Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam jubilejno, lahko rečem danes, 50. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Pred sabo imam pooblastilo: kolegico Lucijo Tacer bo danes nadomeščal kolega Bojan Čebela, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice republike, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in pa Državnega sveta.

Vse navzoče, spoštovane kolege, kolegice kot tudi goste, vas lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je torej določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ENOTNEM DODATNEM VARSTVENEM CERTIFIKATU ZA FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA.

Gradivo od 1. do 4. točke dnevnega reda smo prejeli od Vlade, 7. septembra 2023, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnavo v Državnem zboru pa imamo torej danes.

Gradivo od 1. do 4. točke je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, torej kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji je omenjena gradiva obravnaval, torej Odbor za gospodarstvo jih je obravnaval na 10. seji, 18. septembra 2023 in sprejel mnenje, ki smo jih prav tako tudi prejeli.

Tako, ker so predlogi stališč 1., 2., 3. in 4. točke vsebinsko povezani predlagam, da njihovo predstavitev in razpravo opravimo pri tej točki, nato pa ločeno glasujemo o predlogih stališč pri posamezni točki dnevnega reda. Mislim, da se strinjate. Tako.

Sedaj bom prosil državnega sekretarja, mag. Dejana Židana, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da nam predstavi vse štiri predloge uredb in vse predloge stališč Republike Slovenije. Preden vam dam besedo, mag. Židan, pa mi dovolite samo, da še preberem eno pooblastilo: kolegico mag. Almo in Intihar nadomešča kolega mag. Darko Krajnc, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

Gospod državni sekretar gospod Židan, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav tudi ostalim prisotnim!

Dovolite na začetku, da se vam zahvalim, ker ste dovolili, da se štiri podobne točke združijo. Sedaj pa dovolite pojasnilo. Zakaj štiri točke o podobni zadevi? Razlog je enostaven, govorimo namreč o eni izmed pravic intelektualne lastnine, to je dodatnem varstvenem certifikatu, ki se že po logiki razdeli na zdravila in na fitofarmacevtska sredstva. Za to bi že imeli dve uredbi. Hkrati pa imamo stanje, da v Evropi imamo nekatere stvari še vedno patentirane na stari način, ker potem v bistvu postopki potekajo decentralizirano in to rešuje sprememba dosedanjih dveh uredb. Imamo pa tudi že delujoči evropski patent z enotnim učinkom, ker pa stvari potekajo centralizirano pred evropskim patentnim organom, seveda za tiste države, ki smo članice tega sistema, tam se pa sistem vzpostavlja na novo.

Torej, kaj je to dodatni varstveni certifikat? To je v bistvu neka oblika podaljšanja patentne pravice. Zakaj je potreben? Zamislite si, da gospodarska družba ali pa tudi obrtnik, kdorkoli, razvija zdravilo, učinkovino, jo razvije in patentira in potem začne teči ta 20-letna zaščita, ki pa v bistvu mu ne daje možnosti v resnici, da v bistvu on koristi 20 let to zaščito. Zakaj? Ker to, da patentira učinkovino ali zdravilo niti približno ne pomeni, da lahko že uporablja to zdravilo. Potem se začno klinične študije, ki lahko trajajo tudi več let. In ko so klinične študije narejene, pa gredo soglasodajalcev na evropski ravni ali katerikoli drugi, da mu dajo pravico do te uporabe. In torej postopki lahko trajajo skupaj tudi do 10 let. In v kolikor ne bi bil vzpostavljen dodatni inštrument, pravica intelektualne lastnine, bi v bistvu on koristil lahko patentno pravico v praksi samo 10 let. Zato obstaja dodatni inštrument, to je v bistvu dodatni varstveni certifikat, ki to ekskluzivno pravico uporabe tega, kar je nekdo odkril in patentiral, podaljša do maksimalno 5 let. Edina izjema so zdravila za otroke, ker se lahko podaljša za 5 let in za 6 mesecev. Da pride v bistvu sploh do izdaje dodatnega varstvenega certifikata poteka poseben postopek, kjer se mora ugotoviti ali sploh obstaja pravica, da se ta dodatni inštrument v bistvu izda in ta postopek od sedaj naprej, kar se tiče skupnih patentov z enotnim učinkom, teh je v tem trenutku, ravno včeraj sem gledal tabelo, že skoraj 10 tisoč na ravni Evropske unije, izda to pravico evropski organ. Tudi pri starih, dosedanjih patentih, kjer so podaljšanja tudi na ravni držav, pa v bistvu to preverbo ali sploh je dovoljeno, da se izda dodatni varstveni certifikat, opravi po novem, ko bo to sprejeto v SE na evropski ravni. Zakaj? Prvo, kar je pomembno, s tem se postopek nekoliko poceni. Drugo, kar je pa vsaj enako pomembno pa je, da isti vatli veljajo za vse države. Torej, da posamezni državni organi po posameznih državah ne odločajo različno, ampak ta postopek, ki potem obligacijo potegne, poteka na skupni ravni.

Slovenija podpira to prenovo. Mislimo, da bo koristna. Seveda pa to, kakor vedno opozarjamo, da tudi ko se neka nova struktura na evropski ravni vzpostavlja, kot prvo mora biti racionalna in kot drugo naj se vključijo vsi strokovnjaki v Evropski uniji, ki na tem področju že imajo znanje. In to je predlog stališča, gospod predsednik.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar.

Sedaj bi moral prositi za mnenje stališče Državnega sveta. Gospod Andrej Poglajen je nekje zadržan, torej v prometu, ker je velika »gužva« in mi je napisal. Tako, da bomo to stališče Državnega sveta sedaj preskočili.

S tem bom prešel na razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri 1. 2. 3. in 4. točki? Mislim, da je državni sekretar kar dobro obrazložil, zakaj je bistvo, kaj je rdeča nit vseh štirih točk. Vidim, da se je kolega Gregorič prijavil. Še kdo želi? (Ne.) Samo kolega Gregorič.

Izvolite, kolega Gregorič.

Hvala lepa.

Hvala za predstavitev zadeve.

Mene zanima, glede na to, da se Slovenija zavzema za nezavezujočo ureditev sodelovanja nacionalnih preizkuševalcev, ker pač je očitno naš urad za intelektualno lastnino relativno majhen, se boji prevelikega bremena in prevelikih stroškov. Ampak zanima me, koliko? Saj mogoče ste povedali nekaj ste rekli 10 tisoč. Pa ne vem, ali je to to. Koliko teh primerov je letno? Koliko primerov se pričakuje letno? To je eno. In drugo, me pa tudi zanima, kakšna je, mislim, koliko pa je velikost našega urada? Koliko strokovnjakov je zaposlenih?

Hvala lepa.

Hvala za vprašanje.

To, da ni obligacija, saj, kakor ste pravilno povedali, zaradi majhnosti. Pa ne majhnosti urada. Urad ima, mislim da nekaj čez sto zaposlenih. Patentni del urada pa skorajda več nima zaposlenih. Zakaj? Zato, ker v bistvu, da verificirajo patente, to so potrebna naravoslovna znanja, inženirji, strojniki, elektroinženirji. V tem trenutku v državno upravo tovrstnih strokovnjakov več ne moremo dobiti. To se zavedamo. To mi rešujemo na neki način tudi takole, da že imamo pogodbeni odnos, saj mislim, da celo na tem odboru ste celo dali soglasje k enemu že dvema sosednjima državama, to je z Avstrijo in z Madžarsko, da lahko nam pomagajo, če ne moreta. Misli, da imamo v tem trenutku samo še dva strokovnjaka v tem patentnem delu. Drugače pa teh postopkov je bilo povprečno v Sloveniji do 50 na leto.

Hvala.

Najlepša hvala za odgovor, gospod državni sekretar.

Želi še kdo? (Ne.) Vidim, da ni več prijavljenih. S tem zaključujem razpravo.

Ker je predlog stališča k 1. točki relativno dolg, če se strinjate, ga ne bi bral v celoti, tako da bi dal na glasovanje predlog stališča, kot je bil objavljen na četrti in peti strani vašega prejetega gradiva. Vidim, da se vsi strinjate.

Glasujemo. Za je glasovalo 9 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je to stališče sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DODATNEM VARSTVENEM CERTIFIKATU ZA ZDRAVILA.

Torej obrazložitev tudi pri tej točki, kot veste smo imeli s strani državnega sekretarja, tako da sedaj gremo prav tako ponovno na glasovanje. Ker tudi tukaj predlog stališča relativno dolg, če se strinjate, ga prav tako ne bi bral v celoti, zato bom dal na glasovanje predlog gradiva, ki je bil pripravljen na peti in šesti strani prejetega gradiva. Vidim, da se strinjate.

Tako začenjamo glasovanje pri 2. točki dnevnega reda.

Glasujemo. Za je glasovalo 9 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi to stališče sprejeto.

S tem tudi zaključujem 2. točko dnevnega reda.

Sedaj prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ENOTNEM DODATNEM CERTIFIKATU ZA ZDRAVILA IN SPREMEMBI UREDBE 2017/1001 IN UREDBE ŠT. 1901/2006 IN UREDBE ŠT. 608/2013.

Ker smo predstavitev in razpravo opravili že torej pri 1. točki, bom sedaj dal na glasovanje tudi ta predlog stališča, torej predlog stališča 3. točke dnevnega reda tudi tukaj je izredno dolg, tako, da bomo tudi tukaj imate predlog stališča na peti in šesti strani, tako da sedaj začnemo z glasovanjem.

Glasujemo. Za je glasovalo 9 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi to stališče Republike Slovenije sprejeto.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DODATNEM VARSTVENEM CERTIFIKATU ZA FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA.

Tudi pri tej točki, kot veste, smo predstavitev in razpravo opravili že pri 1. točki dnevnega reda, tako da lahko začnemo z glasovanjem.

Ker se nam je pridružil gospod Poglajen, če želite, glede na to, da smo pri 4. točki, mogoče stališče Državnega sveta za 1., 2., 3. in 4. točko, ki so nekako enake.

Želite besedo, gospod Poglajen? / oglašanje iz dvorane/ Izvolite. Vam dam besedo pred glasovanjem.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Se opravičujem za krajšo zamudo.

Državni svet je prav tako kot na Odboru Državnega zbora gradivo obravnaval v sklopu in pri vseh točkah sprejel mnenje, da podpira stališče predlagatelja.

Hvala lepa.

Najlepša hvala predstavniku Državnega sveta, gospodu Poglajnu.

Tako, sedaj bomo začeli z glasovanjem tudi pri 4. točki dnevnega reda.

Glasujemo. Za je glasovalo 9 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam da je tudi to stališče sprejeto. S tem končujem 4. točko dnevnega reda.

Sedaj pa prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KONKURENČNOST, KI BO PA V BRUSLJU 25. SEPTEMBRA 2023.

Gradivo k 65. točki smo prejeli od Vlade 21. septembra 2023 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Tudi pri tej točki prosim državnega sekretarja mag. Dejana Židana na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Gospod državni sekretar Židan, izvolite.

Hvala gospod predsednik.

Še enkrat vsem lep pozdrav!

Kakor ste povedali, bo potekal v ponedeljek Svet za konkurenčnost v Bruslju. Tam bo Slovenijo zastopala delegacija, ki jo sestavljamo iz ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Ta svet ima sicer več točk, čeprav je pričakovati, da bo pa zlasti fokusiran na eno točko. Točke, ki bodo prva, bo tam pregled zakonodaje o varstvu modelov. O tem smo se na tem odboru že pogovarjali. S stališča o operativi je za nas najbolj pomembno, da pridemo iz sistema, da tudi rezervni deli za avtomobile bodo bolj dostopni, kar bo ta pravni akt uredil. Potem bo tako imenovana Euro sedem uredba, katero želim širše pojasniti, če lahko. Tej bo sledila razprava o konkurenčnosti, kaj narediti, da bo evropska industrija bolj konkurenčna. In potem mogoče zelo pomembno, pogovarjali se bomo tudi o farmacevtski zakonodaji. Čeprav to ni matični odbor, matično je zdravje, ampak s stališča industrije kljub vsemu to tisti del industrije, ki po eni strani ima najhitrejši razvoj, po drugi strani pa je treba nekaj stvari narediti, da bo Evropa tudi na tem področju bolj varna. Kajti, v tem trenutku ni.

Na delovnem kosilu Pa se bomo pogovarjali o prvih 30. letih enotnega trga in o nadaljnjem razvoju enotnega trga.

Sedaj pa, če dovolite, gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, pa nekaj bolj poglobljeno o uredbi Euro sedem. Z mano je tudi dr. Robert Jerončič, vodja sektorja za vozila, voznik in varnost cestnega prometa in tudi veliki poznavalec te problematike. Poznate, da ta uredba, ki govori o emisijah pri avtomobilih, pri avtobusih, tovornjakih in podobno ima zelo jasen cilj. In ta cilj je, da se okolje, v katerem živimo, bolj varuje in da živimo v bolj kvalitetnem okolju. S to uredbo Evropska komisija predlaga, da se sprejmejo novi standardi. Torej, prehod iz Evro šest na Evro sedem, ki pomenijo za osebna osebne avtomobile in lahka tovorna vozila zmanjšanje emisij dušikovih oksidov za najmanj 35 %, pri avtobusih in težkih tovornih vozilih za najmanj 56 %, kar se tiče števila delcev pri osebnih in lahkih tovornih vozilih za najmanj 13 %, pri avtobusih in težkih tovornih vozilih pa zmanjšanje števila delcev za 39 %, poleg tega pa tudi generalno zmanjšanje pri manjših, torej pri avtomobilih in lahkih tovornih, za zmanjšanje števila delcev iz zavor za 27.

Torej, to je pristop, ki ima s stališča Evropske komisije pravi cilj, da se okolje varuje. Težava je pa nekje drugje, pa je v bistvu učinek na gospodarstvo in na industrijo v Evropski uniji. Trenutna ocena Evropske komisije je, da bo morala industrija, da se prilagodi novemu standardu, vložiti v prilagoditev novemu standardu na segmentu, ki tako in tako se krči, ker ga v bistvu nadomeščajo električni segment, da se prilagodi, vložiti v naslednjih letih 41 milijard lastnega denarja. Evropska komisija tudi ocenjuje, da bo Evro sedem pomenil dvig cene osebnih vozil za 300 evrov, dvig cene težjih vozil za 2 tisoč 500. Evropska avtomobilska industrija pa govori, da so številke drugačne. Da so številke takšne da se že pri osebnih avtomobilih zaradi tega ukrepa lahko pričakuje zvišanje okrog 5 tisoč evrov, s tem, da nekateri modeli zaradi ekonomske logike se ne bodo niti več proizvajali. Pomembno vprašanje, ki ga bomo ministri, ki smo odgovorni za industrijo, in njihovi namestniki postavili predstavnikom komisije je tudi naslednje, kaj pomenijo novi standardi s stališča svetovne konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije, ki je v tem trenutku v velikih težavah. To vidite. Vidite kakšno je bilo tudi razmerje med avtomobili na zadnjem sejmu v Münchnu, pa je bil tam včasih center evropske avtomobilske industrije in pomembno vprašanje tudi je, ali bo uspela Evropa svoje standarde vsiliti ostalemu delu sveta. Namreč, recimo če pogledamo leto 2008, takrat je gospodarska moč Evropske unije, če gledamo skozi bruto domači proizvod bila globalna. Takrat je seštevek bruto domačih proizvodov bil kar nekaj višji kot recimo seštevek, tako kot ameriški bruto domači proizvod. Sedanje stanje je povsem drugačno. Vidite, da Evropska unija je nazadovala, sedanja gospodarska moč Evropske unije je več kot pol manjša kot recimo, če primerjamo z Združenimi državami Amerike, in da ob tem, da smo v Evropi skorajda veseli, če imamo 1 promil gospodarske rasti, naši konkurenti imajo 2,5, 5, 7 % gospodarske rasti. Tako, da na mizi bodo tudi kompromisni predlogi. Eden od teh kompromisnih predlogov bo, da se zamakne po sprejetju uveljavitev te direktive Euro 7 pri avtomobilih za dve leti pri novih modelih, za tri leta pri dosedanjih modelih, ki se bodo še takrat proizvajali. Kompromisni predlog je, da se zamakne pri tovornih vozilih za štiri leta za nove modele, pri vozilih, ki se še vedno proizvajajo, niso pa novi modeli za pet let.

Stališče Slovenije je v tem trenutku takšno, kot je stališče večine delegacij, s katerimi smo se pogovarjali in to je, ja, gremo naprej, mi moramo varovati okolje, vendar po drugi strani ukrepi morajo biti takšni, da panoge, ki je najbolj, ena najbolj pomembnih v Evropi, da se ne ogrozi, in da se upoštevajo tudi resnične zmožnosti panoge za prilagajanje. Namreč marsikdo pove, da če se bo sedaj evropsko avtomobilsko industrijo prisililo, da vloži 41 milijard, kar je ocena komisije, v nove tehnologije pri motorjih z notranjih izgorevanje, da bo še počasnejši napredek na drugem segmentu, pri elektrifikaciji.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Najlepša hvala gospodu Židanu, za dodatno obrazložitev.

Tako, sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri 5. točki? (Da.)

Kolega Kosi je prijavljen. Kar nekaj, tudi sam se bom prijavil.

Kolega Kosi bo začel, potem pa bomo šli kar…

Izvolite, kolega Kosi.