se Franci Kepa.
Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči.  Ker poslanci lahko amandmiramo državni proračun samo do nivoja podprogramov. In če sem prav razumel prej ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Brauštek bi lahko projekt modernizacije ceste Idrija-Podroteja in gradnjo kolesarske povezave. Vlada Republike Slovenije že letos uvrstila v načrt razvojnih programov Republike Slovenije za obdobje 2019-2022. Upam, da je bila ta pobuda pozitivno sprejeta. Tako sem razumel ministrico mag. Bratuškovo.  Drugo vprašanje je v povezavi s to zaporo ceste Godovič-Idrija iz ljubljanske strani. Me zanima, ali so sredstva za ureditev obvoznih cest v letošnjem državnem proračunu zagotovljena in kakšna so ta sredstva?  In še vprašanje zelo zelo kratko za ministra za okolje magistra Lebna, kako kaže z dokončanjem po potresne sanacije v Posočju po potresu, ki je to območje prizadel 12. julija 2004, Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Idrija, teh pet občin. Že 15 let mineva od tega potresa in govori se sprva, da bi morala biti sanacija končana že v lanskem letu, ampak kako kaže, ali bo glede na rebalans proračuna v resnici dokončana v letošnjem letu? Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Bevk. Naslednji ima besedo kolega Franci Kepa.
Hvala za besedo, predsednik. Vse prav lepo pozdravljam!  Ker, kot je bilo že rečeno, je bilo teh sredstev dodatno danih, pa bi lahko bilo še enkrat toliko sredstev kot je problematike ali pa še več. Kakor ste se vsi dotaknili svojih vrtičkov, bom jaz tudi vprašal svojo zadevo iz moje bližine, pa bi rad odgovor verjetno iz direkcije, poznajo zadevo. Pa me tam zanima, uvoz pri Trebnjem pri gradu iz bivše avtoceste iz / nerazumljivo/ ali razpis je že dan ali kako zadeva poteka. Zanima me, zelo nevarna ta problematika odstranitve teh nadvozov, to se že vleče 10, 12 let. To je zelo nevarno. Kdaj se bo to rešilo? Kaj je potrebno, da se to reši? Pa dodatno križišče tam pri jezeru.  Naslednje vprašanje, za železnico bi vprašal. Kaj se bo naredilo, da se poveča pretočnost iz Dolenjske, da se poveča hitrost? Ali se bo to naredilo tudi za nakupi novih predvidenih kompozicij? Ali predvidevate v kratkem kakšna vzdrževalna dela, da se s tem poveča hitrost?  Hvala za odgovore.
Hvala lepa, kolega Kepa.  Dovolite, da še strnem misli ta sklop vprašanj. Do sedaj je bilo kar veliko pobud in investicij, ki se nanaša na cestno infrastrukturo, ki bodo imeli velik vpliv na ljubljansko obvoznico. Vemo, da je to obvoznica, ki je obremenjena s 50 tisoč vozili na dan. Nove avtoceste, nove hitre ceste bodo pritisk na to obvoznico še povečale.   (nadaljevanje) V preteklosti, v zgodovinskem smislu, je bila načrtovana železniška proga med Celjem in Ljubljano po Tuhinjski dolini, vzporedno z avtocesto, tako je mogoče to ena od zadev za razmislek. Kot Mariborčan sem pa zelo vesel, da je v rebalansu proračuna umeščena južna mariborska obvoznica, po kateri dnevno prometuje več kot 20 tisoč vozil.  Bi pa zdaj dal najprej besedo gospodu ministru Lebnu.
Jure Leben
Hvala za besedo.  Ja, jaz se z vami strinjam. Imamo že spisan ta del, da bomo v Zakonu o varstvu okolja pri degradiranih območjih napisali, da če je le možnost, da bi iz tistih projektov, za katere so narejeni državni prostorski načrti, če gre za državo v državi, da bi se lahko zemljina uporabljala za sanacijo takih območij. Glede tistih številk pa vam povem, da na pamet tudi jaz vsega ne vem, tako da jih sprejemam.  Gospod Bevk, popotresno zavarovanje Posočja. Ja, mi zdaj zagotavljamo denar za dokončanje do leta 2020. Kar se pa tiče projektov in vse dokumentacije v informacijski pisarni, bodo pa arhivirani v našem arhivu, za potrebe, če slučajno v prihodnosti imamo še kakšna taka vprašanja.  Potem pa se mi zdi, da zadnja dva poslanca nista imela vprašanj zame. Ali se samo motim? Mislim, da ne. Hvala.
Ker je gospa sekretarka odsotna, dajem besedo gospodu Willenpartu.  TOMAŽ WIlLENPART: Če grem po seznamu. Zidani most-Hrastnik, mislim, da smo pojasnili, kar se razpisa tiče. Jaz bi samo toliko dopolnil, glede na to, da proračuna še ni, izpolnjeni bodo pogoji za razpis drugo leto za gradnjo hrastniškega mostu, ker razliko do prve etape, to je odcep za Karnice, je po idejnem projektu 6 milijonov in pol vrednost, moramo pa zagotoviti v proračunu. Je pa to tak projekt, veste, da bo trajalo vsaj dve gradbeni sezoni, finančno pa verjetno tri.  Prebold-Trbovlje. Država oziroma v njenem imenu direkcija je - zdaj bo že krepki dve leti nazaj - z vsemi tremi občinami, Prebold, Trbovlje in Hrastnik, podpisala dogovor o umeščanju te trase v prostor, namreč, gre za regionalno cesto. Po prvem neuspelem razpisu je Občina Trbovlje kot nekako vodilni partner v lanskem letu pripravila razpis, uspešno izvedla odpiranje in mislim, da prejela tudi dve ponudbi. Pogodba še ni bila prejšnji teden podpisana, lahko da je ta teden, za konzultantske storitve, in če bo to tako, se začne umeščanje v prostor. S tem da strokovne podlage financira Direkcija za infrastrukturo, samo koordinacijo pa občine, v imenu vseh treh občin Občina Trbovlje.  Jelični vrh, obvozi. Ja, podpisan je bil pred enim tednom, natančno 28. januarja, sporazum z občino o ureditvi obvoza, in sicer, če poenostavim, čez Idrijsko Belo, približno 2,7 kilometra preplastitve, to je nekako dogovorjeno, da bi uredili pred zaporo na Jeličnem vrhu oziroma v Zali, in pa čez Medvedje Brdo, da se določene podporne konstrukcije izvedejo pred zaporo, za samo preplastitev pa izvede monitoring in potem izvede po zapori preplastitev, ker smo ocenili, da preplastitev na tej cesti - tisti, ki jo poznate - ima že danes izmenično enosmerni promet za avtobuse, smo nekako vsi skupaj z občino ugotovili, da ne bi bila povsem smiselna. Gre pa za približno 1,2 milijona evrov vrednosti, poudarjam pa, da je to ocenjena vrednost na podlagi dokumentacije. V sporazumu je predvideno, ker so pač to občinske ceste, da tudi celoten postopek izbire izvajalca izvede občina, tako kot je sicer predvideno.  Kar se kolesarke tiče, mislim, da je ministrica že pojasnila, da ni treba dodati. Kar se pa Trebnjega tiče, bo pa kolegica povedala, ker paše pod ukrepe prometne varnosti. Se pa dogaja vse, to lahko čisto iz izkušenj povem.  Zahodna obvoznica Maribora je bilo vprašanje. Smo v fazi DPN. Tako kot na nivoju študije variant tudi sedaj lomimo, kako se reče temu, kopja državne uprave. Nazadnje smo zlomili Dars, da se je strinjal s priključevanjem, s celotno rešitvijo.   (nadaljevanje) Namreč, bližina priključevanja med ptujsko in Razvanjem je tako blizu, da je treba tako imenovane »bypasse« narediti. Imamo pa težavo v toliko, ker tu gre za zahtevno arheološko najdišče, pa ne bi tega odpiral, ker ta del še ni rešen. Namreč, obstajata dve varianti, načrtuje se oziroma upošteva se širitev avtocest ne šest pasov, kar pomeni, da gremo, po domače povedano, za ograjo avtoceste; če pa tega ne upoštevamo, smo pa na notranji strani ograje, kar predstavlja stroškovno gledano bistveno razliko. Naslednji korak je seveda kulturna dediščina pa kmetijstvo. Namreč, veste, da smo imeli omejitev oziroma da imamo omejitev na uporabi kmetijskih zemljišč. Namreč, zdaj bodo lahko projektanti zaključili projektiranje, ko pride do teh površin, potem naslednji korak je pa, jasno, usklajevanje tovrstnih zadev. Tako imamo nekako v planu, da v letošnjem letu ta DPN pripeljemo do točke javne razgrnitve, projektiranje je praktično končano. Verjetno pa optimistični plan, da bi razgrinjali pred poletjem, bo težko ulovljiv - julij, avgust, veste, da se te javne obravnave ne opravljajo -, tako bo jesen verjetno bolj realen rok.  Zdaj pa za Trebnje.
Ljiljana Herga
Za ta del, bom rekla, od Trebnjega do Novega mesta se izvaja projektiranje 9 kilometrov ceste, se pravi, bivše H1. Uvoz pri Trebnjem pri gradu je predviden v rondo. Vsi ostali nadvozi se rušijo in tam, kjer se rušijo, se bodo v bistvu lokalne ceste priključevale v rondojih. Tako računamo, da nekako letošnje leto naj bi končali s projektiranjem, ker je res zelo obsežen projekt. Zraven se gradi tudi kolesarska steza, potem pa računamo, da po fazah gremo v gradnjo. / oglašanje v ozadju/ Za križišče pri jezeru? / oglašanje v ozadju/ Ne. / medsebojni pogovor/ Mislim, da ne, gradbeno ne, mi vse delamo na vzdrževalnih delih v javno korist, brez gradbenega dovoljenja. Ja, ja. Se pa že zemlja odkupuje, na 7 kilometrih se zemlja paralelno že odkupuje.
Najlepša hvala, gospa Herga.  Še odgovor na vprašanje s področja železnic, gospod Jurkovič, izvolite.
Dejan Jurkovič
Hvala lepa.  V zadnjih letih se je ogromno vlagalo v javno železniško infrastrukturo, se pravi, v samo infrastrukturo, tire in podobno, in se ni nič kaj vlagalo v vozna sredstva. Tako v tem trenutku je pomanjkanje števila voznih sredstev. Mi imamo veliko idej, kako izboljšati obstoječ vozni red, kako tudi skrajšati čase, kako preiti na taktni vozni red, se pravi, na pogostejše vlake, vendar se tu soočamo s težavo razpoložljivosti voznih sredstev na eni strani, na drugi strani pa ta vozni park, ki je, je tudi že v večji meri odslužil in prihaja do veliko okvar ter posledično tudi do veliko izpada teh voznih sredstev. Zato je zdaj že sklenjena pogodba za nabavo 26 novih voznih sredstev; ta vozna sredstva bodo začela prihajati konec letošnjega leta. In prav gotovo je to eden izmed tistih prvih ukrepov, da se tu stanje izboljša, in potem na osnovi teh voznih sredstev se lahko tudi ti vozni redi popravijo in izboljšamo ta potniški promet. Teh 26 vlakov še ni tisto končno stanje, ki bi si ga vsi skupaj želeli, najbrž to treba iti v še en takšen krog, v še eno tako nabavo, in potem bi lahko res naredili vozne rede z vseh območij v Sloveniji, nek kvaliteten vozni red z vlaki, ki bi bili tudi na nek način udobni, da bi bili tudi privlačni za vse ostale, ki se z vlakom vozijo.  Kar se tiče dolenjske proge in povezave z Ljubljano. Posamezni ukrepi na tej železniški progi se že izvajajo, vendar v skladu s Strategijo razvoja prometa, ki je bila v letu 2015 sprejeta, zdaj razpisujemo izdelavo tako imenovanih strokovnih podlag za regionalne železniške proge.  (nadaljevanje) Ta razpis je v zaključni fazi in smo tik pred podpisom pogodbe. Namen te študije je, da bi vse železniške regionalne proge v Sloveniji pregledali in določili potem tudi prioriteto izvedbe posameznih ukrepov na posamezni železniški progi. Tovrstno nalogo smo v lanskem letu zaključili na koridorskih progah, tako da zdaj, ko zaključimo še to, bomo imeli potem dejansko neko podlago, da bomo lahko začeli v večji meri investirati v tako imenovane regionalne železniške proge in da potem to železniško omrežje zaključimo v neki celoti.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospa Mauhler, ste želeli besedo? Izvolite.
Nina Mauhler
Ja, želela sem samo dopolniti kolega Jurkoviča. Gre za nakup 26 potniških garnitur. S strani družbe Slovenske železnice pa razpolagamo z informacijo, da bodo izkoristili tudi možnost opcijskega nakupa dodatnega seta 26 garnitur, kar pomeni, da bodo Slovenske železnice pridobile 52 novih dvonadstropnih potniških garnitur in to bo po našem mnenju bistveno izboljšalo pretočnost na železniškem omrežju oziroma v potniškem prometu.  Hvala.
Hvala lepa.  Prehajamo še na področje Ministrstva za okolje in prostor. Gospod Leben, izvolite.
Jure Leben
Jaz bi se rad samo popravil, leto 2021, ne 2020, za sanacijo, gre pa za 98 objektov. Se opravičujem.
Hvala lepa. Ugotavljam, da prijavljenih k razpravi ni več, zato zaključujem razpravo.  Ugotavljam, da se je Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor seznanil s Predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 s svojega delovnega področja.  S tem zaključujem obravnavo predloga rebalansa proračuna. Odbor bo pripravil mnenje, ki ga bo posredoval Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu. Določiti moramo še poročevalca, ki bo v imenu odbora sodeloval pri obravnavi predloga rebalansa proračuna na seji matičnega delovnega telesa, in predlagam, da sem to sam.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 4. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Vsem se prav lepo zahvaljujem.