Spoštovane članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vabljeni na ta odbor, posebno ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano! Bomo začeli z današnjo sejo, ker je že ura čas in zato vas prav lepo pozdravljam.

Najprej vas bom obvestila kdo je danes zadržan oziroma če kdo koga nadomešča in v tem trenutku imamo eno pooblastilo, in sicer dr. Tatjana Greif nadomešča poslanko Natašo Sukič. Drugih opravičil in nadomestil v tem trenutku nimam.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda današnjega odbora. S sklicem seje, to je bilo 19. septembra letos, ste prejeli naslednji dnevni red: Neodzivnost Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri zagotavljanju varne hrane. Ker v poslovniškem roku nisem dobila predlogov za razširitev dnevnega reda ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA z naslovom, ki sem ga ravnokar prebrala.

Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanski demokrati je 13. septembra letos zahtevala sklic nujne seje odbora z navedeno temo. Zahtevo ste članice in člani prejeli, objavljena pa je bila tudi na spletni strani Državnega zbora. K tej točki sem vabila naslednje: najprej ministrico Ireno Šinko, potem Vido Znoj v. d. generalne direktorice uprave, dr. Ivana Eržena, strokovnega direktorja Nacionalnega inštituta, Bredo Kutin, predsednico Zveze potrošnikov Slovenije, in Mirana Brvarja s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo, ki pa je svojo odsotnost opravičil. Na to sejo so bili vabljeni tudi mag. Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Ker vidim, da so vsi prisotni, razen predstavnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje, se vam opravičujem, ker nismo dobili obvestila, da boste vi nadomeščali dr. Eržena. Vi ste? Jaz se vam najlepše zahvaljujem, seveda smo zelo veseli, da se je predstavnik tega inštituta udeležil naše seje, zato vas še enkrat vse najlepše pozdravljam.

Kot predstavnica predlagatelja bom na kratko predstavila razloge za sklic te seje in potem seveda prosila, tako kot sem prebrala, za komentarje vseh, ki ste danes z nami. Torej, v Novi Sloveniji - krščanski demokrati z vsem zanimanjem spremljamo vse kar se dogaja na področju kmetijstva, prav posebej na področju z oskrbo s hrano in seveda na osnovi tega tudi na področju zagotavljanja varne hrane. Naš odbor, ki je matični odbor za to področje, se je z obveščanjem, odzivnostjo Uprave za varno hrano ukvarjal že lani, tako v juniju kot kasneje v septembru - Rada bi vas spomnila, da smo takrat govorili o Marinbluju. Takrat smo tudi kot odbor sprejeli oziroma se seznanili z določenimi sklepi, ki jih je ravno Upravi za varno hrano, za boljše obveščanje potrošnikov in s tem dvigom ravni varstva potrošnikov v naši državi. Torej, odbor večkrat te sklepe sprejel, od leta 2019 in 2020, vendar se žal v teh vseh časih ni zgodilo veliko, da ne rečem nič, na področju obveščanja potrošnikov in seveda na področju vzpostavitve piar službe, neodvisne piar službe na Upravi za varno hrano. Torej, letošnje poletje pa smo bili ponovno priča, ko so inšpektorji Uprave za varno hrano v posameznih živilih odkrili strupe, po domače bomo rekli ostanke pesticidov, in o tem niso obvestili sistematično javnosti. Naj spomnim, da so bili strupi, torej prav klorpirifos v sadju ugotovljeni že lansko leto. To so bile srbske slive, kumare, pa češnje iz Poljske in višnje in iz Poljske. In takrat je veliko držav Evropske unije poročalo o ugotovitvah in na osnovi tega bi seveda potrošniki v Sloveniji pričakovali, da je naša Uprava za varno hrano na osnovi teh podatkov in na osnovi analize tveganja letos še posebej pozorna pri predvsem uvoženih torej, ali pa kupljenem sadju v drugih državah Evropske unije. Letos je šlo za uvoz srbskih sliv in kumaric, kajti Srbija je tretja država, kjer morajo strokovnjaki, ki se spoznajo na varno hrano, biti še posebej pozorni. Vendar se je letos najprej nam zgodilo, da so nas obveščali seveda potrošnike novinarji, sredstva javnega obveščanja. Oni so slučajno odkrili, da je bil najden v slivah klorpirifos, torej strup, ki je nevaren in ga je zaradi tega februarja leta 2020 tudi Evropska unija prepovedala. Zgolj slučajno se je upravi zareklo in smo bili obveščeni, da smo že letos v juliju pojedli breskve, ki so tudi bile obogatene s klorpirifosom oziroma s pesticidom, ki ga tam ne bi smelo biti. Če pogledamo nekoliko let nazaj, kako je uprava obveščala potrošnike, lahko ugotovimo prvo, da ni obveščala sistematično, včasih je obvestila, ko je bilo to še aktualno, včasih je, kot recimo lansko leto za slive in kumare, obvestila že en mesec po tem, ko so bile pojedene. Vendar takrat na upravi zapišejo, da bi lahko bilo to sadje še doma v kompotih ali zamrznjeno, in potrošnike obvestijo, da je to sadje nevarno, pri tem seveda ne povedo imena trgovcev, kje je bilo to sadje distribuirano. Letos pa, ko novinarji vztrajajo in iščejo informacije naprej stopi vodstvo uprave pred kamere in pove da niso obveščali, zaradi tega ker je to sadje že prodano in nima smisla o tem obveščati, čeprav vsi vemo, da so ravno slive, če zdaj konkretno govorimo o slivah, sadje, ki se ga da predelati v kompot, v marmelado in posušiti. Torej prav nekaj ljudi me je poklicalo in me je vprašalo, kje so bile te slive naprodaj, morda jih imam doma in bi jih zavrgel. Vendar ne, uprava gre pred javnost in reče, da niso obveščali zaradi tega, ker je to poslovna skrivnost. Torej, poslovna skrivnost je, kje so bile distribuirane in kje ste potrošniki lahko kupili sadje, ki vsebuje strup, po domače povedano. Tu uprava prestopi mejo svojih pooblastil, ker se postavi na stran tistih, ki distribuirajo in prodajajo, ne pa na stran tistih, zaradi katerih je ustanovljena, to je varstvo potrošnikov. Ob tem izrecno poudarjam, da ne sama ne v Novi Sloveniji ne želimo škoditi nikomur, ne proizvajalcem, ne distributerjem, torej ne trgovcem in ne kmetom, vendar smo sveto prepričani, da je javno zdravje nad vsakim dobičkom. Mi vemo, da se potrošniki sami ne morejo učinkovito zaščititi, če nimajo učinkovitih informacij. In potem gre vodstvo uprave še dlje. Ne samo, da je poslovna skrivnost, oni sporočijo potrošnikom, da če bi potrošniki vedeli, kje so bile te slive kupljene, bi mogoče v bodoče spremenili svoje prehranske navade, bi jedli manj sadja, kar si ne želimo. Ali to pomeni, da jejmo sadje tudi, če vsebuje strup, ker si pač to želimo? In še več, pravijo, da bi bilo več odvržene hrane, ker si tega ne želimo - vendar sadje, zelenjava, hrana, ki vsebuje strupe, sodi v zavržke, še več, treba jih je uničiti.

Torej na osnovi vsega tega, kar je bilo slišano in videno, smo se v Novi Sloveniji odločili, da še enkrat poprosimo pristojne, ministrico in tudi odgovorne na upravi, da v skladu z zakonodajo, to je Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o kmetijstvu, v skladu tudi s svojimi pooblastili obveščajo potrošnike, ne sistematično in glede na to, kako imajo čas, ampak takrat, ko je to potrebno. Navsezadnje je našim željam prisluhnila tudi Vlada in sprejela sklepe, s katero, s katerimi zadolžuje, da uprava pripravi protokol obveščanja tako, da bodo potrošniki maksimalno zaščiteni. In še na koncu, da ne bi ponovno slišala tistega, kar sem večkrat slišala s strani odgovornih na upravi, da niste spremenili načina obveščanja. Seveda ste spremenili, in to korenito. Ko je uprava bila ustanovljena, to je bilo leta 2013, smo na dva načina obveščali potrošnike, mi kot uprava, zdaj govorim v prvi osebi, in sicer preko objavljenih letnih poročil in preko posebej objavljenih rezultatov izrednega nadzora, se pravi tistega nadzora, ki je nastal na osnovi analize tveganja glede na situacijo na terenu v tistem trenutku. Tako ste, smo leta 2013 opravili oziroma obvestili potrošnike o šestih poročilih. Samo s temi bom začela, potem vas ne bom naprej mučila. Bilo jih je pač veliko do leta 2021 ko ste prenehali obveščati potrošnike. Leta 2022 nobenega obvestila in leta 2023 tudi nobenega. Vsi pa se boste spomnili, kako smo začeli obveščati potrošnike o nečistoči v gostinskih obratih in o nečistoči v pekarnah. Tako je bilo skoraj vsako leto objavljenih nekaj takšnih poročil. Leta recimo 2008, leta 2021, v začetku 2020, potem se je zgodil velik premik na upravi in leta 2022, to je bilo lani nobenega in tudi letos nobenega. Te številke sem prebrala iz vaše spletne strani uprave, zato upam, da držijo, če pa ne, jih boste pa popravili. Torej na tej seji si želim, da bi skupaj ugotovili, da je potrebno stvari na področju varstva potrošnikov izboljšati, da je treba izboljšati obveščanje, da je treba verjetno izboljšati tudi analize tveganja o katerih potrošniki pač nismo obveščeni, pa bi bilo dobro, da smo obveščeni, zato smo pripravili v Novi Sloveniji dva sklepa. En govori o tem, da naj uprava morda pa to dela, pa nam bo danes direktorica povedala, naj uprava resnično dela v skladu z analizo tveganja. Sumim, da je temu tako, glede na letošnjo neodzivnost oziroma neobveščanje glede breskev in sliv. Sumim tudi na to, glede na to, da je lansko leto cela Evropa vedela za določene strupe v sadju, pa vi niste naredili posebnega nadzora ali pa nas niste o tem obvestili. Dejstvo pa je, da ste nazadnje, ko je Vlada vam dala to nalogo, začeli obveščati tako, kot se od vas pričakuje. Torej, naša želja je, da se potrošnik zaščiti strokovno, torej na osnovi analize tveganja in da so vse informacije, kot je to v nekaterih državah Evropske unije, potrošnikom tudi dostopne, ker s tem se bo potrošnik sam najlažje zaščitil, kajti vsi si želimo izobraženega in osveščenega potrošnika. S tem bom tudi končala in dala besedo gospe ministrici.

Na začetku sem pozabila povedati, pa upam, da mi je to dovoljeno, da je danes svetovni dan živali, kjer smo odbor, ki se ukvarjamo tudi z živalmi, je prav, da to ozavestimo. Vodilo letošnjega svetovnega dneva živali je: "Imejmo jih radi, ali so majhne ali so velike!", s čimer se osebno zelo strinjam. V Državnem svetu teče tudi okrogla miza na to temo. Torej, to je bil samo en lep intermezzo v današnji zelo resen dan na našem odboru. Hvala lepa. Gospa ministrica, beseda je vaša.

Spoštovana predsednica, dr. Vida Čadonič Špelič. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni!

Zelo vesela sem, da se Nova Slovenija in krščanski demokrati dejansko trudite za varstvo potrošnikov, kajti to je zelo pomembno, da skupaj nadgrajujemo informacije in da potem tudi potrošnike dejansko osveščamo. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je naloga nadzora, da izvaja z namenom preverjanja skladnosti izvajalcev dejavnosti in preverja ali so živila izpolnjujejo predpisane zahteve. Potem, naloga je tudi povezana z uradnim nadzorom, ki se opravlja z uporabo ustreznih nadzornih metod kot so spremljanje skladnosti, posebni nadzor, preverjanje, revizija, inšpekcijski pregledi, vzorčenje in analize. Izvajajo se inšpekcijski pregledi v notranjem prometu, kakor tudi ob uvozu. Inšpekcijski pregledi se izvajajo v okviru rednega letnega plana in pa na podlagi drugih prejetih informacij, ki so povod za uvedbo postopkov, predvsem so to izredni pregledi kot so prijave potrošnikov, neskladni rezultati, odstopi drugih organov in pa obvestila iz hitrega sistema obveščanja Evropske unije. Nadzor ob uvozu se izvaja na podlagi poostrenega oziroma nujnega nadzora ki ga podpiše Evropska komisija ki podpiše tudi nabor živil in rizične države porekla, za katere je obvezen pregled na vstopni točki Evropske unije ter frekvenco vzorčenja pošiljk. Omenjeni program nadzora je dopolnjen še z nacionalnim programom, ki je pripravljen na podlagi nacionalne ocene tveganja. Letna uprava v okviru programa spremljanja odvzame več kot 5 tisoč vzorcev živil, ki jih analizira na različne parametre. Samo na ostanke pesticidov, to je cirka tisoč vzorcev, ki se pregledujejo na več kot 340 substanc. Ti vzorci se tako vzamejo v notranjem prometu kot tudi v uvozu. Trenutno se z identifikacijsko metodo preverja vzporedno vzorce še na 800 spojin. V okviru uradnega nadzora pa se preverja tudi ustrezno vzpostavljanje kontrol pri izvajalcih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru rednih in izrednih pregledov.

Izpostaviti je potrebno, da uradni nadzor, ki ga izvaja uprava nikakor ne odvezuje torej izvajalcev dejavnosti, dobaviteljev in pa trgovcev sadja in zelenjave, da ne vzpostavijo ustreznih sistemov notranjih kontrol z namenom, da so tudi odgovorni za živila, ki jih dajejo na trg ter izpolnjujejo zahteve zakonodaje, in to njihovo in to je njihova primarna odgovornost.

Na podlagi neskladnih vzorcev primera sliv in breskev je uprava vzpostavila poostren nadzor pri uvozu za pošiljke svežega sadja in zelenjave iz Srbije na način, da prve tri pošiljke vsakega izvoznika ne smejo biti dane v promet do prejema skladnega izvida. Od navedenega datuma je uprava ob uvozu zadržala 17 pošiljk. Neskladna je bila ena pošiljka kumaric za predelavo v količini 18 tin, ki ni bila sproščena na trg. V obdobju od 24. 8. je bilo vzorčenje 31 pošiljk sadja in zelenjave iz drugih držav. 8 je bilo zadržanih do prejema izvida. Vsi do sedaj prejeti izvidi so bili skladni. Obenem je stekel izredni nadzor vzorčenja sadja in zelenjave neslovenskega porekla v prometu. In do 28. 9. 2023 je bilo odvzetih 22 vzorcev sadja in zelenjave.

V primeru utemeljenega suma oziroma ko odgovorni izvajalec dejavnosti utemeljeno meni, da živilo, ki ga uvozi, pridela ali predela, proizvede ali distribuira ni v skladu z zahtevo varnosti mora tudi sam sprejeti ukrepe za takojšnji umik oziroma odpoklic živila iz prometa. Zahteva po obveščanju je njegova primarna odgovornost in je predpisana v evropski zakonodaji. EU zakonodaja določa, da pristojni organi, odvisno od vrste, resnosti in obsega tveganja, lahko obveščajo javnost o neskladnosti za namen seznanitve potrošnikov o sprejetju ustreznih ukrepov za preprečitev omejitev ali odpravo tveganja. Ker zakonodaja pristojnim organom ne nalaga obveznosti obveščanja so države članice to določbo implementirale na različne načine. Sistem obveščanja v Sloveniji je vzpostavljen enako kot v ostalih državah članicah in je dejansko vzpostavljen že ves čas.

Kar se tiče samih pesticidov, jaz nisem strokovnjakinja za to, ampak klorpirifos in klorpirifos melitil spadata v skupino organov foskovnih insekticidov, to so torej kontaktni insekticidi. Obe omenjeni aktivni substanci sta v EU bili dovoljeni do preklica leta 2020 in sta se široko uporabljali. Ob pregledu ocene s strani EFSA za klorpirifosi in klorpirifos metil je bilo ugotovljeno, da zaradi pomanjkljivih podatkov ni bilo mogoče zaključiti ocene tveganja za omenjene snovi. Vlagatelj pa za odobritev aktivnih substanc dodatnih podatkov za oceno ni predložil. Torej, na podlagi poročila EVSE je komisija dejansko odločila o neodobritvi teh dveh snovi iz razloga, ker vlagatelj ni dopolnil podatkov. Temu ustrezno so se spremenile tudi mejne vrednosti za klorpirifos, o katerem se pogovarjamo. Vrednost, ki je postavljena sedaj na 0,01 miligrama/kilogram ne predstavlja mejne vrednosti, ki bi bila postavljena na podlagi ocene tveganja za pesticid, temveč gre za spodnjo mejo določanja analitske metode, ki se uporablja za vse neodobrene pesticide v Sloveniji. Torej, prej so slive veljale za mejno vrednost 0,3 miligrame, ki je bila 30-krat večja in za breskve 8-krat višja od spodnje analitske mejne metode sedaj.

Glede na to da pa je potrebno dejansko obveščati potrošnike zelo zelo natančno smo na podlagi sprejetih sklepov Vlade z meseca septembra na upravi spreminjali protokol obveščanju o neskladnih nevarnih z živilih, in sicer na način, da bo na svoji spletni strani objavila informacijo o vseh neskladnih z živili, ki so bila ugotovljena v okviru uradnega nadzora. Informacije o neskladni z živilih bodo vsebovale naslednje podatke, torej lokacijo odvzema ter naziv distributerja oziroma trgovca, kjer je bil vzorec odvzet, datum odvzema, podatke o živilu, ki je bilo vzorčeno, vrsto, serijo, datum uporabnosti, obliko pakiranja, država porekla in proizvajalca živila. Razlog za neskladnost, torej objavljali bomo vsa živila, ki so neskladna.

Potem pa še samo informacije v zvezi s tem, da je neodvisna služba piar, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je pri obveščanju javnosti popolnoma samostojna in v nobenem primeru vsa novinarska vprašanja, torej vsi pozivi, ki pridejo direktno na upravo, jih uprava direktno lahko sporoča novinarjem, kar pa pride na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se pa dejansko odgovori uprave pošljejo tako kot so napisani, torej tukaj v vsakem primeru moram zavrniti, da uprava ne bi imela svojega javnega nastopanja oziroma, da ne bi lahko sama nastopala javno. Hvala.

Spoštovana ministrica, najlepša hvala.

Zdaj bom dala besedo Vidi Znoj, vede generalne direktorice uprave, potem bi pa mogoče na oboje imela komentar kot predlagateljica. Izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Zdaj nekaj v okviru uradnega nadzora. Uradni nadzor se izvaja tako nad izvajalci dejavnosti, to se pravi, v okviru rednega plana in izrednih nadzorov, ali imajo izpostavljen sistem, ki temelji na načelih Hasap ali imajo opredeljena vsa tveganja. Potem imamo pa nadzor nad skladnostjo samih živil na trgu, tako na notranjem prometu kot na uvozu.

Nekaj glede analize tveganja. V notranjem prometu preverjamo skladnost živil tako v okviru rednega programa monitoringa in tukaj imamo določene kriterije pri katerih vključimo živila oziroma pesticide v okviru tega program. Ko govorimo o rednem programu, so pri živilih, govorimo o stalnici oziroma stalni del programa so živila, ki so otroška hrana ter tista živila, ki jih dejansko pogosto jemo, to kar je recimo krompir, solata, določeno sadje, zelenjava, potem imamo rotirajoči del programa, tukaj so živila, ki jih vključimo v okviru triletne role vzorčenja, potem del EU koordiniranega programa, to je del živil, ki nam ga predpisuje evropska zakonodaja, potem so živila v t. i. sledenje, to se vključi v vsako tekoče leto, živila, pri katerih so bile ugotovljene neskladnosti v preteklem letu in potem še določene kategorije živil, kot sam pregled stanja, gre za živila, ki so redko na menijih potrošnika, kot recimo primer živila nači.

Potem imamo kriterije za izbor samih pesticidov. Uporabljamo naslednje kriterije, gre za podatke o registraciji pesticidov, oz. fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji, potem pesticidi, ki so na seznamu del EU koordiniranega programa, potem podatkov z EU rast sistema, gre za evropskega sistema hitrega obveščanja, potem del je tudi vezan na sposobnost določanja laboratorijev ter določanje toksikološke vrednosti na posamezne pesticide. To je del rednega programa spremljanja v notranjem prometu.

V notranjem prometu lahko delamo tudi dodaten nadzor. Dodatni nadzor se dela v primeru prijav. V kolikor dobimo informacije v okviru evropskega sistema hitrega obveščanja, potem v okviru ugotovljenih neskladnosti v programu spremljanja in drugih informacij. Poostreni nadzor se lahko izvaja tudi tako kot smo se odločili sedaj, v primeru ugotovljenih neskladnosti pesticidov na trgu, kjer uprava ravno trenutno, poleg rednega programa spremljanja, izvaja tudi dodatni nadzor na uvozu.

Na uvozu imamo, pa izvajamo program spremljanja na podlagi samega nacionalnega programa. Tukaj so kriteriji, ki jih vključujemo so vrsta blaga, poreklo, informacije iz evropskega sistema hitrega obveščanja, v neskladnosti v preteklih letih, število pošiljk ter količina teh pošiljk. Glede dejstva, da uprava ne izvaja na podlagi tveganja na samem uvozu, naj povem, za leto 2022 je bilo število predvidenih pošiljk za vzorčenje iz Srbije 16, pri čemer v letu 2023 se je to dvignilo na 36, gre za več kot sto procentni dvig, s tem, da se je dvignila tudi frekvenca, s katero določimo, koliko obseg posameznih živil naj bi bilo vzorčeno in se je prav pri sadju in zelenjavi iz Srbije iz 10 % v nekaterih kategorijah dvignilo do 50 %. Potem na uvozu izvajamo, v okviru, izvajamo nadzor tudi poostrenega nadzora Evropske unije, to je predpisan, določena je vrsta živila, poreklo živila ter tudi frekvenca vzorčenja. Te pošiljke so zadržane in potem imamo možnost tudi poostrenega nadzora, ki ga pripravimo nacionalno, tako kot smo se odločili v omenjenem primeru, da vzorčimo in zadržimo vse pošiljke sadja in zelenjave na uvozu iz Srbije. Tako smo v letu 2023 prejeli tisoč 264 pošiljk, od tega je bilo opravljeno 496 vzorcev, vzorčenj, na ostanke pesticidov 273 in govorimo tukaj o 40 % vzorčenju vseh pošiljk, 39 je bil zavrnitev.

Samo kot informacijo, glede naše ocene tveganja, če pogledamo kronologijo pregleda obravnavanih pošiljk od leta 2013 naprej in število odvzetih vzorcev in zavrnitev ob uvozu. V 2013 je bilo število odvzetih vzorcev 10 %, 2014 9 %, 2015 10 % in okoli med 8 in 10 % se je vrtela številka do leta 1992, do leta 2021. V letu 2021 je obseg vzorčenj pošiljk bil 34 %, 2022 35 % in 2023 govorimo do sedaj je skoraj na 40 %. Tudi število rast zavrnitev na meji od leta 2013 do 2023 smo imeli v 2013 7 zavrnitev, 2014 4, 2015 18, naprej 7, 6, številka se dvigne v letu 2021, kjer je bilo število na meji zavrnjenih pošiljk 18, 2022 19 in 2023, že imamo do sedaj 39 zavrnjenih pošiljk. Tako, da dejstvo, da uprava ne izvaja nadzora na podlagi ocene tveganja, sama ocenjujem, da ne drži, ker glede na predstavljene številke to drugače dokazujejo.

V letošnjem letu je bilo 39 zavrnitev, 21 je bilo neskladnih na ostanke pesticidov, pri čemer moram povedati, da je bilo večina, gre za citruse in paprike iz Egipta in Turčije, ki so del poostrenega nadzora. Na uvozu, je bilo do sedaj odvzetih 21 vzorcev iz Srbije, 2 sta bila neskladna, gre za en vzorec breskev in en vzorec kumar. Breskve so se znašle na našem trgu kumar, kumare, kjer so bile pa že del vzorčenja v okviru dodatnega nadzora na meji, pa v bistvu so bile uničene. Poleg, v letu za, samo za primerjavo, v letu 2022 je bilo v skupno odvzetih 17 vzorcev iz Srbije, neskladna pa je bila ena rdeča pesa in en drug FFS.

Zdaj, glede, naj še povem, da sem jaz mesto vršilke dolžnosti generalne direktorice zasedla 16. 8. Breskve so bile vzorčene 7. 7., analizni izvid je prišel 28. 7. Trditve v medijih, da je bil, da je bil trgovec s tem seznanjen 31. 7., ne držijo, ker sem šla sama preveriti in je bilo elektronsko sporočilo poslano izvajalcu dejavnosti še isti dan, to se pravi 28. 9. Po, po mojem imenovanju smo poostrili nadzor po neskladnem vzorcu breskev, in sicer na uvozu. V notranjem prometu smo, izvajamo še vedno poostren nadzor nad skladnostjo sadja in zelenjave. Odvzeto je bilo 22 vzorcev, gre za en vzorec neskladnega grozdja, ter v rednem programu smo od 1. 8. odvzeli dodatno še, je bilo odvzetih 25 vzorcev sadja in 28 vzorcev zelenjave. Poleg tega smo sklicali tudi sestanek z Gospodarsko zbornico Slovenije in Trgovinsko zbornico, kjer smo jih predhodno z dopisom seznanili o ugotovljenih tveganjih, da naj svoje člane o tem obvestijo in jih pozovejo k doslednemu izvajanju evropske zakonodaje. Po tem dopisu smo z njimi sklicali tudi sestanek, kjer smo jih o tem obvestili in seznanili z aktualnim stanjem.

Glede obveščanja potrošnikov so bile moje navedbe vezane na umi…, obveščanje umikov in odpoklicev Uprave za varno hrano. Protokol obveščanja je bil zadnjič spremenjen leta 2020, vendar se v nobenem delu ni spreminjal glede sistema obveščanja neskladnega, neskladnega, varnega oziroma nevarnega sadja in zelenjave, v kolikor govorimo o pretečenih rokih uporabe, oziroma te niso več na voljo potrošnikom. Torej se je moje trditve o obveščanju, govorimo o obveščanju javnosti na spletni strani Uprave za varno hrano o samih umikih in odpoklicih. In če gremo, in če gremo pogledati na samo spletno stran, od 2013 so, in 2014 ter tudi naprej so dejansko objave, ne sledijo številom neskladnih in nevarnih poročil, ki so na voljo, ki so bile ugotovljene. To se pravi, naj še enkrat ponovim, da moja trditev glede obveščanja in protokola obveščanja javnosti se je navezovala glede ugotovljenih o samih obveščanjih umikov in odpoklicev potrošnikov. Zdaj pa še nekaj glede umikov in odpoklicev in obveščanja potrošnikov. V tem primeru smo kontaktirali številne države druge članice, kjer smo dobili številne povratne informacije. Podobno prakso kot Slovenija imajo Italija, Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Estonija, Latvija, Luksemburg, Ciper pa še druge. Drugačni primer zagotovo je, kot se pojavlja v medijih, Češka. Pri pregledu čeških objav pa moramo povedati, da Češka objavlja podatke o mestu vzorčenja, poleg tega ne govori o nobenem roku uporabnosti. V nekaterih primerih, kakor smo pregledali, niti ni na voljo informacija o seriji, v kolikor je bilo vzorčeno pri distributerju, oziroma pri trgovcu na debelo, tudi ni nobenih vnaprej informacij, kam je bilo, so bila ta živila distribuirana, in pojavljajo se objave, kjer je bilo vzorčeno v, in kjer se razmik med vzorčenjem in kasneje med samo objavo so lahko tudi daljši od treh do štirih mesecev. Pri čemer so nam tudi Čehi potrdili, da ne objavljajo o vseh neskladnih, vendar naredijo oceno tveganja, na podlagi katerega se odločijo ali obvestijo ali bodo to informacijo podali na svoji spletni strani.

Pa mislim, da bi bilo to vsaj zaenkrat z moje strani. Aha, no, pa še v bistvu konkretni primer v primeru sliv. V primeru sliv, ki smo jih vzorčili v okviru rednega programa spremljanja, so bile te vzorčene 16. 8. Analizni izvid smo prejeli 28. oziroma 29. 8. in ugotovljeno je bilo, da je del teh pošiljk bilo tudi distribuirano v Italijo in na Hrvaško. Povratna informacija s strani hrvaških in italijanskih pristojnih oblasti je bilo, da so bile slive že prodane in da niso izvajali nobenega umika in obveščanja potrošnikov. Danes smo dobili pa še dodatno informacijo v primeru sliv s strani poljskih pristojnih oblasti, da je poljski pridelovalec vzorčil te slive oziroma te vrste 17. 8. in da je bil ta vzorec sliv skladen iz, 17. 8. Gre za pridelovalca, od katerega smo tudi mi prejeli te pošiljke sliv. Iz česar izhaja, da ne moremo povzemati informacije, da je bila celotna pošiljka, ki je prišla v Slovenijo, neskladna. To tudi izhaja iz dejstva, da smo mi te slive vzorčili pri trgovcu na debelo, da je prejemnik bil on 208 kg, ob vzorčenju je bilo na voljo še sto kilogramov in da skladno z evropsko zakonodajo, se odvzame vzorec glede na razpoložljivo pošiljko. V primeru, da bi bila na voljo celotna pošiljka na uvozu, mislim pri dobavitelju, je reprezentativni vzorec povsem drugačen, kakor v tem primeru, zato težko govorimo, da je bila celotna pošiljka sliv neskladna. Glede same ocene tveganja. Pri oceni tveganja moramo najprej vedeti, da vsi vzorci sadja in zelenjave, ki se analizirajo v našem uradnem laboratoriju v Mariboru se analizirajo neoprani in pri v nadaljevanju, v kolikor ugotovimo presežene vrednosti, moramo tudi upoštevati nadaljnje rokovanje. Pri analizi tveganj smo upoštevali podatke, ki jih je upoštevala tudi EFSA pri pripravi poročila za leto 2020 v okviru katerega se pripravi poročilo, kjer se zberejo podatki v vseh držav članic, ki poročajo o neskladjih na samo EFSO. Z nadaljnjo predelavo breskev oziroma sliv, v tem primeru se koncentracije teh ostankov zmanjšujejo, s tem, da pri klorpirifosu moramo tudi vedeti, da ne deluje nek sistemični pesticid.

To bi bilo zaenkrat z moje strani vse.

Najlepša hvala. Zdaj obveščam odbor, da bom sama zdajle kot predlagateljica vprašala določene stvari obe, torej najprej pa seveda hvala obema za vse, kar ste povedali, predvsem za veliko podatkov, ki ste nam jih zdajle zaupali. Škoda, da potrošniki o tem nismo prej toliko vedeli, kot ste nam povedali zdaj.

Torej moja prva ugotovitev je, da je Uprava za varno hrano pri obveščanju popolnoma samostojna, tako ste povedali, gospa ministrica, zato me zanima koliko ljudi je v službi na tem sektorju? Da vemo, ker je pred enim letom takratni direktor Matjaž Guček rekel, da je eden v službi in da bi še enega rabili in s tem se popolnoma strinjam, ker gre za izredno veliko število podatkov. Po drugi strani pa, ministrica, kako to, včasih je uprava imela tiskovne konference v svojih prostorih, tudi s svojim logotipom, zdaj vidim, da se to opravlja na Ministrstvu za kmetijstvo in tiskovne konference seveda vodijo predstavniki vašega kabineta. Zato bo, dokler bo tako, vedno ostal sum o navzkrižju interesov. Jaz tega zdaj ne trdim. Mislim, da bi bilo boljše, da bi uprava dejansko imela svoje tiskovne konference na upravi, kot se je to delalo včasih. Se pravi, ali ste povečali in če niste povečali število ljudi za obveščanje, ker to je bistvo, boste jih verjetno povečali?

Kolegici Vidi Znoj se zahvaljujem, kot sem rekla, za veliko število podatkov. Dejansko normalno da delate na osnovi analize tveganja, vendar bo jo očitno treba še poostriti oziroma nadgraditi, ker kljub temu vsemu, kar ste povedali, da sistem obstaja, smo žal letos pojedli v breskvah in v slivah potrošniki strup. Zdaj, to je zaskrbljujoče. Ali je možno nadgraditi analizo tveganja, da bi bilo tega čim manj, oziroma če bi, vaš komentar, povedali, kje so bili distribuirani to sadje, da bi potrošniki sami se lahko odločili ali jedo ali ne jedo. Ker to je tisto, kar jaz trdim, da vi ne morete vsakega potrošnika peljati za roko, lahko pa z dobrim obveščanjem potrošnika usmerite, da se sam zaščiti. Torej, kako, kaj, kaj še načrtujete na osnovi analize tveganja? In še mogoče vaš komentar sklepov vlade. Dejansko, kot sem rekla na začetku, je Vlada vam naložila, jaz temu rečem, neke popravljalne ukrepe, sledila je sklepom odborov iz prejšnjih let in upam, da bodo zdaj ti sklepi realizirani, ker bistvo je, da se stvari izboljšajo in jaz vidim, da vi osebno k temu težite.

Mogoče ta dva odgovora.

Hvala, spoštovana predsednica.

Glede piar službe. Število oseb, ki so na piar službi na upravi se ni povečalo, zato ker vemo, da je uprava že tako in tako kadrovsko podhranjena. To je ena zadeva. Drugo, kar je pa, uprava je samostojna, če ste me dobro poslušali, glede podajanja odgovorov, torej uprava, jasno strokovnjaki uprave podajo odgovore in ti odgovori, če se pridejo preko ministrstva, gredo direktno, direktno do novinarjev, tako da ni nobene bojazni, da bi na ministrstvo karkoli prirejalo kakršnekoli informacije, tako kot se želi to vzpostaviti, oziroma prikazati.

Druga zadeva. Tako kot ministrstvo, tako tudi uprava ima tiskovne konference v preddverju ministrstva, torej v veliki, v veliki, v veliki sejni sobi spodaj na, v preddverju in dejansko tam je samo z logotip z ministrstvom. Brez problema pa damo tudi logotip z upravo, tako da bo imela lahko uprava svoj logotip in nimamo s tem nobenih težav.

Hvala.

Najlepša hvala, ministrica, res hvala lepa. Namreč, recimo policija in drugi organi v sestavi s tem, ko imajo svoj logotip, izkazujejo neko politično nevtralnost. In jaz si samo tega želim, da bi res potrošniki zaupali, ker bistvo varovanja potrošnikov je resnično zaupanje v institucijo.

Kolegica Vida, še mogoče vaš komentar glede analize tveganja?

Gospa predsednica, hvala za besedo.

Glede same analize tveganja naj še povemo, da smo ravnokar aktivno pristopili k intenzivnemu nadzoru na samemu distributerju, preverjanju, kako oni preverjajo pri dobaviteljih in prav tako, kako preverjajo same dobavitelje trgovci, tako da smo bili proaktivni tudi v tej fazi. Bomo pa vse te podatke uporabili seveda pri pripravi programov za naslednje leto.

Glede samega, mogoče, če smem, stika z novinarji mislim, da smo bili v tej fazi v bistvu od časa mojega imenovanja proaktivni. Naredili smo tudi tiskovno konferenco, ker smo želeli pojasniti določene zadeve. V nadaljevanju se nismo nikoli izogibali, da ne bi dajali strokovnih pojasnil, prav tako so novinarji prejeli informacije z, glede, glede pojasnil, glede omenjenih neskladnosti.

Hvala.

Najlepša hvala.

Jaz se opravičujem, ker sem zdaj govorila kot predlagateljica. Pa se bom tu ustavila, ker ni fer do drugih, in bom zdaj dala besedo predstavnici NIJZ-ja Luciji, dr. Luciji Perhalič in potem še ostalim vabljenim, pa bomo potem na koncu odprli razpravo.

Izvolite.

Najlepša hvala. Lepo pozdravljeni.

Jaz bi začela s tem, o čemer ste veliko zdaj govorili, in to je ustrezna komunikacija. Ne glede na izrečeno imam tule eno predstavitev iz leta 2016, iz časa medenega škandala, ko je zaradi neprimerne in pomanjkljive komunikacije bilo treba delati oceno tveganja. Ne glede na izid ocene tveganja, ki smo jo takrat naredili skupaj z zunanjimi sodelavci na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se še vedno, pred nekaj leti, no, bom rekla, dvema, tremi, dvema leti, mogoče tremi, pojavljale v časopisu izjave nekaterih nekdanjih uslužbencev, kako je stroka, torej jaz in ti moji sodelavci, ki sem takrat to vodila, pokleknila pred politiko, ker je trdila, da v tistem medu, proizvedenem iz nelegalnih..., s pomočjo nelegalno proizvedenih čebelarskih zdravil, da tam ni bilo tveganja. Tveganja ni bilo. Mi ga nismo mogli iznajti. Dejstvo pa je bilo, da je bil med proizveden protizakonito in torej edino kar bi bilo treba narediti, je bilo ta med umakniti s polic in ga odpoklicati, ampak ker je bilo treba verjetno ščititi čebelarje, ker čebelice naše so prijateljice, se je potem ves ta halo naredil, ampak začetna komunikacija je bila res, res zelo neprimerna in jaz vam bom zdaj tole dala okrog, lahko zadržite, ker mi smo takrat, to je zdaj v angleščini, ko je bila mednarodna predstavitev, tudi v slovenščini to vse napisala... Jaz bom tukaj pri gospodu začela, ki tukaj sedi, da... In med drugim smo predlagali naslednje, da uprava, torej to je bilo 2016. leta, da uprava spravi, Uprava za varno hrano spravi v življenje dve leti star protokol komuniciranja, ki je bil menda 2014 že spisan, da se redno posvetujejo z ocenjevalci tveganja. Jaz sem prej večkrat slišala izraz analiza tveganja in potem ocena tveganja. Za tiste, ki niso s področja zagotavljanja varnosti kemikalij, bi samo na hitro povedala. Analiza tveganja je triada, ocene tveganja, upravljanja s tveganja in komunikacije tveganja. Uprava za varno hrano v prvi meri upravlja s tveganji in ta tveganja komunicira, ocenjevalci tveganja smo zunanji sodelavci, eden od teh je NIJZ, ki izvajamo ocene tveganja in potem tudi v določeni meri komuniciramo in zato smo takrat predlagali, da ta komunikacija teče po predhodnem dogovoru, ne da ena stran da ven eno zastrašujočo informacijo, nato potem skočijo razne nevladne organizacije, pridejo samooklicani strokovnjaki, nekateri bi morali vedeti, kaj pomeni ocena tveganja, pa se je izkazalo, da ne vedo, in to potem kreira en kup strahu med potrošniki, nezaupanja, ogromno dodatnega dela za nas, ker nas je itak premalo, ocenjevalcev tveganja, in jaz pravzaprav ne morem drugega reči, kot da, ne vem, da sem razočarana, žalostna, da v sedmih letih v zvezi s temi priporočili ni bilo narejenega koraka naprej.

Bi pa tudi morda povabila tiste, ki ste zainteresirani, kaj konkretno pomeni ocena tveganja. Mi vam na NIJZ z veseljem pripravimo eno ne preveč tehnično izobraževanje, če želite. Mi smo namreč leta 2017 izdali navodila za izdelavo ocene tveganja mikrobioloških in kemijskih dejavnikov. Ta navodila so še vedno dostopna na naši spletni strani, ampak vidimo, da razen soavtorjev, je bolj malo ljudi ta priporočila prebralo, kaj šele, da bi jih uporabljalo in da bi se ocene tveganja lotevali tako kot mednarodne smernice narekujejo.

Skratka, pri oceni tveganja je treba upoštevati nevarnost kemikalije, in tukaj bi poudarila, nevarne kemikalije so vse. Če bi zdajle popila v desetih minutah tri do štiri litre tele vode, ki je brezhibna, bi se zastrupila z vodo, lahko bi umrla. Torej, vodovodna voda, če je odmerek dovolj velik in izpostavljenost v kratkem času temu dovolj velikemu odmerku zadostna, je lahko smrtno nevarna in vsi vemo, da je smrtno nevaren ciankalij, ampak tistega je dosti v majhni flaški oziroma v kapsulci. Skratka, nevarno je vse. Ključen naslednji korak je ugotoviti izpostavljenost in potem na podlagi nevarnosti in izpostavljenosti opredeliti tveganje. Sama analiza sadja in zelenjave in potem primerjava z zakonodajo, torej preverjanje skladnosti, ni ocena tveganja, ampak je to preverjanje skladnosti. Res je, da so minimalne količine ostankov lahko določene na podlagi predhodne ocene tveganja, ki jo naredijo pod okriljem Evropske agencije za varno hrano države članice, lahko pa gre samo za spodnjo mejo sposobnosti analitskega določanja v laboratoriju, kot je gospa Znojeva prej sama povedala, da je v primeru klorpirifosa in klorpirifos motila to tako.

In, da gremo zdaj na konkretno zadevo, na ta nesrečni klorpirifos in klorpirifos metil, ki sta se letos poleti znašla v zelenjavi. Ta prepoved, ki se je zgodila leta 2020 je bila posledica prenovne presoje teh dveh fitofarmacevtskih sredstev oziroma klorpirifosa, klorpirifos metil se je pol prevzel zraven, ker gre za eno zelo sorodno snov, na ravni Evropske agencije za varno hrano, in sicer so ugotovili naslednje, da obstajajo določene negotovosti v zvezi z njegovo genotoksičnost. To je s sposobnostjo, da poškoduje genetski material. In drugič, da so bile na študijah razvojne nevrotoksičnosti. To je ugotavljanja strupenosti za živčevje pri zarodkih oziroma majhnih osebkih, mladih osebkih, se pravi, v našem primeru bi bilo to za otroke, da so ugotovili, da je šlo za določene najdbe, ki so nakazovale nevrotoksičnost. Vendar so bili komentarji posameznih držav članic, da ti rezultati imajo preveč negotovosti, ker je bila kontrolna skupina živali tako majhna, da se ni dalo narediti adekvatne statistične primerjave. Kakorkoli, mi sami vemo, da smo mi izpostavljeni genotoksičnim snovem v hrani, ne da bi kdorkoli kaj škropil, dodajal, ampak zato, ker je ogromno naravnih snovi tudi genotoksičnih ali pa nastajajo med pripravo hrane. In zato že več desetletij velja pravilo, da tam, kjer se izpostavljenosti genotoksičnim snovem ne moremo izogniti, se pri oceni tveganja namesto referenčnih odmerkov, to je varnih odmerkov, ki jih lahko zaužijemo bodisi kratek čas, če so to akutni referenčni odmerki, bodisi daljši čas, če gre za dolgotrajno izpostavljenost, uporablja en princip količnik izpostavljenosti, ki naj bi bil 10 tisoč. Torej, količina snovi, ki smo izpostavljeni, če je genotoksična, pa se je ne moremo izogniti, naj bo pač deset tisoč-krat manjša.

V konkretnem primeru so se zaradi negotovosti pri teh študijah, ki sem jih prej navedla, na EFSI odločili, da naj bi bil količnik izpostavljenost 30 tisoč. To je pač precej več od 10 tisoč. In ko smo na NIJZ napravili izračune, kaj bi to de facto pomenilo v konkretnem primeru, nismo mogli izključiti tveganja. Torej, ne bi mogli reči, ja, tukaj pa tveganja ni bilo. Zelo, zelo majhne količine tega sadja bi še lahko varno zaužili oziroma bi lahko rekli, da je bilo varno, ampak to so bile res majhne količine. Zdaj pa seveda, se pa tukaj postavlja vprašanje, pa bi me zanimalo kako bi vi, gospe in gospodje to skomunicirali? Recimo, nosečnica je v tretjem mesecu nosečnosti pojedla pol kile teh breskev. Varna količina je bila precej nižja. In zdaj pa izve, da ta snov lahko škoduje nerojenemu otroku. Kako boste skomunicirali, da je tveganje verjetnost, da bo pri izpostavljenosti prišlo do škodljivega učinka. Torej, gre za verjetnost, da smo praktično ves čas izpostavljeni množici kemičnih snovi, lista je zelo dolga, ki so nevrotoksične, imunotoksične ali kako drugače toksične za naš sistem in da je tudi en kup mikrobioloških agensov teratogenih, torej lahko poškoduje zarodek, recimo, norice. Virus noric je ena taka stvar. Kolikokrat gre mlada mamica z majhnim, relativno majhnim otrokom na otroško zabavo, sama je noseča. Niti ne ve, da je tam še en ali pa nekaj otročkov, ki so že okuženi pa še ne kažejo znakov. A veste, in to so vse tveganja, da se rodi otrok s poškodbo. In zdaj kako skomunicirati to tako, ker je že itak težko komunicirati, ampak v primeru izpostavljenosti med nosečnostjo, kjer je če imaš res smolo dovolj enkrat pa samo za eno uro, če je prišlo do izpostavljenosti ravno v trenutku, ko se en del organa ali pa ena posebna funkcija razvija, da ne bomo imeli vrste od Kliničnega centra do Tromostovja nosečnic, ki bi želele narediti splav. Jaz tega ne znam skomunicirati. In sem bila vesela da mi ni bilo treba. Mogoče pa vi veste kako bi to skomunicirali. Tako da tudi, kot rečeno, treba je res veliko na tem delati, da bomo znali adekvatno obvestiti potrošnike in jim vzbuditi zaupanje in to zaupanje vzdrževati in da potem tudi ne bo prihajalo do takih diskusij v medijih, kot so bile zdaj te zadnje tedne, ker mislim, da s tem nikomur nič ne koristimo, samo zmanjšuje se zaupanje potrošnikov v inštitucije.

Jaz bi za konec še rada poudarila, da z Upravo za varno hrano oziroma njeno predhodnico, del njene predhodnice, Fitosanitarno upravo, 20 let odlično sodelujem in ti komunikacijski šumi pa jaz upam, da bi se dalo popraviti. Hvala lepa.