Dober dan!

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Pričenjam 7. sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti poslanka Iva Dimic. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: poslanca Bojana Podkrajška nadomešča Andrej Kosi, poslanca Dušana Stojanoviča nadomešča dr. Mirjam Bon Klanjšček, poslanca Tomaža Lisca nadomešča Žan Mahnič, poslanko Tamaro Vonta nadomešča Aleksander Prosen Kralj. Nezasedeno mesto poslanca ali poslanke nadomešča poslanec Tomaž Lah.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Dnevni red obsega en lep nabor poročil in sicer:

1. točka - Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021 do 2025 za leto 2022, drugič: Letno poročilo Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2022/2023, se pravi maj 2022 do april 2023 in tretjič: Poročilo o delovanju Nadzornega sveta Javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija za leto 2022.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA. Gradivo je bilo objavljeno na spletni strani Državnega zbora, in sicer Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko in mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport.

K 1. točki sem vabila Ministrstvo za kulturo, Državni svet in Nacionalni svet za kulturo.

Besedo najprej dajem predstavniku Ministrstva za kulturo, državnemu sekretarju mag. Marku Rusjanu.

Prosim.

Ja, najlepša hvala.

Lep pozdrav vsem poslankam, poslancem in ostalim gostom!

Poskušal bom na kratko predstaviti resolucijo, oz. poročilo. Vlada Republike Slovenije je 29. marca 2014 za spremljanje in spodbujanje izvajanja ukrepov iz nacionalnega programa za jezikovno politiko ustanovila medresorsko delovno skupino za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije. Medresorsko delovno skupino koordinira na Ministrstvu za kulturo oz. njena služba slovenski jezik in ta medresorska vsako leto na podlagi poročil pristojnih organov pripravi skupno poročilo o izvajanju ukrepov in doseganju ciljev nacionalnega programa za jezikovno politiko, nato pa Ministrstvo za kulturo predlaga Vladi in ki potem posreduje v Državni zbor.

Poročilo za leto 2022 se začne s povzetkom namene(?) in glavnega cilja dokumenta za naslednje petletno obdobje ter nalog medresorske delovne skupine. Sledijo poročilo o realizaciji ciljev oz. ukrepov po posameznih nosilcih in sicer z vpisom izvedenih dejavnosti, projektov, programov usposabljanj in izobraževanj, izdanih publikacij, priprave drugih gradiv in navedbo porabljenih finančnih sredstev v letu 2022. Ob koncu so strnjeni jezikovno politični cilji po tematskih vsebinah in ugotovitve medresorske delovne skupine z glavnimi poudarki pričakovanih dejavnosti na jezikovno političnem področju v prihodnje.

Glavne ugotovitve medresorske delovne skupine za leto 2022. Začelo, zaključilo(?) in nadaljevalo se je veliko projektov s področja slovenskega jezika, oz. jezikoslovja in infrastrukturnih dejavnosti. Potekale so študije in raziskave, in sicer za različne skupine govorcev. Priznanje je bilo poskrbljeno za promocijo uporabe jezikovnih virov in tehnologij ter usposabljanje uporabnikov za njihovo rabo. Veliko projektov je bilo sofinanciranih za razvoj in promocijo jezikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljenih skupnosti v Republiki Sloveniji, skrbela sta(?) za enakopravno javno rabo italijanskega in madžarskega jezika na območjih občin, v katerih živi italijanska oz. madžarska narodna skupnost. Izvaja se dejavnosti za krepitev slovenščine v slovenski skupnosti, v sosednjih državah ter v snomstvu in izseljenstvu. Bolj so bile v ospredju dejavnosti za razvijanje sporazumevalnih(?) zmožnosti v slovenskem znakovnem jeziku in oseb s prilagojenimi načini sporazumevanja. Potekala so redna usposabljanja zaposlenih v državnih organih in lokalnih skupnostih, namenjeni izboljšanju urbalnega jezika in pravilni rabi slovenskega jezika na spletnih straneh državnih organov, tako z vidika jezikovne pravilnosti kot enostavnosti in razumljivosti besedil, ministrstva in druge ustanove skrbijo za tolmačenje v slovenski jezik, kadar je to potrebno na mednarodnih dogodkih ter promovirajo slovenski jezik kot uradni jezik EU na najvišjih srečanjih v tujini.

Na področju vzgoje in izobraževanja so potekala strokovna usposabljanja, srečanja, delavnice, predavanja, svetovalne storitve, ozaveščanja strokovnih delavcev o rabi učnega jezika, ipd. Nadaljevalo se je ozaveščanje strokovne in širše javnosti o pomenu bralne pismenosti in kulture ter spodbujanje večjezičnosti in večkulturnosti. Razvoj, sporazumevalne(?) zmožnosti v strokovnem jeziku, je stalna naloga visokošolskih zavodov. Radiotelevizijski dejavnosti so bili usmerjeni v prizadevanja za najvišjo raven slovenščine v vsej njeni socialni raznovrstnosti, razvijanje jezikovne kulture, tolmačenje v slovenski znakovni jezik in zagotavljanje podnapisov slovensko govorjenih vsebin ter podnaslovljenih oddaj.

Glavni cilji jezikovno političnih ukrepov tudi v prihodnje so ozaveščanje prebivalcev Slovenije o njihovih jezikovnih pravicah, spodbujanje izobraževanja in opolnomočenja vseh ciljnih skupin ter dvig ravni funkcionalne pismenosti vseh skupin govork in govorcev, skrb za ohranjanje in razvoj slovenščine na vseh področjih javne rabe, skrb za čim bolj razvite sodobne digitalne vire in čim boj razvita jezikovno tehnološka orodja, ustrezne jezikovne krajina, jasen radovalni(?) jezik, skrb za izboljšanje bralne pismenosti vseh generacij, razvoj sporazumevalne možnosti v slovenskem znakovnem jeziku ter izboljšanje položaja slovenščine kot jezika znanosti, boljša obveščenost splošne javnosti o slovenski jezikovni situaciji in jezikovni politiki. Posebna skrb velja slovenskemu znakovnemu jeziku in izobraževanju oseb s posebnimi potrebami in zlasti razvoju sporazumevalne zmožnosti gluhoslepih, raba slovenščine na vseh področjih javnega življenja znotraj mej slovenske države, na območjih, kjer živijo slovenske skupnosti v sosednjih državah in izseljenci ter v ustreznih evropskih in mednarodnih okvirih.

Še nekaj o finančnih sredstvih. Podlaga za oceno sredstev v aktualnem programu za jezikovno politiko so bila letna poročila o realizaciji ukrepov iz preteklega nacionalnega programa. Temeljni vir financiranja predvidenih dejavnosti je določen delež rednih proračunskih sredstev za delovanje posameznih ministrstev in vladnih služb. Predpostavka pa je, da bodo nosilci ukrepov v obdobju veljavnosti nacionalnega programa zagotavljali primeren obseg finančnih sredstev za izvajanje ukrepov v okviru vsakoletnega državnega proračuna. Sredstva so pridobivali, pridobiti tudi namenska sredstva iz evropskih virov.

Toliko na kratko, zaenkrat. Hvala.

Hvala Ministrstvu za kulturo.

Sedaj pa predajam besedo predstavnici Državnega sveta mag. Eleni Zavadlav Ušaj, prosim.

Hvala za besedo, predsednica.

Lep pozdrav tudi z moje strani vsem današnjim gostom, pa tudi članom odbora!

Komisija se je seznanila tudi z dejavnostjo Slovenskega društva Informatika in Slovenskega društva za jezikovne tehnologije ter Univerze v Ljubljani, s katero pomembno prispevajo k razvoju slovenskega jezika v digitalnem okolju. Fakulteta za računalništvo in informatiko je vodila projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, ki se je zaključil februarja 2022. S projektom so razvili jezikovne modele in pripravili orodja za dvig digitalne ravni slovenskega jezika, in sicer orodja za prevajanje, prepoznavanje govora s semantično obdelavo jezika kot prepoznavno imenski entiteti, ekstrakcijo povezav in odkrivanje referenčnosti ter orodje za vnos slovarjev za različne domene in področja.

V društvih poudarjajo, da je pomembno s tem projektom nadaljevati, saj je gospodarstvo dobilo sedaj prosto dostopna orodja, ki jih lahko uporabljajo v svojih produktih. Ustanovljena je bila medresorska skupina za jezikovne vire in tehnologije, ki jo vodi predstavnica Ministrstva za digitalno preobrazbo. V sodelovanju s to skupino bo Ministrstvo za kulturo pripravilo program stabilnega financiranja razvoja slovenskega jezika.

V septembru so na fakulteti pridobili večji projekt Javne agencije za znanstveno, raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, s katerim bodo pripravili velik jezikovni model za slovenski jezik z izključno slovenskimi viri in ga prilagodili za 5 primerov uporabe v podjetjih, v zdravstvu, v muzejih in tako dalje. Poleg tega v omenjenih društvih organizirajo jezikovno tehnološka predavanja, kjer predstavljajo raziskovalne rezultate. Ti dogodki so posneti in objavljeni ter dostopni javnosti.

Letos so na Fakulteti za računalništvo in informatiko organizirali poletno šolo, ki je bila zelo dobro obiskana s strani udeležencev in predavateljev iz celega sveta. Dogodek se je nadaljeval z evropsko poletno šolo umetne inteligence v organizaciji Društva za umetno inteligenco, v Slovenskem društvu Informatika pa predvsem skrbijo za jezikovno terminologijo; na področju računalništva skrbijo za največji slovar z več kot 7 tisoč gesli. Društvo izdaja tudi svojo strokovno revijo, v katerem objavljajo seznam novih gesel.

Komisija se je seznanila s stališčem Lektorskega društva Slovenije, ki je prek širših poklicnih skupin lektorjev, tolmačev in prevajalcev podpira prizadevanja države za razvoj slovenskih digitalnih jezikovnih virov. Pri tem poudarjajo vlogo omenjenih skupin jezikovnih poklicev pri ozaveščanju in širjenju rabe jezikovnih virov, kar je prepoznalo tudi Ministrstvo za kulturo in jih podprlo pri opolnomočenju jezikovnih poklicev, pri rabi jezikovnih virov, kot tudi pri projektih, s katerimi ozaveščajo o pomenu javne rabe slovenskega jezika. Člani komisije so v razpravi opozorili med drugim na nekatere jezikovne probleme, ki se pojavljajo v različnih okoljih. Pri tem so na primer izpostavili obmejno območje Gorice oziroma Nove Gorice, ki sicer ni opredeljeno kot dvojezično območje in kjer je zaznati težave pri pravilni rabi slovenskega jezika v italijanskem jezikovnem okolju in italijanskega v slovenskem jezikovnem okolju. Na italijanski strani obstaja interes po učenju slovenskega jezika, in ker goriška občina ni dvojezična, to institucionalno ni mogoče. Obmejno področje italijanske Gorice in slovenske Nove Gorice je močno jezikovno in kulturno prepleteno, še zlasti bo to prišlo do izraza leta 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica prestolnici kulture. Zato bi v prid temu dejstvu ali pa prav za to veljalo na državni ravni več storiti pri opolnomočenju govorcev za pravilno rabo slovenskega jezika, še zlasti, ker je raba slovenščine pogosto podrejena italijanščini. Obenem bi bilo zaradi zgodovinske povezanosti obeh mest pomembno učenje obeh jezikov, enakopravno znanje tako slovenskega kot italijanskega jezika bi omogočilo ohranjanje in razvoj jezikovne barvitosti obmejnega področja oziroma bogatilo jezikovno okolje na obeh straneh meje. Komisija poudarja, da je jezik eden od najpomembnejših elementov, ki definira kulturo oziroma narodno identiteto. Zavedati se je treba, da se učenje jezikov začne v zgodnjem otroštvu, ko so otroci jezikovno najbolj dojemljivi. Vzgoja za slovenski jezik bi morala biti prioriteta zlasti v vrtčevskih in osnovnošolskih kurikulumih, predvsem zato, ker so digitalne aplikacije del otrokovega vsakdana prek iger, branja, spletnega mreženja in tako dalje. V tujem, pretežno angleškem jeziku ter pravzaprav zmanjšujejo potrebo po rabi slovenščine. Komisija tako izpostavlja vprašanje, kako mlade spodbuditi k rabi slovenščine, da bi jo prepoznali kot jezik sodobnosti in jo kot materin jezik ponotranjili ter ji dali priložnost oziroma prednost pred tujimi jeziki. Komisija poudarja, da bi morala država še bolj aktivno spodbujati možnost prehoda slovenščine v digitalni svet, s čimer bi različna digitalna orodja in orodja umetne inteligence mladi generaciji postala opcija izbire. Komisija se je pri tem seznanila z informacijo, da so zaradi doseganja dosedanjega razvoja orodij za dvig ravni slovenščine v digitalnem okolju v prosto dostopnem repozitorju, kot je na primer KLAR, ki je del evropske digitalne infrastrukture, na voljo viri, na podlagi katerih podjetja lahko že sedaj razvijajo modele v Slovenskem jeziku in jih objavijo na večjih repozitorjih in uporabljajo tudi za svoje storitve. Komisija izpostavlja tudi problematiko prevajanja pretočnih vsebin tujih avdiovizualnih ponudnikov, kjer ni opaziti aktivnosti s strani pristojnega ministrstva. Komisija je v sklepnem delu razprave pozdravila vsa prizadevanja v smeri razvoja slovenščine kot digitalnega jezika, saj tako slovenščino enakopravno umešča med sodobne svetovne jezike. Komisija je kot pomembno izpostavila financiranje različnih projektov, ki bodo omogočili razvoj orodij oziroma modelov za opolnomočenje slovenščine v digitalnem okolju. Obenem pa je treba nadaljevati s podporo učenja slovenskega jezika na različnih ravneh in področjih. Slovenski jezik je jezik vzgoje, izobraževanja, stroke, tehnike, znanosti, kulture, zabave, umetnosti, jezik osnovnega sporazumevanja in tako dalje. Slovenščino je treba spodbujati in promovirati tudi na obmejnih območjih oziroma v slovenskem zamejstvu, kjer slovenščina, kot na primer na avstrijskem Koroškem, že presega status samo manjšega jezika in je zanimanje za učenje slovenščine tudi s strani večinskega prebivalstva in tako doprinesti k ohranjanju jezikovno bogate dediščine. Zato je treba še bolj strokovno in finančno podpreti inštitucije, ki se ukvarjajo z zaščito in razvojem slovenskega jezika na vseh področjih. Komisija je tudi predlagala razmislek o tem, da bi zakonodajno oziroma pravne akte pripravili v slovenskem jeziku, razumljivem najširšemu krogu državljanov, kar bi prispevalo tudi k razvoju demokratičnih institucij.

Hvala.

Najlepša hvala predstavnici Državnega sveta.

Predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski se današnje seje zaradi neodložljivih obveznosti žal ne more udeležiti. Nacionalni svet za kulturo pa je pripravil pisno mnenje o poročilu, ki ga najdete na e-klopi, objavljeno je na e-klopi.

Prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Ali želi kdo besedo? (Da.)

Najprej dajem besedo poslancu Aleksandru Prosen Kralju, prosim.

A, očitno pa bom razpravljal.

Pozdravljeni še enkrat vsi skupaj!

Glede na to, da nadomeščam danes poslanko Tamaro Vonta in ker sem kar pred oči dobil to poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko, me v bistvu še par stvari zanima. Vem, da je to boj tudi na evropskem parketu, ampak me vseeno zanima, recimo niso vsi, bom rekel, izbirni meniji v elektronskih napravah v slovenskem jeziku. Vidim, da se je veliko truda vložilo tudi, da ponudniki VIODI, se pravi, video demand storitev, so že vsi v slovenščini, kot ta je tukaj, se pravi, s podnapisi, kar je zelo spodbudno. Nismo pa še čisto tam, kjer bi rekel, da smo pa sto procent postavili našo slovenščino v prvo vrsto. Bom pa mogoče samo eno razmišljanje kot tako, ko govorimo o slovenščini uvrščeno med sodobne jezike, jaz se včasih samo malo bojim tega, da so tukaj v ospredju bolj drugi jeziki, izključno zaradi nekih poslovnih priložnosti mladih, danes vendarle brez angleščine žal se nekateri niti več ne morejo znajti. Edino v tem duhu se malo bojim, da imamo tudi včasih pri nas probleme z maternim jezikom. Predvsem pa v svoji razpravi sem se hotel samo osredotočiti na to in kar me zanima je to, kako smo uspešni pri drugih proizvajalcih, ki na naših trgih ponujajo elektronske naprave, ki pa niso v Slovenskem jeziku, kar pač smatram, če se zadeve na našem trgu prodajajo in kjer ponujajo, kjer je vsebina teh naprav, tudi meni v slovenskem jeziku. Zakaj jih še ni? No, tako. Hvala.

Hvala.

Sedaj predajam besedo poslancu Andreju Hoiviku. Prosim.

Ta pa dela malo izzivov z mikrofoni.

Hvala lepa, spoštovana predsedujoča, za besedo.

Pravzaprav naj tudi jaz poudarim to, kar je že kolega pred mano začel. Mi smo celo imeli v mesecu februarju sklicano nujno sejo Odbora za kulturo zaradi teh neprevodov na portalih Netflix in v Applovih mobilnikih. Zdaj sam sem tukaj prebral na strani 22, čisto kratek povzetek, da se je 20. decembra sestala torej ta medresorska delovna skupina za pripravo novele Zakona o javni rabi slovenščine in se pravi, tukaj vi pišete, torej to deluje pod okriljem Ministrstva za kulturo, da je potrebno ZRS novelirati. In zato me zanima, glede na to, da je poročilo te resolucije, ki naj bi se izvajala do leta 2025, kako kaže s tem, s to novelacijo, kdaj lahko tukaj v Državnem zboru pričakujemo. Nenazadnje me tudi zanima, kako je evropska poslanka gospa Joveva uspešna na parketu evropskem. Takrat je februarja, torej po pol leta nazaj je dajala visoke obljube, kako je že pozvala predstavnike Appla in tudi Evropsko komisijo. Zdaj, rezultatov vidnih, vsaj jaz nisem zasledil. Tako, da predvsem ta tema, ki jo je tudi kolega Prosen Kralj načel je zelo pomembna in se mi zdi, da se najbolj dotika vseh naših državljanov in državljank. Najprej bi se tudi zahvalil za to poročilo. Z veseljem sem si ga prebral, predvsem oddelek Ministrstva za kulturo. Kar pa morda pogrešam, je pa predvsem predstavnike Nacionalnega sveta za kulturo. Zdaj, gospa Cetinski ste dejali, da se je opravičila vendar ta svet nenazadnje šteje kar sedem članov, in če so sposobni z novelo RTV kandidirati kar dva predstavnika v nov Svet, se mi zdi, da bi imeli tudi to pravico oz. dolžnost, da pridejo v ta Državni zbor, da predstavnik predstavi svoje mnenje. Nenazadnje naj bi šlo to za neodvisno telo, ki usmerja nacionalno strategijo za kulturo in bi bilo prav, da bi tudi na njih lahko poslanci in poslanke naslovili kakšno konkretno vprašanje. Tako da, to je samo morda pobuda za naslednje leto, da takrat predstavnik le lahko pride in ne, da samo pisno gradivo dobimo.

Kar se pa tiče samega poročila je pa slovnično zelo lepo pripravljeno, tako da pohvale tistemu, tej medresorski delovni skupini ki se zaveda pomena našega jezika, našega lepega jezika torej slovenščine in nekako tudi hvala predstavniku Vlade oziroma državnemu sekretarju za predstavitev. Jaz mislim, da mora Republika Slovenija vedno postavljati svoj materni jezik na prvo mesto, seveda z ustavno zagotovljeno pravico, torej tudi tri dodatne jezikovne skupine, torej madžarščino, italijanščino in romski jezik. Nenazadnje, sicer zdaj slišimo, da tudi že Hrvati se zanimajo, vsaj tako sem iz medijev razbral, da bi tudi Hrvaško kmalu lahko priznavali v naši državi za manjšino, vendar najbrž pot do tega je še dolga. Kar se pa tiče samih drugih ministrstev, pa ja, sam sem bil zelo impresioniran pravzaprav kje je ta naš jezik, na katerih ministrstvih se izvajajo te aktivnosti, predvsem me je pa zanimala tudi akademska sfera, tako da pozdravljam, da je Inštitut Jožef Štefan zelo vključen v to. Nenazadnje se mi zdi, da je tudi v letu 2021, pa tudi 2022, skupaj z našo nacionalno televizijo morda, kje imamo priložnost tukaj vede oziroma bivšega vede direktorja televizije, generalnega, da bi tudi sam povedal kaj je RTV naredila skupaj z Inštitutom za simultano prevajanje prevodov torej to govorimo za tiste naglušne oziroma gluhoslepe prebivalce naše države. Toliko.

Hvala.

Hvala za vaš prispevek in tudi opozorilo NSK.

Sedaj bi pa dala priložnost predstavniku Ministrstva za kulturo, da morda odgovori na vprašanja.

Ja, hvala za postavljena vprašanja.

Novela Zakona o javni rabi slovenščine je bila že v javni obravnavi, tako da prišlo je kar veliko predlogov, zato bo treba natančno jih obdelati in sedaj bo planirano do konca tedna šlo v medresorsko in potem naprej na Vlado. Bo pa te v zakonu, spremembi zakona se bo predvsem poleg ostalega, kar se tiče vprašanj, urejalo vprašanje teh, se pravi ponudnikov, se pravi elektronske naprave, kot so Apple in o avtomobilih. Tako da to bo z zakonom urejeno. Kar se tiče pretočnih vsebin, kot so Netflix, pa smo že večkrat pojasnili, da je to stvar evropske zakonodaje in v okviru tega se bo tudi vršile aktivnosti. Določeni pogovori potekajo direktno s ponudniki, tako da ko bo kakšen dogovor, bomo seveda obvestili.