Dobro jutro vsem skupaj!

Vse članice in člane odbora in ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 30. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani, se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani: Suzana Lep Šimenko in Franc Breznik. Na seji pa kot nadomestni sodelujejo s pooblastilom in sicer Andreja Rajbenšu namesto Andreje Živic in pa Jani Prednik namesto Soniboja Knežaka.

S tem sklicem ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seja.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O OPRAVLJANJU STORITEV Z DIGITALNIM EUROM S STRANI PONUDNIKOV PLAČILNIH STORITEV S SEDEŽEM V DRŽAVI ČLANICI, KATERIH VALUTA NI EURO, IN SPREMEMBI UREDBE EU 2021/1230 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA.

Gradivo k vsem točkam dnevnega reda smo prejeli od Vlade dne 21. 9. 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Točke dnevnega reda so vsebinsko medsebojno povezane in zato predlagam, da opravimo skupno uvodno predstavitev in tudi razpravo v okviru te točke, glasovali pa bomo posebej o podpori posameznemu predlogu stališča.

Predlagatelj stališč pri vseh točkah je Vlada Republike Slovenije. Odbor bo kot matično delovno telo točke obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. Poslovniško določen rok za vložitev amandmajev matičnega delovnega telesa je najkasneje dva dni pred sejo pristojnega odbora. K točkam so vabljeni predstavnice ter predstavniki Ministrstva za finance.

Najprej bi še povedala, da še eno pooblastilo sem prejela, in sicer Lucija Tacer nadomešča Tineta Novaka.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? (Da.)

Izvolite, gospa Nikolina Prah, državna sekretarka.

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Vlada Republike Slovenije je sprejela stališče do treh uredb EU, ki se nanašajo na uvedbo digitalnega evra. Ta zakonodajni paket je Evropska komisija predstavila junija v letošnjem letu. Gre za Predlog uredbe o uvedbi digitalnega evra, Predlog uredbe o opravljanju storitev z digitalnim evrom s strani ponudnikov plačilnih storitev s sedežem v državi članici, katere valuta ni evro in Predlog uredbe o evro bankovcih in evro kovancih kot zakonitemu plačilnem sredstvu. Glavni namen navedenih zakonodajnih predlogov je določiti pravni okvir za morebitno uvedbo digitalne oblike evra s statusom zakonitega plačilnega sredstva, omogočiti opravljanje storitev z digitalnim evrom tistim ponudnikom plačilnih storitev, ki imajo svoj sedež registriran v državi članici, katere valuta ni evro, ter ohraniti učinkovit status gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva. Naj takoj poudarim, da predlog uredbe o uvedbi digitalnega evra ne pomeni, da bo digitalni evro dejansko že uveden, ampak zgolj, da bo sprejet pravni okvir, da bo možno digitalni evro uvesti, končno odločitev na to na tem področju pa bo sprejela Evropska centralna banka. Digitalni evro torej ne bo nadomestil gotovine, ampak bo predstavljal dodatno obliko enote valute evro in bo uporabnikom na voljo poleg evro bankovcev in evro kovancev. Izdajale ga bodo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav članic Evroobmočja, uporabljali pa ga bodo lahko vsi, torej posamezniki, podjetja in javni organi. Digitalni evro bo uporabnikom omogočal, da izvajajo varna, takojšnja plačila v fizični in spletnih trgovinah ter neposredno drugim ljudem, ne glede na to, v kateri državi Evroobmočja se nahajajo ali pri katerem ponudniku plačilnih storitev imajo odprt račun. Ta oblika plačevanja bo na voljo s spletno povezavo in tudi brez nje. Kadar se bodo plačila v digitalnih evrih izvajala brez spletne povezave, bosta podatke o plačilu imela zgolj plačnik in prejemnik plačila, kar bo zagotavljalo najvišjo možno raven zasebnosti. Pomemben cilj, ki ga zasleduje predlog uredbe o uvedbi digitalnega evra, je poleg zagotovitve visoke stopnje varnosti in zasebnosti pri plačevanju še digitalna finančna vključenost ranljivejših skupin. Vsi ponudniki plačilnih storitev, ki bodo opravljali osnovne plačilne storitve z digitalnim evrom, bodo morali zagotavljati podporo pri digitalnem vključevanju invalidov, oseb s funkcijskimi omejitvami ali omejenimi digitalnimi spretnostmi ter starejših oseb. Z namenom nedvomne zagotovit, da evro gotovina kot fizična oblika centralno bančnega denarja kljub morebitni uvedbi digitalnega evra ostane še naprej zakonito plačilno sredstvo in bo še naprej na voljo za vse rezidente in podjetja v Evroobmočju, je Evropska komisija objavila tudi predlog uredbe o evro bankovcih in evro kovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu. Status zakonitega plačilnega sredstva gotovine pomeni, da je njeno sprejemanje obvezno. Skladno z omenjeno uredbo prejemnik plačila ne bo smel zavrniti evro gotovine, predložene za plačilo, razen če se bosta stranki dogovorili o drugačnem plačilnem sredstvu ali v določenih izjemnih primerih, ki so opredeljeni v predlogu uredbe. Projekt uvedbe digitalnega evra, ki ga vodi Evropska centralna banka, je trenutno še v preiskovalni fazi. Ta faza se je začela sredi leta 2021 in se bo končala oktobra letos. V tej fazi ECB še preučuje, kakšen naj bi bil digitalni evro, kako bi potekala distribucija, kakšen vpliv bi imel na trgu ter o njegovih prednostih in slabostih. Šele po zaključku preiskovalne faze se bo ECB odločila ali bo ta projekt prešel v projektno fazo, v kateri se bodo iskale še ustrezne tehnične rešitve, potrebne za zagotavljanje digitalnega evra in testiranje. Obravnavani zakonodajni predlogi za uvedbo digitalnega evra torej predstavljajo pravno podlago oziroma pravni okvir za njegovo uvedbo. Odločitev o dejanski uvedbi digitalnega evra, kot sem že uvodoma omenila, pa je na Evropski centralni banki, pri čemer preden bo Evropska centralna banka sprejela dokončno odločitev, bo potrebno sprejeti ta zakonodajni paket.

Vlada Republike Slovenije podpira uvedbo digitalnega evra, saj meni, da bi lahko digitalni evro spodbudil digitalizacijo, okrepil denarni in plačilni sistem in potrošnikom ter podjetjem omogočil digitalni dobi prilagojeno priročno plačevanje na varen, hiter in stroškovno učinkovit način. Lahko bi prispeval tudi k večji evropski finančni suverenosti, stabilnosti ter ohranjanju mednarodne vloge evra. Glede na vse navedeno predlagam, da predloge stališč podprete.

Hvala.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo, sicer skupno razpravo k vsem točkam. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Izvolite, gospod Rado Gladek.

Hvala lepa za besedo.

/ nerazumljivo/ mogoče na kratko oz. par besed. Se pravi, uvedba digitalnega evra je spodbudila tudi neke strahove, kar se tiče, kar se tiče uporabe gotovine, a ne. Jaz osebno sem bil presenečen glede na to, da je Evropa, bi rekel, zakonsko se zelo spušča v nekatere stvari, a ne, izdaj, zdaj pa slišimo, da gotovina kot taka sploh ni bila zakonsko, bi rekel, podprta oziroma zagotovljena, a ne. Ravno zaradi tega so se začeli pojavljati neki strahovi, da pač ti novi finančni produkti oziroma novi načini plačevanja lahko pomenijo ukinitev gotovine v končni fazi, no, in me veseli, da je Evropska komisija oziroma Evropska unija se odločila tudi ta dvom nekako umakniti oziroma se, se striktno, tudi zakonsko, striktno tudi zakonsko urediti ta del, a ne, ker gotovina kot taka je pač še vedno pomemben del oziroma tudi statistika pravi, da mislim, da v letu, letu 2022 je bilo 59 % transakcij še vedno, še vedno opravljenih z gotovino, a ne. Zdaj za samo delovanje ekonomije kot take, ne, spet odvisno od države, od razvitosti tega finančnega oziroma ekonomskega trga. Neke države so bolj, bom rekel, sprejele te digitalne ali pa, bom rekel, kartične načine plačila, druge manj, a ne, ampak kakorkoli, avtonomija je, mislim, pardon, gotovina je sredstvo, ki zagotavlja pač neko, neko avtonomijo, ne. Premnogokrat slišimo, imamo denar na banki pa se zgodi nek finančni zlom, karkoli in so naše, kljub zagotovilom držav da pač določena vrednost je garantirana, ampak kljub temu, a ne, se lahko zgodi, da ostaneš brez dela sredstev. Gotovina to onemogoča, se pravi, a ne, če imaš, po domače rečeno, doma v nogavici, ti pač to ostane, seveda je pa pač na tebi ali boš skrbel, da se ti bo to oplemenitilo ali ne, a ne. Po drugi strani govorimo o zasebnosti, a ne. Se pravi gotovina je le tista, tisti način plačila, ki dejavno, dejansko poteka med, samo med kupcem pa med prodajalcem, se pravi zagotavlja neko, neko zasebnost, kar je tudi v zadnjih časih zelo pomembno, a ne, se pravi, vsi smo skozi bolj občutljivi na to zasebnost, a ne. Po drugi strani ta socialna vključenost, starejši ali pa bom rekel, socialno ranljivi, mogoče nimajo vseh možnosti dostopov do teh elektronskih načinov plačila, a ne. V končni fazi sicer se nam zdi nepojmljivo, a ne, da bi ostali, ne vem, brez elektrike, brez stvari, ki so nujno potrebne za to, da nam te finančne transakcije delajo, ampak nas pa situacije učijo, da se to lahko kaj hitro zgodi in gotovina je tista, ki jo lahko v vsakem trenutku uporabiš, v končni fazi tudi finančno opismenjevanje otrok. Vsi smo navajeni, mislim, otroku dati plačilno kartico ali pa dostop do nekih spletnih plačil, je lahko hitro problem. Če mu pa daš gotovino, pa rečeš, toliko imaš za čez mesec, se bo otrok tega osnovnega ravnanja z denarjem naučil. Tako, da vsekakor gotovina je pomembna in mora ostati tako, kot je skozi stoletja bila, zakonito plačilno sredstvo mora ostati še naprej, seveda bo razvoj pokazal, kakšen delež te gotovine bo dejansko skozi leta obstal v obtoku, ampak definitivno obstati mora, pa v končni fazi, če malo se malo pošalim, v končni fazi rabimo, ko Rim obiščemo fontano Trevi vržemo kovanček ali pa v nedeljo pri maši v puščico. Tako, da vsekakor podpiram stališča oziroma vse 3 predloge, da se te stvari tako kar se tiče digitalnega evra kot tudi gotovine zakonsko uredi in zagotavlja, da bo tudi naprej še gotovina ostala kot zakonito plačilno sredstvo.

Toliko, hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? (Da.)

Gospa Monika Pekošak, izvolite.

Hvala lepa, sekretarka, za predstavitev.

Povedala bi samo, da se s kolegom strinjam. Tudi jaz menim, da gotovina nam mora ostati, predvsem iz vidika neke varnosti, ki jo ljudje čutijo ob gotovini. In menim tako, če je nek določen delež ljudi, da se ne počuti dobro, da bi šlo čisto v digitalizacijo, mislim, da je potrebno na njih tudi gledati. Tudi jaz sama sem zagovornica, da gotovina tudi ostane kot plačilno sredstvo, seveda pa digitalizacijo tudi rabimo za to, da bodo plačila še hitreje potekala.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Če ne, se še sama prijavljam k razpravi.

In sicer pozdravljam vsa tri vaša, mislim, stališča, ki jih je Vlada pripravila. Me pa samo še nekaj zanima, mogoče bi bilo zelo dobro poudariti kakšno je stališče oziroma v katero smer gre razvoj oziroma razprave in sicer o, kako bi rekla, o umeščenosti vseh oblik plačevanja, ali gre v smer, da pravzaprav bi bilo na nek način zagotovljeno, da kjerkoli ti želiš nekaj plačati, lahko plačaš tako po, recimo, kot z elektronskim denarjem, s kartico ali z gotovino. To je tudi ena izmed teh stvari, ki me nekje zanima in verjamem, da tudi še koga drugega. Tako, da vse kar sta povedala kolega se tudi jaz strinjam in tudi sama bom podprla vsa tri stališča.

Hvala lepa.

Gospa državna sekretarka. Beseda je vaša.

Hvala lepa.

Najprej naj se navežem na uvodne besede glede gotovine in potrebnosti. Tudi na EU ravni so zaznali, da se v veliki meri oziroma da precejšen del prebivalstva oziroma uporabnikov v Evropski uniji plačuje z gotovino in se mi je zdelo potrebno, da to področje posebej naslovijo, torej neposredno z uredbo, ki bo veljala na celotnem območju Evropske unije in ki bo nedvomno in na povsem določen način določala torej, da je vsako plačilno mesto dolžno oziroma vsako storitveno mesto dolžno sprejemati evro bankovce in evro kovance, torej kot gotovino.

Glede na razprave, ki so se pojavljale ob sprejemanju tega zakonodajnega paketa, je bilo temu namenjeno precej pogovorov tudi zasebnosti, ki se pri tem zagotavlja in pri vseh teh oblikah, ki ste jih tudi sami naslovili v razpravi, tako da se poskuša s tem zakonodajnim paketom nekako zajeti vse dvome ali pa težave, ki bi jih lahko imeli pri uporabi digitalnega evra, tako da so se tudi naslovile te ranljivejše skupine, ki ne bodo želele ali pa niti ne bodo čutile potrebe po tem, da uporabljajo tovrstno obliko plačevanja. Šlo bo torej za opcijo, torej vsaka fizična oseba bo uporabljala digitalni evro, če bo to želela in ne zato, ker to mora. Tako kot smo pa tudi, kot ste sami tudi omenili, razvoj gre naprej, digitalizacija je v pogonu oziroma se zelo hitro vse skupaj razvija in tudi digitalni evro je ena izmed teh oblik, kot sem rekla, to bo opcija.

Glede razprav o različnih oblikah plačevanja smo pa tudi v samem stališču zapisali, da bomo poskusa…, poskušali tudi na EU ravni izpostaviti možnosti, kako bi tudi ne samo gotovino kot obvezno plačilno sredstvo oziroma sredstvo, ki ga je vsako mesto dolžno prevzeti, da bi omogočala ali pa da se vsaj razprava naredi v smeri, da se tudi druge oblike elektronskega plačevanja štejejo za obvezne, torej povedano drugače, da v vsako trgovino, ko prideš, lahko plačaš tako z gotovino ali z nekim drugim elektronskim načinom plačevanja. To je lahko neka vmesna faza, ki bo kasneje vodila v digitalni evro. Tako da razprave potekajo. Želimo, da bi potekale tudi na EU ravni, ker prakse v državah članicah so zelo različne, na primer na Nizozemskem in Švedskem praktično celotno poslovanje poteka elektronsko. Razlagali so mi, da celo, ko si na ulici in so ulični umetniki, plačaš s kartico in ne s kovančkom. Tako da medtem, ko recimo, kot v državi, kot je Slovenija, ko smo mogoče malenkost bolj konservativni, pretežno še vedno uporabljamo, tako kot ste tudi sami omenili, 60 % gotovino. Ampak želeli bi, da ko je neka vmesna faza, da se začnemo pogovarjati tudi o opciji, da bi bilo tudi elektronsko poslovanje kot ena izmed oblik, ki jih lahko na vsakem mestu uporabiš kot obliko plačila, seveda se pa zavedamo, da morajo biti določene izjeme, če, ne vem, ni signala ali pa če gre za neke manjše zneske kot na tržnici ali pa v planinski koči na 2 tisoč metrih, boš težko verjetno plačal z elektronskim bančništvom. Tako da izjeme vedno morajo biti, ampak da bi v pretežni meri tudi to bilo naslovljeno. In tudi na EU ravni bomo te debate odpirali oziroma jih naslavljali, kot predstavniki Slovenije.

Hvala.

Hvala lepa za ta pojasnila.

Želi še kdo razpravljati? (Da.) Aha, Franc Props.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav!

Eno vprašanje. Kako pa, bom rekel, v drugih valutnih sistemih te stvari razvijajo? Ali so že tako daleč kot je zdaj Evropska unija ali so naprej? Ne vem, govorimo o dolarju, govorimo o funtu, govorimo o kitajskem, japonskem jenu. Če je možno vedeti.