Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani ostali prisotni gostje, dobrodošli na današnji 17. seji, nujni seji Komisije za nadzor javnih financ!

Torej pričenjam 17. redno sejo.

Ugotavljam, da je prišlo eno opravičilo, in sicer poslanec Jani Prednik se je opravičil, ampak tudi hkrati nadomestilo poslanec Damijan Zrim nadomešča Janija Prednika. Ostalih opravičil ali pa izostankov nismo prejeli. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda.

Torej ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Prehajamo na 1. - in edino - TOČKO DNEVNEGA REDA - NEGOTOVOST NA PODROČJU SLOVENSKIH JAVNIH FINANC.

Poslanska skupina NSi je na sejo Komisije za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi s samimi predlogi sklepov. Ta zahteva tudi vložena je oziroma je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s samim sklicem seje. K točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavniki Poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic te nujne seje: dr. Robert Golob, Klemen Boštjančič, Matjaž Han, Tomaž Smrekar, generalni direktor Statističnega urada, potem dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta in mag. Marijana Bednaš, direktorica Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Torej malce drugače bomo danes to zapeljali.

Jaz bom na začetku predstavil zahtevo za sklic seje, ker pa hkrati poteka tudi proračunska seja Vlade, bo celotna ta seja, ki jo danes sklicujemo, prestavljena naslednji teden. Imeli bomo še več argumentov za samo debato. To je sam proračun. Tudi zaradi proračunske seje Vlade je tukaj danes izostanek ministra za finance jaz pa mislim da je prav da minister za finance glede na težo razmer ki so, ki jih je objavil tudi Fiskalni svet, da je prav, da je prisoten minister za finance, cenim prisotnost državne sekretarke, poslovniško je to, bi bilo to dovolj, da bi lahko nadaljevali sejo, ampak kljub temu je pač tema tako široka in tako specifična, da ocenjujem, da je prav, da je prisoten minister za finance in imeli bomo pa tudi na razpolago več podatkov glede na to, da zdaj poteka proračunska seja, Vlade in pričakujem, da pač imamo proračun.

Bi pa rad samo omenil eno stvar in sicer, da pač v Novi Sloveniji nas skrbi javno finančna slika. Na eni strani imamo poplave, posledice poplav, na drugi strani pa problematiko, s katero se sooča vsa Evropa, začenši z Nemčijo in sicer ohlajanje evropskega gospodarstva. In vsi podatki kažejo, da se nam lahko obeta hujše obdobje v naslednjem letu, kot smo mu bili priča sedaj in spopadamo se torej z zunanjimi okoliščinami in tudi žal tudi z odpravljanjem posledic katastrofalne ujme iz avgusta meseca. Zaradi tega ocenjujem, da je ta seja zelo upravičena in tudi upravičeno to, da jo prekinemo in da nadaljujemo naslednji teden s prisotnostjo ministra za finance, ko bodo službe uskladile najbolj primeren datum, da bo tudi minister za finance na tej seji prisoten.

Torej v skladu s Poslovnikom prekinjam današnjo sejo in s sklicem nove seje boste dobili tudi nov termin.

Najlepša hvala.

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani, spoštovani vabljeni gostje, vsi ostali prisotni, lepo dobro jutro in pozdravljeni na nadaljevanju 17. nujne seje Komisije za nadzor javnih financ.

To sejo nadaljujemo zaradi prekinitve izpred tedna dni, zaradi tega, ker je bilo pravilno, da imamo tudi ministra za finance pred seboj, da bomo lahko dobili čim bolj točne in natančne podatke. Se pa je v bistvu v tem obdobju še par stvari odvilo, med drugim predlog proračuna sprejet itn., tako da imamo danes veliko časa za diskusijo.

Torej obveščam vas, da ni obvestil o zadržanih niti ne od odsotnih z današnje seje. Tudi nihče ne nadomešča nobenega poslanca na tej seji.

Torej nadaljujemo z obravnavo 1. točke dnevnega reda, in sicer z naslovom Negotovosti na področju slovenskih javnih financ, ki jo obravnavamo na podlagi zahteve Poslanske skupine NSi z dne 11. 9. z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi s predlogi sklepov.

K današnjemu nadaljevanju seje so bili vabljeni vsi, ki so bili prvič vabljeni, in sicer: predstavnik Poslanske skupine NSi, predsednik Vlade dr. Golob, minister za finance Klemen Boštjančič, Matjaž Han (minister za gospodarstvo), gospod Tomaž Smrekar (generalni direktor Statističnega urada), Marijana Bednaš (direktorica Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj) in dr. Davorin Kračun, (predsednik Fiskalnega sveta).

Dovolite pa uvodoma res en kratek uvod zakaj današnja seja, potem pa dam besedo naprej ministru. V Novi Sloveniji smo to sejo sprva zahtevali kot 1. točka za…, zaradi visokih, visokih odstopanj pri oceni bruto domačega proizvoda. To se je približno ugotovilo štiri oziroma tri tedne nazaj, je skoraj en mesec nazaj že, in sicer, da smo lani ustvarili za slabi 2 milijardi evrov manj, kot je bila to prvotna ocena. To predstavlja okoli 15 % letošnjega proračuna oziroma 925,5 evra na prebivalca Slovenije. Za nas se zdi to nesprejemljivo. Nesprejemljivo zaradi dveh ključnih razlogov. Eden je zagotovo ta, da dajemo s tem slabe signale bonitetnim hišam, bonitetnim ocenam, krni se tudi Republike Slovenije. Ne zahtevamo nobene odgovornosti od nobenega, ampak na kakšen način bo vlada in na drugi strani omenjeni organ, statistični urad, na kakšen način bodo v bodoče postopali, da se kaj takega ne bo več zgodilo, da se kaj takega ne bo dogajalo in na kakšen način bomo postopali, boste postopali, gospod minister, da se ta napaka popravi? In, kakšno je še vedno naše zaupanje napram bonitetnim hišam? Mi smo dejansko izgubili 2 milijardi evrov. Če gre tukaj za malo denarja, me prosim popravite, ampak gre za ogromne vsote denarja in je brez veze govoriti o odgovornosti. Ja, prav je, da kdo sprejme odgovornost, absolutno. Prav je, da kdo sprejme odgovornost za takšno napako, gospod minister. Ampak ključno pa je, da mi popravimo nastalo situacijo in nastalo škodo, ker take površnosti je Slovenija v zadnjih desetih letih na tem področju zagotovo še ni videla. Tudi vsa pojasnila so po našem mnenju, ki so bila dana v javnosti tudi s strani Statističnega urada zelo pomanjkljiva. Torej, zgolj obstoj krize težko predstavlja pač enostaven izgovor za tako velika odstopanja, kot so bila. Torej, nekako se nam zdi premalo pojasnil na ta del. Tudi različni makroekonomisti, ekonomisti so predstavili kakšen v bistvu negativen vpliv ima omenjena napaka, gospod minister, na fiskalne kazalnike. Se pravi, to stvar v bodoče je pač treba se je takšnim stvarem izogibati, takšnim napakam, zaradi tega, ker enostavno ugotovitev nižje gospodarske rasti absolutno vpliva na položaj Slovenije na kapitalskih trgih v tujini, posebej zdaj zaradi zahtevnih okoliščin v katerih se nahajamo, slabe signale in iz Nemčije in ostalih držav Evropske unije z ohranjanjem gospodarstva vnašajo nove negotovosti. In takšne napake, ki se nam zgodijo za 2 milijardi evrov se pač ne smejo dogajati. Vse to pa, če povzamem, absolutno prinaša nove negotovosti in tveganja za prilive tudi v slovenske javne blagajne.

Druga stvar, gospod minister, v prvih 8 mesecih rast proračunskega primanjkljaja. In sicer 5. 9. je Fiskalni svet objavil informacijo, da je imel državni proračun v prvih 8 mesecih leta 2023 primanjkljaj v višini 735 milijonov evrov. Se pravi, tukaj je primanjkljaj brez upoštevanega učinka odhodkov za blažitev epidemije, kar je 161 milijonov evrov, in ukrepov za blažitev draginje 479 milijonov evrov, je znašal v bistvu 25 milijonov evrov. Realizacija v 8 mesecih potrjuje torej oceno tudi Fiskalnega sveta o tem, kar že dalj časa govorimo, o nerealističnem proračunskem načrtovanju. Zagotovo to lahko predstavlja tudi neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v naslednjih letih. Torej, skupni primanjkljaj je bil v letošnjem letu v bistvu za približno 400 oziroma nekaj manj kot 400 milijonov evrov, /nerazumljivo/ saldo brez interventnih ukrepov pa se je v bistvu po lanskem presežku v enakem obdobju poslabšal za celo 563 milijonov evrov. Zakaj to govorim, gospod minister? Enostavno zaradi enega vidika, zaradi tega, ker povsod po Evropi so signali gospodarskega ohlajanja. In ključno je, v kakšni kondiciji Slovenija vstopa v to zahtevno, res zahtevno obdobje. Če pogledamo zdaj tudi podatke iz Nemčije, upad industrijske proizvodnje. Če pogledamo podatke tudi slovenskih podjetij je ključno, na kakšen način se bomo mi spopadali oziroma se pripravili na to gospodarsko ohlajanje. Jaz si želim da bi bila ta zgodba oziroma to obdobje čim manj pereče, niti najmanj podobno takšnemu kot je bilo pred 15 leti pri načrtovanju. Še ena stvar nam v Novi Sloveniji, glejte, še vedno ni jasno, ogromno denarja pač se daje, absolutno je to prav v poplave, v poplavno obnovo, s tem, da tako to delamo, tako nekam čez palec, iz 500 milijonov evrov smo včeraj prišli na 9,9 milijarde evrov. Nekje sem prebral v enem časopisu, da ta cena, stroški po poplavne obnove rastejo tako kot bitcoini v tistih najboljših časih, ne vem, če bodo tudi padali tako kot bitcoin v slabših časih, ampak tako se tako se ne dela.

Bi pa tukaj radi izpostavili še proračunske rezerve, ki so pri zagotavljanju sredstev za po poplavno obnovo in spet smo tukaj pri iztisnitvi malih delničarjev, 185 milijonov evrov namenjamo še vedno iz proračuna za male delničarje v elektro distribucijskih podjetjih. Jaz, če želite vam lahko naštejem kdo so ti ljudje, ki bi ta denar prejel, pa javnost ne bo bila ravno najbrž zadovoljna. In zdaj boste rekli: "Bil sem minister, to je bilo treba napraviti na podlagi odločitve Računskega sodišča." Tudi mi smo imeli na seji Vlade to diskusijo glede EDP. In po mojem mnenju ta trenutek ni pravi čas, da se to naredi. Imamo tudi druge možnosti, kot, se pravi, da jih na ta način iztisnemo, se pravi z državnim proračunom, s sredstvi in sicer z enostavno dokapitalizacijo, veliko bolj enostavna stvar, pa bi videli koliko njih bi vložilo sredstva v same podjetja, v katerih so v bistvu lastniki.

Nadalje, če grem naprej, nove davčne obremenitve. Zagotovo včerajšnja novica, minister, ni pozitivno vplivala na gospodarsko klimo v Republiki Sloveniji. Novi davki, davek v obliki solidarnostnega prispevka, novi zdravstveni davki nas enostavno potiskajo tja, da se zdi, da gospodarstvo ne zmore več. Prej sem govoril o gospodarskem ohlajanju. Mene pa enostavno zanima, do kdaj še lahko to gospodarstvo v Republiki Sloveniji zdrži takšne pritiske.

Zdaj davek na dohodek pravnih oseb in ta napoved, ki smo jo lahko prebrali v medijih, v medijih, jaz upam, da se to ne bo uresničilo, ker to isto gospodarstvo napram gospodarstvu v tujini, v naši soseščini, na primer na Hrvaškem davke znižujejo. Glejte, to gospodarstvo bo enostavno reklo: "Mi bomo ustvarili delovna mesta nekje drugje, mi bomo odprli podjetja nekje drugje,." Slovenija je v osrčju Evrope in odpreti poštni nabiralnik ali pa podjetje nekje drugje je to zelo enostavna stvar. Jaz razumem, da rabimo sredstva za po poplavno obnovo, ampak na eni strani pa sploh ne vemo kakšni so stroški te poplavne obnove. Se pravi, tako čez palec računamo, brez da bi vedeli kakšne prilive potrebujemo za po poplavno obnovo.

Ne bom govoril o dodatni obdavčitvi bank, zaradi tega, ker o tem je bilo v preteklosti že veliko, že veliko tudi izrečenega javno, ampak absolutno te napovedi, ki so bile pa v zadnjih dneh dane ali pa ne napovedi, medijski zapisi, gospod minister, jaz bi želel, da bi jih danes vi demantirali, zaradi tega, ker ne vem kako se gibamo v katerih krogih, ampak v Novi Sloveniji smo veliko z gospodarstvom, s tistimi, ki zaposlujejo in jih je enostavno strah tovrstnih ad hoc odločitev, ki pomenijo nepredvidljivo poslovno okolje. Eno je, če je nekdo direktor državne firme, ker vedno poskrbi država lahko za to državno firmo, drugo pa je, če ti tekmuješ drugače na trgu in se non stop bori z zapletenimi razmerami.

Pri novih davkih. Bi želeli res odgovor, draga Vlada, o tem do kolikšne mere se bo še zavijalo vrat slovenskemu gospodarstvu.

Želimo izpostaviti še inflacijo in na to, da bi danes, minister, potrebovali približno odgovor na kakšen način se boste v naslednjih treh mesecih spopadli z rastjo življenjskih potrebščin. Inflacija je 7,5 %, zrasli smo za skoraj za 2 % točki se pravi na letni ravni. Napram primerjavam z ostalimi državami članicami Evropske unije je Slovenija v bistvu v vrhu življenjski stroški, stroški rastejo, ljudje živijo vedno slabše. In tukaj gre zaradi tega, da je treba predstaviti način na kakšen način se bomo pač brzdali z inflacijo, ker na drugi strani ne bomo vzdržali, ne boste mogli vzdržati niti pritiska sindikatov po usklajevanju plač s samo inflacijo. Jaz verjamem, da se na ta način rešuje inflacija, se pravi da ti dviguješ plače vzporedno z rastjo inflacije, se pravi, da se je ne bo dalo brez bolečine rešiti, ampak enostavno privije na eni strani in gospodarstvo na drugi strani s to inflacijo dolgoročno je to nevzdržno.

Glede inflacije bi radi povedali še to, da, če ne bomo uskladili se pravi inflacijo z, se pravi plače z inflacijo, bo poleg vseh problemov in odprtih front, ki se jih ima že tako s sindikati, odprl v bistvu še ta fronta in oteženo bo delo ne samo Vlade, ampak tudi parlamenta, pa vseh ostalih struktur v državi, ki je že tako oteženo, vsaj po zadnjem tednu sodeč je ta kaos vedno bolj na obzorju. Torej, zaradi tega je pomembno tudi, se pravi, brzdanje inflacije, se pravi, z več vidikov. Prvič, absolutno zaradi tega, ker ljudje živijo na ta način vedno slabše, ne povečujejo pa se jim vzporedno plače. Tudi različne napovedi različnih ministrov, po usklajevanju pokojnin z določenih, mislim, da 8,5 odstotnih točk, dvig pokojnin, ja, mi to podpiramo. Samo na pleča česa gre? To se pravi, že spet tistega gospodarstva, ki trpi zaradi vseevropskega gospodarskega ohlajanja. Se pravi minister, tukaj sem bil, ko smo bili čim bolj kratki in jedrnati, potrebujemo seveda vaše odgovore na te tri ključne točke.

Začel pa bi s tisto temo, pa mislim, da tukaj imate še najmanj vi zraven, in sicer fel v višini 2 milijard evrov pri izračunu bruto domačega proizvoda. Najlepša hvala.

Minister, beseda je vaša.

Hvala lepa. Zdaj glede na to koliko je bilo enih stvari navedenih, tudi zelo nasprotujočih si stvari, ker sem itak že navajen, pač politiki že v istem stavku so sposobni izreči dve popolnoma kontradiktorni stvari, ki ne gresta skupaj. Ampak me je bilo strah, da bo mogel vse naenkrat pokomentirati, ko bi potem ene tri ure najprej tukaj sedeli. Ampak v redu, bom dal sarkazem na stran.

Gremo po vrsti. Če je 1. točka, torej vprašanje popravka statistične ocene, torej revizija, ki je pokazala več kot pol nižjo gospodarsko rast v letu 2022, seveda tako kot vas je tudi nas to zelo presenetilo, negativno presenetilo v dveh vidikih. Prvič to, ker smo dejansko verjeli, da je gospodarska rast višja, drugo pa seveda se je tak popravek sploh zgodil, ker dejansko meče čudno luč tudi na same podatke, pa na koncu koncev tudi na kompetentnost organov v Sloveniji, ali jim lahko sploh zaupamo ali ne. Pa še večja težava, seveda, kot v sami Sloveniji jo vidim izven Slovenije, to kar ste tudi vi ocenili glede vprašanja bonitetnih hiš, ki seveda sprašujejo, ne samo bonitetne hiše, tudi investitorji, ne samo to, da pač pojasnimo, pa kako so zdaj prilagojeni načrti za naprej, ampak tudi kako se je to sploh lahko zgodilo.

Verjamem, da bo direktor SURS na to poskušal lažje odgovoriti, ampak roko na srce, na Vladi smo o tem opravili razpravo, pa tam nismo dobili pravzaprav, vsaj kar se mene tiče, zadovoljujočih odgovorov. Težave v metodologiji, ki je bila v prejšnjih letih dovolj natančne rezultate dajala, zdaj pa zaradi pač neobičajnih gospodarskih razmer v letu 2022 izkazala za neustrezno, se je pregled pač teh dejanskih podatkov za celo leto 2022 pokazal, da so, to je bilo navedeno, da so se stroški materiala in storitev naraščali hitreje kot obseg prodaje. Skratka, nižja dodana vrednost od prvotno ocenjene in zaradi tega seveda tudi občutno nižji dejanski BDP.

SURS je samostojen organ v katerega se sedaj jaz kot minister, niti Vlada ne moremo, niti ne smemo vtikati. Seveda smo pa na Vladi zahtevali pojasnila, tudi dali rok do konca novembra, da nam natančno pojasnijo, kaj se je zgodilo, predvsem pa, kaj bodo storili, da do tega v prihodnje ne bo več prihajalo.

Kar se tiče vprašanja glede vpliva na bonitetne ocene oziroma kako bonitetne hiše in investitorji na to odreagirajo? Mi delamo od tega trenutka, ko je bil ta popravek objavljen, intenzivno na tem, da to ne bi imelo negativnega vpliva niti pri bonitetnih hišah, niti pri investitorjih, tako da ta trenutek lahko rečem, da kaže dobro. Prav zdaj se tudi pogovarjamo z eno bonitetno hiše glede revizije ocene, tako kot sem rekel, zaenkrat kaže dobro. Je pa neminovno potrebnih ogromno pojasnjevanj kaj, zakaj in kaj to pomeni. Hvala.

Kako bomo pa brzdali inflacijo, gospod minister?

Aja, gremo tudi na vse ostalo? Sem rekel, pa bo trajalo to precej časa.

Saj mi imamo približno dve uri časa, ampak okej, gremo najprej torej to perečo temo razrešiti, časa ni najbolj za sarkazem, glede na številke, ki so, mislim bolj za suha usta, gospod minister, ampak okej, pojdimo naprej, pa bi dal rad besedo ostalim gostom. Mislim, da tukaj glede bruto domačega proizvoda pa te napake, ki se je zgodila ali pa karkoli lahko to imenujemo, dajem besedo naprej, če želite komentirati. Prosim.

Hvala za besedo predsednik. Dobro jutro! Kot prvo okrog tega termina napaka. Ta termin na SURS zavračamo. Gre namreč za evropsko metodologijo, ki predvideva revizije. Revizije so predvidene vnaprej, kar pomeni, da je bilo že lansko leto decembra točno jasno, kdaj bo revidiran podatek. Same revizije so iz leta v leto različne. Dejstvo je, da od leta 1996, ko to na tak način računamo, smo štirikrat imeli revizijo, ki je presegala 1 odstotno točko. In dejstvo je seveda, da je revizija za leta leto 2022 največja doslej 2,9 odstotne točke. Enostavno je razlog za tako visoko revizijo so gospodarske razmere v letu 2022. Dejstvo je, da ruska agresija na Ukrajino je na področju energentov povzročila pač rast cen. To se je preneslo tudi na druge cene. In ko mi računamo četrtletni BDP enostavno nimamo na razpolago vseh podatkovnih virov, ki bi jih za zelo dobro oceno rabili. Kar pomeni, da v nekaterih primerih naredimo določene predpostavke. In te predpostavke so ustrezne v razmerah, ki niso posebne. Ko pa so nenavadne razmere enostavno pride do tega da je zanesljivost teh predpostavk lahko veliko manjša in tudi tokrat se je pač izkazalo, da je to razlog. Namreč, ko smo dobili kasneje v maju in potem objavljen podatek za avgust podatke iz drugih podatkovnih virov kompletnejših natančnejših virov smo ugotovili, da je situacija drugačna, kot je bila na podlagi naših predpostavk. in to je razlog za spremembo. Seveda je to neprijetno, tudi omenjate zaupanje. Jaz bi z druge strani to pogledal, da v Sloveniji obstajajo podatkovni viri, ki so zelo, zelo kakovostni in ki tudi dajejo kakovostne ocene. Zaključni računi, ta bistven vir, na podlagi katerega smo revidirali oceno, je po eni strani zelo kakovosten vir, po drugi strani pa veliko držav tako kakovostnega vira sploh nima. In moram reči, da v naše ocene BDP zaupajo tudi mednarodne inštitucije zaupajo, Eurostat stvari pregleduje, tudi zanesljivost slovenske ocene BDP je med najzanesljivejšimi v Evropi, torej z najmanjšim tveganjem, da podatek ni kakovosten.

Tako da, če potegnem črto, delali smo po postopkih, ki so predpisani v Evropi z zakonodajo. Delali smo na enak način kot delamo vsako leto. Ko smo dobili kompletnejše vire, se je izkazalo, da predpostavke, ki smo jih uporabili, zaradi nenavadnih gospodarskih okoliščin niso bile točne.

Hvala.

Najlepša hvala.

Če želi kdo razpravo pri tem delu, drugače sem tudi sam javljen. Ali želi še kdo od gostov? Gospa Pekošak.

Hvala lepa, dobro jutro vsem.

Ta razkorak med ocenjenim BDP pa dejansko je res velik in za Slovenijo to predstavlja kar težavo, ki se morda ne izkazuje še zdaj, ampak zagotovo se bo. In sigurno nas čaka kar veliko pojasnjevanja vlagateljem, to je dejstvo. Potem da ne govorimo o tem, da se to, ocena BDP-ja pa dejanska, potem dejanski BDP kaže tudi v deležu javnega dolga, ki nas je pač porinil v malce slabšo situacijo kot smo bili prej, ne.

Glede samega izračuna, ne. Medle…, ta četrtletni, včeraj sem bila tudi na sestanku na SURS-u in težava je bila, če jaz sem pravilno razumela, če ne me popravite, v samih teh četrtletnih izračunih, ki potem niso uparjeni bili z letnim izračunom, se pravi, letni izračun je narejen na dejanskih podatkih, medletni izračuni so narejeni na nekih modelih izračunov. Jaz, kolikor sem včeraj dojela, pa to je samo moje skromno mnenje, je težava v samem modelu vzorčenja medletnih izračunov, se pravi, po moje niti vzorec ni dovolj velik niti ne predstavlja reprezentativnih podjetij, se pravi majhnega gospodarstva, slovensko gospodarstvo je vseeno pretežno sestavljeno iz majhnega gospodarstva. Niti ni bilo, v teh medletnih izračunih niso bile predpostavke tveganja upoštevane, kar bi vezano na to, da se je leta 2020 tudi zgodil ta razkorak v BDP, bi lahko bile. Vojna v Ukrajini, energetska kriza, vse to seveda vpliva, ampak tudi druge evropske države so imele popolnoma primerljive težave kot mi. Res je, da druge še nimajo končnih izračunov zaradi tega, ker pač mi smo majhna država, tudi relativno hitro tele naše letne, letna poročila podjetja oddajo, tako da smo mogoče tukaj majčkeno naprej pri samem izračunu BDP. Me pa zanima, kako se bo to pač odsevalo na samem, na področju Evropske unije. To sem že povedala. Dejstvo pa je, ki vpliva tudi na izračun BDP, se pravi, največji razkorak je bil na področju segmenta trgovine pa predelovalne dejavnosti. Kaj nam to pokaže? To nam pokaže, da so to točno tista podjetja, ki so gradniki slovenskega gospodarstva, se pravi, najmanjša podjetja, in ta so utrpela, bom rekla, največjo škodo. Na račun česa? Na račun inflacije, na račun dviga plač in to se mi zdi, da v četrtletnih modelih ni bilo zajeto. Tako, da vem, da je tudi izziv na Sursu, kako pridobiti vzorce. To mi je jasno zaradi tega, ker podjetja med leti nerada poročajo Sursu iz takih in drugačnih razlogov. Mislim, da tudi tukaj bi pa morda bila pomoč Sursu dobrodošla, da bi se ta vzorec malce popravil. Dejstvo pa je tudi, ki vpliva na izračun BDP, da so gospodinjstva trošila manj in manj investirala v osnovna sredstva. Seveda vsi vemo zaradi kakšnih razlogov. Kar jaz mislim, da je pa vseeno v redu, da se je spremenila tista dohodninska novela, ki smo jo mi spremenili, da ni šlo še za dodatnih 750 milijonov manj prihodkov javnofinančnih.

Tako, da kar se BDP tiče, mislim, da moramo četrtletne izračune na novo postaviti, da bomo imeli bolj primerljive, bolj z dejanskimi izračuni, ker do takega razkoraka, da celotna Slovenija, celotno gospodarstvo, fiskalna politika, vsi mislimo, da delujemo na nek, bom rekla, bolj zdrav način, z nekim boljšim BDP, potem se pa to izkaže. To žal res ne gre. Je pa res, da čarobne paličice nihče nima in da napovedovati zagotovo je v teh časih zelo težko. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Jaz sem bil sam prijavljen k razpravi, potem še gospod Horvat, ampak jaz imam samo eno vprašanje. Gospod direktor, glejte, zdaj, jaz nisem pomirjen z vašo razlago, veste, enostavno z enega vidika. Povejte mi, ali obstaja še kakšna evropska država v tem istem letu, ko je bilo takšno nepredvidljivo gospodarsko okolje, pa na drugi strani vojna v Ukrajini in vse ostalo, ki je zgrešila za 15 % napoved, ali že kakšna obstaja? In če smo mi edini, ki smo to, ki imamo takšna odstopanja napram drugim državam evro cone na primer, prosim povejte, kakšni bodo ukrepi vizavi v sodelovanju z Vlado, da se to ne bo več zgodilo. Ali je treba spremeniti model? Kakšne možnosti imamo, da se to ne bo več dogajalo? Kajti, glejte, tudi leto 2023 je zelo nepredvidljivo z več vidikov, popoplavna obnova, pa tako naprej in ne vem kaj lahko pričakujemo. To je moje ključno vprašanje. Kaj bomo naredili, da se to več ne bo zgodilo, pa če imate primerjavo s tujino glede tega kakšne napake in razkorake pri izračunu napovedi BDP so bili v tujini na območju Eurocone?

Gospod Horvat.