Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 17. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da je zadržan poslanec Franci Kepa, nadomešča ga poslanec Franc Rosec.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, NEREALIZACIJA SPREJETIH SKLEPOV S PODROČJA IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN MLADINE.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 22. septembra letos vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost in mladino z navedeno točko dnevnega reda. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. Odbor je prejel tudi pojasnilo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije v zvezi z zahtevo Poslanske skupine SDS z dne 29. 9. 2023 in opomnik Ministrstva za vzgojo in izobraževanje z dne 3. 10. 2023, ki sta objavljena na e-klopi.

Na sejo so bili vabljeni Tomaž Lisec v imenu predlagatelja, dr. Darjo Felda minister za vzgojo in izobraževanje, dr. Igor Papič minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki je upravičeno odsoten. Mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora, mag. Tamara Kozlovič, predsednica Odbora za zdravstvo ter članice in člani Odbora za zdravstvo. Za predstavitev zahteve, dajem najprej besedo predstavniku predlagatelja, Tomažu Liscu. Izvoli, Tomaž.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica, spoštovani predstavniki ministrstev, tako za visoko šolstvo, kot tudi za izobraževanje in znanost. Ostalih vabljenih vidim, da ni.

Zakaj smo se v Poslanski skupini SDS sklicali, odločili, da skličemo nujno sejo glede nerealizacije sprejetih sklepov. Ker sam osebno moram priznati, da ne samo v skladu s parlamentarno prakso, predvsem pa v skladu z Ustavo in pa s Poslovnikom Državnega zbora bi bilo pravilno, da se Vlada oziroma posamezna ministrstva odločijo in sklepe tudi realizirajo. Zdaj, v Ustavi imamo določeno, da Vlada in posamezni ministri v okviru svojih pristojnosti, da so samostojni, ampak odgovorni Državnemu zboru. 237. člen Poslovnika Državnega zbora govori, citiram: "Da, če Državni zbor lahko sprejme sklep, s katerim se od Vlade ali posameznega ministra zahteva, da poroča Državnemu zboru o izvrševanju zakonov, drugih predpisov, ki jih je sprejel Državni zbor ter o drugih ukrepih iz svojih pristojnostih in njihovih učinkih." Zdaj v nadaljevanju bom pokazal vsaj na petih primerih sklepov, ki smo jih sprejeli tako na tem matičnem odboru, kot tudi na Odboru za zdravje in po našem mnenju tudi v tem odnosu med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti menimo, da gre nekako za podcenjujoč odnos posameznih ministrstev ne samo do poslancev, ampak tudi do državljanov, ki preko poslancev in poslanskih skupin zahtevajo posamezne rešitve. Zato danes želimo, da se na kratko, prvič kot predlagatelji soočimo s tem, kje so sklepi in želimo tudi odgovore. Zakaj pa želimo odgovore? Saj veste, za sprejetje sklepov v odboru je potrebna večina, opozicija nikjer nima večine. Skratka, odbor ima po navadi ob koncu razprav več možnosti. Eno je, kar se največkrat zgodi, da koalicija vse sklepe opozicije zavrne. Potem so sklepi, ki jih opozicija in koalicija uskladita ali pa tudi prihaja do primerov, do katerih je tudi prišlo, ko koalicija ni proti sklepom, skratka so zagotovljeni vsi poslovniški pogoji, da so sklepi sprejeti. Tako da težko govorimo, da gre za neke sklepe oziroma zahteve manjšine tu v Državnem zboru, ampak so vedno sklepi sprejeti v skladu s poslovnikom in večinsko potrjeni. Skratka, danes bomo poskušali prikazati pet primerov, ko se sklepi niso realizirali. Me je pa, pravkar so me iz strokovnih služb, vsaj naše poslanske skupine obvestili, da je prišlo, da je ob 13. 56 minut prišel opomnik s 17. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino na 12 straneh. Jaz sem v tem času, ko sem tudi prosil, da sem malo počakamo sejo pogledal in nikjer ne vidim, da bi vsi poslanci dobili opomnik Ministrstva za vzgojo in izobraževanje glede na sklepe omenjene zahteve za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje. Zdaj, če gre za gradivo, ki je namenjeno koalicijskim poslancem, potem upam, da ni prišlo do napake in je to gradivo zašlo tudi v opozicijo drugim. Drugače pa bi bilo bom rekel pošteno da se to gradivo pripravi prej, kajti dobili smo pred nekaj dnevi odgovor s strani Ministrstva za visoko šolstvo znanost in inovacije pojasnilo v zvezi z zahtevo naše poslanske skupine, ki deloma odgovarja deloma pa postavlja nova vprašanja glede nerealiziranih sklepov tako da bi v nadaljevanju morda predlagal da s strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje dobimo odgovor komu je to gradivo, ki sem ga pridobil, namenjeno? Ker če bi bilo namenjeno vsem, bi bilo prav, prvič, da ga vsi dobimo, drugič pa tudi, da ga uradno pregledamo, kajti sedaj bo težko govoriti o sklepih, ko pa imamo gradivo, ki je v Državni zbor prišlo pred pol ure. In še enkrat, spoštovana predsednica, jaz osebno lahko še enkrat pogledam prejeto gradivo. Danes po tem času, ko naj bi prišlo, sem dobil mail od župana in pa mnenje glede enih drugih zakonov in pa dva maila našega vede sekretarja, tako da jaz osebno tega nisem dobil, ampak še enkrat, jaz upam no, da bom morda malo bolj na kratko povedal kje sklepi niso bili realizirani, potem pa upam, da bodo predstavniki obeh ministrstev, ali v ustni obliki ali pa morda tudi zaradi časovne dinamike, nam povedali kako je s temi sklepi.

Skratka, da začnem, že 6. julija leta 2022, torej pred enim letom in pa skoraj štirimi meseci, sta bila na seji sprejeta dva sklepa, torej, da odbor predlaga Ministrstvu za izobraževanje, da že v preteklem šolskem letu uporabi vse obstoječe mehanizme s katerimi lahko poveča telesno dejavnost v šolskem času, tako za učitelje kot tudi učence. Zdaj ta sklep je bil delno realiziran, saj glede na poslansko vprašanje kolegice Alenke Helbl izhaja, da so v novem šolskem letu dodatno sofinancirane zgolj dodatne ure gibanja v prvem vzgojnem izobraževalnem obdobju na določenih šolah, medtem ko v večini šol in pa v drugih vzgojno izobraževalnih obdobjih ne, niti za otroke niti za učitelje. Potem smo, kot rečeno, že pred letom in štirimi meseci predlagali oziroma sprejeli sklep, da se v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do začetka šolskega leta 2023, 2024 ponovno vzpostavi program Zdrav življenjski slog. Zdaj, glede na to, da smo že v šolskem letu 2023/2024 ugotavljamo, da ta sklep ni realiziran in očitno tudi ne bo, skratka o tem govorijo tako dejstva iz časovnice in pa tudi odgovor na pisno poslansko vprašanje prav tako kolegice Alenke Helbl.

Tretji sklep, da bi morala Vlada pripraviti celovit paket ukrepov pomoči slovenskim občinam, zasebnim vrtcem s koncesijo in zasebnim vrtcem, ki izvaja javno veljavni program s katerim bi pokrili dvig vseh stroškov dela, ki so nastali po 1. januarju, iz stroškov rasti cen hrane in energentov. Ta sklep ni realiziran. V bistvu je Vlada napisala problema ni, zato se s tem tudi ne bomo ukvarjali, kar pa seveda v praksi ne drži.

Potem smo tudi predlagali sklepe, ki sicer niso imeli nekih konkretnih rokov, razen to, da se opravi analiza ukrepov in zakonodajnih sprememb, ki so jih druge države članice sprejele v zvezi s preprečevanjem nasilja med mladoletnimi in to analizo v treh mesecih predstavil Odboru za izobraževanje. To je bilo letos maja in pa junija. Skratka, trije meseci so pretečeni. Še enkrat, jaz upam, da v tem gradivu, ki je bilo očitno nekaterim poslanim, bo tudi del tega odgovora, kajti do tega trenutka teh odgovorov nimamo.

Potem pa smo imeli tudi sklep, ki je bil tako na Odboru za zdravstvo, ki pa se dotika predvsem Ministrstva za visoko šolstvo. To pa je glede sklepa, da Ministrstvo za visoko šolstvo v okviru svojih pristojnosti pripravi predloge ukrepov, časovnico in nosilca izvedbe ukrepa s ciljem povečanja števila vpisnih mest za študij medicine, farmacije in dentalne medicine ter povečanje vključenosti zdravnikov v pedagoški proces od vključenega študijskega leta 2023/2024 dalje. To, sicer še enkrat ponavljam, smo dobili kratko pojasnilo s strani državnega sekretarja, dr. Matjaža Krajnca, ki je bil pred eno uro tukaj prisoten, glede finančnih sredstev.

Kar se pa tiče sklepov glede teh čipov, da bo to delalo ministrstvo z digitalizacijo, pa dvomimo da bo na tem področju kaj sprejeto. Ker smo dobili ta odgovor, tudi nismo naknadno vabili Ministrstva za digitalno preobrazbo, kajti verjetno bo na kakšnem drugem času in pa drugem odboru priložnost, da tisti sklep tudi realiziramo.

Skratka, naši sklepi, ki so bili do sedaj predlagali in tudi s pomočjo koalicije sprejeti, za kar se koalicijskim poslancem tudi zahvaljujemo, na žalost niso dobili učinkovitega epiloga na drugem nivoju, torej na delu izvršilne veje oblasti. Po našem mnenju, še enkrat, je to v neskladju z določbo Ustave in pa tudi v neskladju z določbami Poslovnika Državnega zbora. Zato danes predlagamo, da se sprejme naslednji sklep na koncu, da se ministrstva, ki so vpeta v nerealizacijo teh sklepov pozove, da ponovno proučijo vse že sprejete sklepe Odbora za izobraževanje, znanost in mladino ter jih realizirajo.

Glede na to, da je v tem času prišlo eno pojasnilo s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki smo ga dobili, mislim da, vsi poslanci tega odbora in da je pred pol ure prišlo nek opomnik s področja Ministrstva za vzgojo in izobraževanje jaz upam, da bo morda kakšen ta nerealiziran sklep že danes obravnavali veliko bolj vsebinsko, kot pa je bil morda kakšen nevsebinski odgovor predstavnikov Vlade. Recimo, zelo nas moti, da ko vsi ugotavljamo, kako imajo vzgojno izobraževalni zavodi probleme glede stroškov rasti cen hrane in energentov, da Vlada sprejme enostaven odgovor, ki, prvič, nikakor ne drži, drugič pa dela probleme. Torej, da nikakršen ukrep ni potreben.

Jaz tukaj ne govorim samo kot predstavnik opozicijske stranke, sem tudi občinski svetnik in moram priznati, da ko vsako drugo ali tretjo sejo na našem občinskem svetu sprejemamo določene ukrepe, ali proračun ali pa višje cene vrtcev in pa programov, moramo reči, da se nikakor ne strinjamo s takšno ugotovitvijo Vlade, da pomoč s strani Vlade ni potrebna. Seveda, Vlada si roko opere, potem pa vsi kažejo na župana in pa na občinske svetnike, pa tudi na ravnatelje v predšolski in osnovnošolski vzgoji, kjer je občina ustanovitelj, češ, kaj vi nimate ali nobenih vplivov ali pa ne poznate dejstev. Še enkrat, občinski svetniki in pa verjetno vsi župani zelo dobro vemo kaj pomeni dvig rasti cen hrane in pa energentov in da, bom rekel, vsak zapitek mora nekdo plačati. In če Vlada počne določene neumnosti je prav, da jih ona plača, ne pa da to prevali na župane, občinske svetnike, predvsem pa, kar je najbolj nesprejemljivo, na same otroke oziroma starše.

Skratka, danes upamo, da razprava ne bo dolgo, da bodo na koncu sprejeti sklepi, da bodo resorna ministrstva sklepe izvršila. Kajti, še enkrat, če imamo Ustavo in če imamo Poslovnik je prav, da se tega držimo. In nenazadnje, ne samo ustna beseda, tudi zapisani sklepi morajo nekaj veljati v normalni pravni demokraciji. Najlepša hvala.

Hvala tudi tebi, Tomaž.

Samo eno kratko pojasnilo. Ko smo mi dobili na odbor zahtevo za sklic seje sem poklicala na ministrstvo, na obe ministrstvi pristojni in sem jih prosila naj dajo pojasnila v zvezi z vašimi pač zahtevami. In Ministrstvo za visoko šolstvo je pač oddalo in poslalo v glavno pisarno. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pa naši sekretarki Ani Ribič in to včeraj popoldne. Tako da danes zjutraj je ona oddala v glavno pisarno. V glavni pisarni so pa objavili to. S tem namenom sem pa tudi poklicala tja, da naj pripravi odgovore, da bo veljalo za vse člane odbora, ne samo za poslansko skupino našo ali pa za koalicijo. Sem prav tako naročila oziroma prosila jih za to. Tako da to so naredili. In danes, kakor tu vidimo, ob 12. 11 so v glavni pisarni šele obesili to na klop, e-klop. Tako da objavljeno je bilo ob 12.11 danes. In odgovor na to, kar si vprašal, namenjeno je bilo vsem poslancem.

Zdaj pa imam preden nadaljujemo imam še dve pooblastili, in sicer poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanca Jožeta Lenarta in poslanka dr. Vida Čadonič Špelič nadomešča poslanko Ivo Dimic. Sem prav.

Zdaj pa dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, gospe Jasni Rojc, izvolite.

Hvala lepa. Jaz moram reči, da so zadeve, ki ste jih izpostavili v teh sklepih, smo jih prejeli in tudi od začetka že obravnavali z vso resnostjo, skupaj z vsemi ostalimi zadevami, ki jih dobivamo kot kritika, kot vprašanje ali pa kot pobude s strani vseh poslancev. Je pa vzgoja in izobraževanje, kot sami veste, zelo kompleksen sistem, in če bi ravnali na način realizacije izoliranega sklepa, torej samo, da izpolnimo sklep, bi lahko porušili tisto tako pomembno ravnovesje, ki ga moramo ohranjati znotraj šolskega prostora. Torej tudi vprašanje s področja športa oziroma tistega kar imenujemo z imenom varnega in spodbudnega učnega okolja, pod katerega pač vsa vprašanja, tudi z zvezi preprečevanje nasilja, poudarka empatije, sodelovanja, itn., v bistvu jih moramo naslanjati v kontekstu vsega, kar se dogaja v šolskem prostoru. Zato smo tudi naš odgovor, v bistvu predsednici odbora naslovili kot opomnik, zato ker nismo želeli dati suhoparnih odgovorov, ampak smo želeli zadevo podkrepiti z razlago in tudi z mednarodnimi primerjavami, da bo mogoče potem bolj jasno kako smo stvari realizirali, čeprav se to mogoče skozi ime ali naslov ne vidi.

Zdaj glede na to, da smo poslali gradivo in smo, nismo imeli namena tako podrobno predstavljati, seveda če želite, pa to ni težava, zato imam s sabo dva sodelavca, ki ju bom tudi prosila za podporo. Bi pa omenila, ker ste posebej izpostavili program Zdrav življenjski slog. To smo tudi že velikokrat poskušali pojasniti, ampak kljub temu še enkrat, Zdrav življenjski slog je bil projekt, ki je bil financiran iz evropskih sredstev in seveda, ko se je projekt iztekel, so sredstva ugasnila, in tukaj je dejansko ministrstvo ostalo pred izbiro ali se poteguje za nova evropska sredstva in ponovno pristopi k izvedbi tega programa, gibanja in združevanja zdravega življenjskega sloga, ki bo časovno omejen in tudi omejen na šole, ki bodo izpolnjevali kriterije ali pa morda na vse, odvisno spet seveda od razpoložljivih sredstev, ali pristopi k imenovanju sistemskih rešitev, iskanju sistemskih rešitev, in seveda se nam je ta druga varianta zdela bistveno boljša, zato smo gibanje zdravje oziroma vprašanje zdravega življenjskega sloga vkomponirali v tako imenovan razširjen program osnovne šole, ki bo obvezujoč za vse šole. Eden od treh stebrov bo postal prav steber, ki vključuje gibanje, zdravje itn. In seveda zaradi tega ne moremo oziroma ni smiselno ponovno peljati projekt, za katerega v tem trenutku, ko se pripravlja nova finančna perspektiva nimamo razpoložljivih sredstev. Tako da, to je zdaj tisti odgovor zakaj ni prišlo do dobesedno ponovitve projekta Zdrav življenjski slog. Tako, da to je ta neposreden odgovor, sicer bi pa v bistvu opozorila še, da je eden od sklepov, za katerega sicer ste napisali, da rok še ni potekel, in sicer to, da se preuči pobudo za uvrstitev spletnega ustrahovanja med kazniva dejanja v vseh državah članicah EU, itn., da ta zadeva ne sodi v pristojnost našega ministrstva, ampak v pristojnost Ministrstva za pravosodje, tako da v bistvu na to nismo, glede tega se nismo opredeljevali. Vse ostale zadeve so podrobno predstavljene v bistvu v tem našem opomniku, če pa želite, seveda na kratko povzamemo tudi odgovore.

Hvala lepa. Zdaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, vršilcu dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za znanost in inovacije, dr. Tomažu Bohu. Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani poslanci spoštovane poslanke.

Zelo na hitro oziroma nekaj zadev bi dodal k temu, kar smo na ministrstvu glede akta o čipih napisali že v samem pojasnilu.

Zdaj, prva reč oziroma pomembno informacijo, da po seji odbora, ko je bil sprejet sklep, ki ga v gradivu citirate in je izjemno pomemben predvsem zaradi tega, ker je združevalen za vsaj tri resorje, je Ministrstvo za digitalno preobrazbo prevzelo pač koordinacijo oziroma se javilo za koordinacijo tega pomembnega procesa, ki je pravzaprav eden ključnih v Evropi in kjer se veliki igralci in velike, pač države, ki predstavljajo velike igralce, zelo intenzivno lotevajo teh reči. Pa vendar bi želel, da ne bom tule napravil pike, da je to pristojnost nekoga drugega in se nas ne tiče, bi vendar želel pač nekaj stvari izpostaviti v tem kontekstu. Dejstvo je, da vprašanje čipov na nek način predstavlja celotno verigo raziskovanja, od bazičnih raziskav, kjer gre predvsem za fizikalne procese in pa raziskave materialov. In na bazičnih raziskavah to poteka predvsem v kontekstu inštitutov. Ključen tule oziroma najbolj prednjači Inštitut Jožef Štefan, potem imamo v nadaljevanju, ko gremo bližje aplikaciji, na Univerzi v Ljubljani in pa še nekaj drugih akterjev, ki se ukvarjajo z dizajnom in pa potem naprej nekaj podjetij, ki se ukvarjajo potem z tudi malo serijskim oziroma tudi s podjetniškega vidika s čipi.

Zdaj, kar je pomembno z vidika našega ministrstva je, da, prvič, tiste akterje na področju bazičnih in raziskav, aplikativnih raziskav podpiramo pri njihovem temeljnem in aplikativnem raziskovanju še naprej. Glede na to, da je akt o čipih oziroma nasploh področje čipov eno od prioritetnih, je tudi seveda s stabilnim financiranjem in z možnostjo, zdaj pa zares po novi zakonodaji, strateškega usmerjevanja institucij v ta področja možno in predvsem spodbujamo, da institucije ta del razvijajo oziroma da ga krepijo tam, kjer ta potencial že obstaja.

Kjer imamo ključno vrzel in ki jo bomo morali v nadaljevanju zapolniti je, seveda, na dveh ravneh. Prva stvar je povezovanje tega raziskovalnega z industrijskim, kjer se srečamo mi z Ministrstvom za gospodarski razvoj, turizem in šport in pa seveda potem čisto v komercializacijo, kjer seveda je spet MGTŠ tisti, ki ima inštrumente in pa Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki ima nekako generalen pogled oziroma generalno vse skupaj spremlja.

Kar mi na ministrstvu počnemo je tudi to, da smo aktivno vključeni na EU ravni v tiste zadeve oziroma v tista delovna telesa oziroma odbore, kjer se to odvija in poskušamo pač naš del prispevati k temu, da je kondicija takšna, kot mora biti naše raziskovalne sfere in pa njenega povezovanja z gospodarstvom.

In morda še ena reč, ki je pomembna, precej intenzivno se dogajajo stvari tudi s v sodelovanju s kolegi čez mejo. Namreč, v Beljaku je pomemben center za področje čipov in dejstvo je, da je bil podpisan sporazum med deželno vlado in pa med Slovenijo. In eno od sodelovalnih področij je tudi področje čipov. Skratka, mi se jasno zavedamo, da so čipi mnogo predraga zgodba, da bi bazično infrastrukturo postavljali pri nas. Je pa ključnega pomena to, da našim raziskovalcem, pa moram reči, da v tem kontekstu jih ni prav veliko, ima prav malo pa tudi ne, skratka, govorimo o nekaj raziskovalnih skupinah, ki so sposobne in ki so na ravni, da lahko konkurenčno sodelujejo v mednarodnem kontekstu. Skratka, tem je treba zagotoviti dostop do tistih centrov in do tistega, do infrastrukture, ki je za to delo potrebujejo.

Kot rečeno kar se tiče pa samega akcijskega načrta pa bomo mi absolutno se vključevali v vse kar bo pripravljeno oziroma na kar nas bo MDP pozval, tako kot se odzivamo na področju umetne inteligence in še katerih izmed področij, ki jih pokrivajo, ampak vendar tu, oni so se javili za koordinacijo procesa in s tega vidika o sami pripravi oziroma točki, v kateri se nahaja akcijski načrt ne morem zdaj reči z našega zornega kota. To je kar se čipov tiče. Bi pa morda, če lahko kolega, pa drugi del.

Hvala lepa.

Gospod Urban Kodrič, izvolite, beseda je vaša.

Hvala. Spoštovana predsedujoča, spoštovani člani odbora, ostali vabljeni!

Kaj dosti kot je navedeno v odgovoru, ki ga je ministrstvo podalo Državnemu zboru 29. 9. skoraj ni dodati. Dejstvo je, da MVZI izvaja aktivnosti na področju povečanja vpisnih mest za študij na področju medicine, zdravstva. Tudi v skladu s strategijo o zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev ministrstvo zagotavlja sredstva ob upoštevanju vsakoletnega soglasja Vlade. Kar se tiče pa same farmacije pa za to področje zaenkrat ni bila izražena potreba po povečanju mest za vpisa oziroma za diplomante.

Samo povečanje vpisnih mest na področju medicine je zgolj prvi korak k nekemu povečanju števila študentov. Na dolgi rok je namreč potrebno zagotoviti tudi ustrezno infrastrukturo, saj, če želimo dobre študente, če dobro izobražene študente, jim je potrebno tudi omogočiti pogoje za delo. V letih 2021 do 2031 je predvideno za visokošolske zavode za enovit magistrski študij medicine, dentalne medicine in farmacije sredstev v višini 200 milijonov, za ostale, torej srednje šole, višje strokovne šole in visokošolske zavode s področja zdravstva pa v višini 50 milijonov evrov. Bilo je vprašanje nedoločenega izvajalca oziroma nosilca. Te aktivnosti se izvajajo v okviru našega ministrstva v sektorju za visoko šolstvo in pa v službi za investicije glede dogovorov oziroma glede vključevanja kliničnih mentorjev moram pa povedati, da je bila kot odgovor oziroma so bili kot odgovorni nosilci za izvedbo tega identificiranja Univerze v Mariboru in v Ljubljani in po mojih zadnjih podatkih so dogovori z izvajalci v teku. Tako, da mogoče toliko z moje strani. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Drugih vabljenih ni na sejo, tako da zaključujem s predstavitvijo stališč vabljenih na sejo in odpiram razpravo članov in članic odbora.

Prva se je priglasila kolegica Alenka Helbl. Izvoli, Alenka.

Hvala za besedo. lep pozdrav vsem!

No, torej danes sedimo na Odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino in jaz se spomnim prve redne seje 6. julija 2022, ko smo razpravljali prav o tem, torej o gibalni kondiciji naših otrok in o teh težavah, ki jih vidimo na tem področju in takrat smo poslušali, torej bom citirala tudi iz magnetograma, kako so v času covida otroci utrpeli veliko škodo, ker jim to ni bilo omogočeno in kolega iz koalicije je dejal: "Odtujili smo jih s socializacijo, odtujili smo jih šolanja, druženja, gibanja in gibanje eden najpomembnejših gradnikov razvoja." In takrat je bilo tudi rečeno s strani koalicije da se bomo torej 6. julija 22 pogovarjali o ukrepih ki bodo začasni in se bomo pogovarjali o ukrepih tudi tistih ki bodo sistemski in bodo daljnoročno vplivali na gibalne sposobnosti naših otrok. Takrat je bil z nami na seji kot vabljen tudi predstavnik Slofita Univerze v Ljubljani s Fakultete za šport, torej gospod Gregor Starc(?), ki nam je lepo razložil in mislim, da smo se takrat z njegovimi izjavami vsi strinjali in sprejeti sklep takrat je bil vsem poznan. Verjamem, da bo torej Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino torej predlaga Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da v šolskem letu 2022/2023 uporabi vse obstoječe mehanizme, s katerimi lahko poveča telesno dejavnost v šolskem času, to je gibanje v okviru jutranjega in popoldanskega varstva, dodatni dopolnilni pouk športne vzgoje in podobno ter v povečanje telesne dejavnosti vključiti tako učitelje kot učence.

Takrat smo govorili tudi o ponovni vzpostavitvi programa Zdrav življenjski slog. No, zdaj vemo, da ga ne bo, da so vzrok tega sredstva, ki jih ni. In jaz se sprašujem kako ste pravzaprav usklajeni, zato smo tudi naredili ta pregled, pa se mogoče v koaliciji malo vprašate tudi o uskladitvi, če je sprejet sklep, kjer na odboru pa itak ima večina, na odboru večino torej ima koalicija, vsi se strinjamo, vsi gremo veseli domov, pa tega ni, pa nič, pa nič.

Drugi sklep, torej tisti sklep o zdravem življenjskem slogu je, torej lahko rečemo, da čisto odpišemo in jaz zdaj, zelo težko sicer, ker sem pred pol ure dobila ta odgovor Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Glede teh sklepov, jaz mislim, da to kar ste zapisali in o čemer se pogovarjamo, torej obvezni razširjeni program in tudi druge izvedbene možnosti, priložnosti, ki vključujejo gibanje in da karkoli šole izvajajo, pouk na prostem, poučevanje z gibanjem in tako naprej, minute za zdravje, vse to je prav, ampak to šole počnejo ne vse, torej ni sistemske rešitve. In zdaj, če se, glede teh dveh sklepov, ki sta bila sprejeta na tisti prvi redni seji pred letom in tremi meseci, pa vendarle vprašamo čemu mi sedimo na odboru, razpravljamo, iščemo možnosti, se pogovarjamo, se morda kdaj tudi ne strinjamo, ampak tukaj smo se in ta dva sklepa sta bila sprejeta, predvsem torej s pomočjo koalicije, da pa zdaj sedimo po letu in treh mesecih na odboru in se pogovarjamo o tem, da to ni bilo izvedeno. In če poslanci kot predstavniki ljudstva in člani zakonodajne veje oblasti izvajamo nadzorno funkcijo nad izvršilno vejo oblasti in tudi torej glede tega kar piše v Ustavi Republike Slovenije v 112. členu, kdo torej imenuje ali razrešuje predsednika Vlade kot člane Vlade. In Ustava določa v 110. členu tudi, da so Vlada in posamezni ministri v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni Državnemu zboru. In ugotavljamo torej, da se sprejeti sklepi na Odboru za izobraževanje niso izvrševali, smo zapisali. Zdaj tukaj dobimo seveda ves odgovor tik pred zdajci. Morali bi pa pravzaprav tudi na ministrstvu skrbeti za to, da bi temu sledili in se potrudili, da bi te sklepe izvršili, tudi, tudi, jaz verjamem, da ne moremo kar tako skakati z nekimi posameznimi odločitvami, da je treba to celostno rešiti, ampak če se enkrat ne lotiš zadev, se jih nikoli ne boš. Nikoli ne bo dovolj časa in še manj denarja glede vseh teh sklepov ki so bili dani in mi smo dosti smo se dosti pogovarjali mi zdaj čakamo na reformo pa na vse to kar pač bo ampak to še kar čakamo se mi zdi zelo neodgovorno, da se na tem področju pravzaprav nikamor ne premakne in stojimo, nekako čakamo, da gredo stvari kar same od sebe in tudi glede sklepov, ki v bistvu nimajo roka, ki smo jih sprejeli 19. maja 2023, pravzaprav kažejo smer, kam in kako naj se na področju izobraževanja v bistvu peljejo stvari. Jaz bi se odzvala tudi na mogoče odgovor sklepa z 19, torej rok, ki sicer poteče 19. 11. 2023, torej sklep, da ta naš Odbor za izobraževanje, znanost in mladino ter Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pozivata Vlado, da preuči pobudo za uvrstitev spletnega ustrahovanja med kazniva dejanja v vseh državah članicah EU in v roku šestih mesecev, torej do 19. 11. pripravi dopolnitve zakonodaje za učinkovitejšo obravnavo spletnega ustrahovanja. Zdaj slišimo, da to sodi na področje pravosodja, ampak problem je pa v šolah, ko govorimo o medvrstniškem nasilju, s katerimi in torej z reševanjem teh težav se ukvarjajo šole, svetovalne službe, pa še kdo. In če želimo rešiti ta problem na nek način, da pokažemo, da mislimo na tem področju resno, ne moremo prelagati zgolj na eno drugo ministrstvo oziroma bi moral biti dan nek signal vsem, ki bi morali biti vključeni v rešitev tega problema in da med ministrstvi pa vendarle ta dogovor sklenete in uredite in se tega lotite. Rok je torej 19. 11. 2023.

Potem še glede sklepa o, torej Odbor za gospodarstvo in Odbor za izobraževanje podpirata združevanje deležnikov s področja razvoja, izdelave in uporabe polprevodnikov v slovenskih konzorcij za skupni nastop v okviru obravnave evropskega akta o čipih. Zdaj, ko sem pogledala ta odgovor Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, glede tega je Ministrstvo za izobraževanje zapisalo, da je ta sklep v pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Zdaj slišimo od tega ministrstva, da je za to zadolženo ministrstvo, kako že, za digitalno preobrazbo ali kaj že? Torej, zdaj mogoče bi pa bil že en skrajni čas, da se odločite kdo je za kaj pristojen. In da stvari lahko stečejo, ker očitno se potem še, če ne veste kdo je pristojen za to, še nič ne teče v reševanju teh zadev.

Potem še to število vpisnih mest za študij medicine, farmacije in dentalne medicine. Poslušamo že v bistvu ja, da tečejo aktivnosti, da se bo to nekako zgodilo, študijsko leto 2023/2024 pa je pred nami. Tako, da jaz tukaj sicer moram reči, da sem zelo razočarana nad tem, nad to neučinkovitostjo, nad to neučinkovitostjo pa tudi nad tem, da enostavno lahko ministrstvo se odloči in ignorira sprejete sklepe na Odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino, torej pardon, brez športa.

Tako, da predlagam, da tako kot smo zapisali v predlogu sklica za današnjo sejo, da pa vendarle, jaz verjamem, da vam ni vseeno, da o tem govorimo, kajti to kaže tudi na to, da bdimo nad tem, kar je povedano, kar je izrečeno, kar je izrečeno pred vso slovensko javnostjo in vemo, da je tudi izobraževanje izjemno pomemben del naše družbe, se mi zdi, da kar za dolgoročno preživetje vsekakor izjemnega pomena, morda celo največjega. In da ponovno preučite vse sprejete sklepe in jih realizirate in jih realizirate in da tudi vse obravnavane sklepe torej obravnavate z vso resnostjo in se tudi odzivate dovolj hitro, tako kot ste pravzaprav morda sploh na področju šolstva, ker vemo, da moramo biti fleksibilni in se prilagajati stanju v družbi in biti torej odzivni na vse spremembe. Premalo je reči, ni razpoložljivih sredstev. Bomo celostno, kdaj bomo celostno, se ne ve, vse gre v nedogled nekako naprej in moram reči, da sem jaz osebno tudi zelo razočaran nad tem, da se nekaj sprejme, pa čakamo na izvršitve, pa tega ni. Tako da ne vem, imam občutek, kot da, kot da ni pomembno, kaj se dogovorimo tu, ampak je bolj pomembno, kaj se dogovorijo nekje drugje. Hvala lepa.