Spoštovani kolegice in kolegi, ostali prisotni, pričenjam 37. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vas vse lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da se je opravičila poslanka Nataša Sukič, na seji pa kot nadomestni član nastopa poslanec Soniboj Knežak, ki nadomešča poslanca Predraga Bakovića.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: prvič, Kakšna bo energetska politika Slovenije v prihodnosti?

Ker do pričetka seje nisem prejela nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo torej na obravnavo 1. - in edine – TOČKE DNEVNEGA REDA – KAKŠNA BO ENERGETSKA POLITIKE SLOVENIJE V PRIHODNJE?

Navedeno točko dnevnega reda bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odbora z dne 28. 9. 2023, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: predlagatelj Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v imenu predlagatelja Bojan Podkrajšek, dr. Robert Golob, predsednik Vlade, mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, dr. Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Inštitutu Jožef Stefan, dr. Tomaž Žagar, Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije, dr. Rafael Mihalič, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Inženirska zbornica Slovenije, dr. Matej Lahovnik, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, mag. Aleksander Mervar, predsednik Energetske zbornice Slovenije, mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Štefan, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije. Naknadno je bil vabljen še Edin Lakić, Inovacijsko razvojni inštitut Univerze v Ljubljani.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve.

Besedo dajem predlagatelju, se pravi, da poda dopolnilno obrazložitev k zahtevi v imenu Poslanske skupine SDS, poslancu Bojanu Podkrajšku. Izvolite.

Spoštovana predsednica tega odbora, hvala za dano besedo. Lep pozdrav najprej državni sekretarki, vsem cenjenim gostom, predvsem pa poslanskim kolegicam in kolegom!

V Slovenski demokratski stranki smo današnjo sejo sklicali seveda z eno točko dnevnega reda, torej kakšna bo energetska politika Slovenije v prihodnje. Zdi se nam to vprašanje, ta vprašaj, ki je seveda pod tem stavkom zelo pomemben. Pa mogoče nekaj stavkov, da zaidem izven meja Republike Slovenije, ker Slovenija spada k Evropski uniji, seveda se tudi dotika energetske politike tudi čez naše meje.

Dejstvo je, da je Evropska unija na delovanju energetike v preteklosti, to je po našem mnenju, prepustila to trgu. To je danes prav gotovo razvidno. Prav gotovo tudi zaslepenje z zelenim aktivizmom, ki je obljubljal rešitev. Pri tem pa ni opozarjal na to, da lahko obnovljivi viri energije zasledujejo delovanje, da zasledujejo delovanje samo s podporo klasičnih elektrarn. Glavna skrb Unije pred vojno v Ukrajini, to je pred 24. 2. 2022, je prav gotovo bila razogljičenje z nizko oziroma brez ogljičnimi viri. Po začetku vojne v Ukrajini se je pa unija začela ukvarjati z dvema poglavitnima velikima vprašanjema, to je oskrba z električno energijo pa visoke cene električne energije. Vojna v Ukrajini je podprla tudi veliko scenarijev razogljičenja, ki so bili pripravljeni v Evropski uniji v preteklosti. Fosilne vire v Evropi, ki znašajo skoraj 70 % ni mogoče nadomestiti zgolj z obnovljivimi viri energije.

Naj še omenim energetsko konferenco, ki je bila konec meseca aprila v Stockholmu v času predsedovanja Švedske Evropski uniji. Tam sva bila s kolegom poslancem iz Svobode. Prisotne so bile vse članice Evropske unije. In seveda en skupni pogled je bil prav gotovo enoten, da Evropska unija se v celoti ukvarja s previsokimi cenami energije.

Kar se pa tiče strategije pa prihodnosti Evropske unije na področju energije so pa, smo pa delovali oziroma so delovali kot razglašen orkester. Seveda, vsaka članica je imela svoje poglede na prihodnost, predvsem tiste, ki bodo investirale v energijo v Evropski uniji.

Zdaj pa k osnutku zakona energetska politika, ki je šel v obravnavo 1. septembra letošnjega leta in je bil v obravnavi samo 17 dni. Po našem se zastavlja neodgovorna energetska prihodnost Slovenije. Strokovna javnost je imela zgolj 17 dni možnosti sodelovati v tej javni obravnavi. Če gre tak zakon v veljavo, bodo cene, po našem mnenju, električne energije znatno poskočile v prihodnosti ter čaka nas prekomeren procent uvoza električne energije iz tujine, posledično pa velika uvozna odvisnost. Po našem mnenju je stabilna oskrba z električno energijo in po dostopnih cenah jedrska energija, ki jo je po osnutku tega zakona zakon oziroma ministrstvo oziroma vlada izpustila. Naša skupna skrb mora biti, to smo prepričani v Slovenski demokratski stranki, da zagotovimo stabilne vire po dostopnih cenah v prihodnosti.

Zdaj pa še nekaj besed o ogrevanju. Seveda tudi ta osnutek energetske politike v prihodnje se dotika tudi ogrevanja. Seveda lokalni energetski koncept, obvezna prednostna raba energije. Seveda po našem mnenju so to trdni temelji, ki pa niso najboljši, ki bodo seveda dali smernice lokalnim skupnostim, ki bodo sprejemale seveda na svojih občinskih svetih tudi smernice za na področju ogrevanja v posameznih občinah. Seveda zasledili smo tudi, da najprej sonce, s čim se strinjamo. Ne moremo se pa strinjati seveda, da v tem zakonu na koncu, čisto na koncu je pa les. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, za to smo tudi za ta današnji sklic predlagali štiri sklepe, ki jih bom predstavil, ki ste jih dobili v gradivu in bom jih predstavil po zaključeni razpravi. Seveda ne trdimo, da smo največji strokovnjaki na področju energije, bomo pa vztrajali, da ko se zastavlja energetska politika za prihodnje v Republiki Sloveniji, da se tu vključi čim širši krog stroke, ki je, dejstvo, da jo imamo v Sloveniji, ampak jo je treba poslušati. Imamo tudi eno možnost, to sem sam trdno prepričan, glede na to, da je Evropska unija na tem področju razglašena, da najdemo koncept, ki bo dostopen, pa blizu gospodarstva. Nedvomno je, da nam gospodarstveniki vsak dan tarnajo, da imajo velike težave z energijo, predvsem pa z njihovo ceno, pa tu imamo tudi v mislih seveda vsa gospodinjstva, v vse državljanke in državljane, da bo ta evropski energetski koncept tak, ta energetska politika takšna ko bo ta zakon sprejet, da bo dostopen in da s tem ne bodo imele težave državljanke in državljani.

In naj zaključim s to mislijo, zavedati se moramo, da na eni strani se s tem sooča naše gospodarstvo, na drugi strani pa naše državljanke in državljani. In če si predstavljamo nekoga, ki ima pokojnine 600 ali pa 700 € in da ga čaka položnica za električno energijo 100 ali pa 150 evrov ali pa še več, jaz mislim, da je to zelo močan apel, da stopimo na tem področju skupaj, da upoštevamo stroko, da se zavedamo, ko delamo nek koncept, seveda velikokrat se tudi obračamo na Evropsko unijo, ker sem jo v svoji predstavitvi tudi velikokrat omenjal, da so naslednje leto volitve v Evropski parlament, da se bo ta politika verjetno spreminjala. Skratka, naša želja je s tem sklicem današnje seje, da ne iščemo razlogov kako se nekaj ne da, ampak da iščemo možnosti v upoštevanju stroke. Seveda naš predlog je tudi, da se ta zakon da ponovno v javno obravnavo, da ima možnost stroka vsaj 30 dni, da se s tem sooči in da nam stroka da za našo prihodnost najboljše iztočnice na področju energije v Republiki Sloveniji. Hvala za vaš posluh.

Hvala tudi vam za predstavitev.

Še pooblastilo imam, in sicer poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanca Zvonka Černača.

Besedo pa zdaj dajem predstavnici Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državni sekretarki mag. Tini Seršen. Izvolite.

Najlepša hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Hvala za priložnost, da vam lahko z ekipo tukaj predstavimo osnutek Zakona o energetski politiki. Gre namreč za zadnji zakon po vrsti oziroma po delitvi Energetskega zakona EZ-1 na 6 področnih zakonov in s sprejetjem le-tega bi zaključili proces, ki smo ga v Sloveniji začeli leta 2018. Predlog zakona je sicer šel že v več tedensko, torej več kot 6 tednov trajajočo daljšo javno obravnavo že poleti 2021, a je lani energetska kriza preusmerila pozornost na druge, bolj nujne ukrepe za zaščito Slovenije in njenih državljanov. Zato se je pač proces njegovega sprejemanja lani nekako začasno zaustavil, smo se pa k njemu na ministrstvu vrnili letos. Po mojem spominu je prvič, da se nek energetski zakon obravnava v Državnem zboru, preden je sploh zaključil strokovno in medresorsko usklajevanje, preden bi se do njega sploh lahko opredelila Vlada ali koalicija. Zato danes tukaj pred vami ne bom mogla predstavljati drugega kot stališče ministrstva, za kar seveda že vnaprej opozarjam, da to ni nujno končno stališče, ki ga bo zagovarjala tudi Vlada. Določena vprašanja na ministrstvu pristojne službe še strokovno preučujejo in usklajujejo, zato tudi ni nujno, da bomo danes imeli vse strokovne odgovore, zagotovo pa boste imeli poslanci v času zakonodajnega postopka veliko priložnosti in možnosti zakon izboljšati, spremeniti, a kot rečeno, končni predlog, ki ga bo obravnavala Vlada, sploh še ni znan. Se pa zahvaljujemo za to priložnost, prvič, zato, ker to kaže res na to, kako zelo se je svet spremenil. Očitno vsi čutimo danes podnebne spremembe in čutimo potrebo po ukrepanju in prav tako se vsi očitno zavedamo, kako pomembna je oskrba s čisto energijo. In to kaže na to, zakaj smo danes tukaj. Ta drug razlog, za katerega se zahvaljujemo tudi za vabilo, je, ker danes lahko tukaj zavrnemo zavajanja oziroma ovržemo zavajanja, ki se pojavljajo v javnosti in tudi odgovorimo na vsa vprašanja.

Naj najprej začnem z zelo jasno jasnim zanikanjem in trditvijo, da je popolno in čisto zavajanje trditev, da bo ta zakon dvignil cene električne energije. Nato naj nadaljujem z naslednjim najbolj pogostim zavajanjem, ki se zadnje čase pojavlja v javnosti. ZEP, torej osnutek Zakona o energetski politiki v osnovi ne prinaša novih sistemskih določb, ni nek nov sistemski zakon. V 95, % gre za člene, ki so že v veljavnem zakonu, le izboljšujejo se, nadgrajujejo se, odpravljajo se napake, modernizira se pravni okvir, usklajuje se z zadnjimi spremembami na EU ravni. Zares novih določb je res le peščica, zato se mi pri ministrstvu pri drugi, torej ponovljeni javni obravnavi tega osnutka zakona ni imelo težave odločiti se za skrajšanje na 17 dni. Nikakor ni dvoma, da je člen o prednostni rabi energije vsebinsko vsekakor neka nova določba, ki je pa sicer v nerazdelani obliki prisoten že v veljavnem zakonu EZ-1 od leta 2014, praksa pa je pokazala, da je premalo pravno razdelan oziroma podnormiran, zato je na terenu prihajalo do z njim neskladnih rešitev. Ministrstvo je prepoznalo potrebo torej že leta 2021 na strokovni ravni, da bolj razdela ta člen, ki je, ponavljam, prisoten že od leta 2014, in tak bolj razdelan člen tudi vključilo v osnutek zakona, ki je že bil dan poslan v javno obravnavo 21. 7. 2021. Za ponovno javno obravnavo letos je bil člen še nekoliko dodelan, tudi upoštevajoč pripombe, ki smo jih prejeli iz prve javne obravnave, hkrati pa se ne morejo zanikati geostrateške okoliščine, ki so se nam vmes zgodile in tudi temu ustrezno je bil člen prilagojen in tudi Slovenija se mora temu prilagoditi. Naj spomnim, na fosilnih gorivih smo popolnoma uvozno odvisni, smo popolnoma izpostavljeni velikim strateškim igralcem na globalnih trgih in zelo drago nas stanejo tako v denarju kot v zdravju kot v okoljski škodi. Lani v tem času nismo niti vedeli ali bomo sploh imeli plin za ogrevanje, zato nekoliko preseneča, presenečajo pozivi, da se njegova raba naj širi oziroma naj se njegova raba ne zajezi. A osnutek zakona kljub vsemu ni šel tako daleč, da bi prepovedal rabo zemeljskega plina, kot se to zelo narobe poroča in tudi predlagatelj tega sklica to trdi v svojem pozivu. Zakon je le rekel, da se pri novih, to je pri stanovanjskih stavbah, novih stanovanjskih stavbah plin več ne projektira in vgrajuje, prav tako naj se ne širi oziroma podeljujejo nove plinske koncesije. Za tiste koncesije, ki se kmalu iztečejo. To pomeni, da je gradnja omrežja že popolnoma zamortizirana in se tudi lahko razmišlja o novih investicijah, pa se z zakonom določi neko prehodno obdobje, da se najde ustrezne rešitve za prehod na nizkoogljične vire. Seveda kakšno je to prehodno obdobje, je stvar javne razprave, tudi za to je bil zakon dan v javno obravnavo. Pravica odklopa od distribucije zemeljskega plina ali distribucije toplote, ki ni energetsko učinkovita, je odjemalcem tako in tako že danes omogočena po veljavni zakonodaji, ki je bila sprejeta leta 2021, ta druga v letu 2022, določba v ZEP-u pa le še dodatno to ureja na sistemski način. Da bi se plin prenehal uporabljati za ogrevanje novih stanovanjskih stavb tako ne more biti presenečenje. O tem se pogovarjamo že nekaj časa in tudi prvič je ministrstvo dalo v javno obravnavo tak predlog, že leta 2021 o pripravi enega drugega predloga zakona, vendar je bila kasneje sprejeta odločitev, da se prepove le projektiranje in vgradnja kotla na kurilno olje, mazut in premog. Danes, ko vemo kako smo ranljivi pri cenovni volatilnosti, kako smo ranljivi pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom, ko vemo, da bo tudi za ogrevanje na zemeljski plin potrebno kupovati emisijske kupone, ko vemo, da moramo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, ne jih povečevati, bi bilo neresno in neodgovorno od katerekoli stroke ali katerekoli politike, da se o tej temi ne pogovarjamo. Prav tako vemo, da ne dosegamo ciljev za zmanjšanje rabe zemeljskega plina torej, -15 % glede na zadnjih pet let, ta obveznost za Slovenijo še vedno velja. Zato je potrebno zaščititi ljudi, ki so najbolj ranljivi v tem pogledu in jih pravočasno seznaniti s tem, kaj se bo dogajalo v naslednjem desetletju in jim tudi omogočiti ustrezne alternative. Prav tako vemo, da plin rabimo v industrijskih procesih, kjer je bistveno težje nadomeščati oziroma na voljo niso takšne alternative, kot so pri ogrevanju stavb. Prav tako je tudi to neločljivo povezano s številnimi spodbudami, ki jih ima že danes država, ki ljudi spodbuja, da opustijo rabo fosilnih goriv. Subvencije so na voljo tako na Eko skladu za distributerje, ki se odločajo. Za nove investicije subvencije podeljuje samo ministrstvo, in še: Ta mesec bomo odprli tudi nov razpis na Borzenu, ki bo omogočil investicije v sektor ogrevanja tudi podjetjem. Glede rabe trdnih goriv v strnjenih naseljih je sicer bolj kot energetski problem onesnaženja s PM delci. Mislim, da ni osebe v tej sobi, ki se tega problema ne bi zavedala, zato je prav, da se omeji raba lesne biomase v strnjenih naseljih, če gre za osnovni sistem ogrevanja ne za dogrevanje. Ponovno, določba se nanaša le na nove ali energetsko prenovljene eno ali dvostanovanjske stavbe, govorimo o prepovedi projektiranja in vgradnje v nove sisteme. V strnjenih naseljih, so že danes na voljo sprejemljive alternative, ki ne predstavljajo takšnega bremena za javno zdravje. Če je daljinsko ogrevanje, se spodbuja priklop in na to so toplotne črpalke. Nove stavbe, če so zgrajene v skladu s pravili, tako ali tako so praktično nič energijske in za ogrevanje ne bi smele porabiti veliko energije. Kakšen bo končni člen o prioritetni rabi po končanem strokovnem in medresorskem usklajevanju, je ta trenutek težko reči, bo pa zagotovo spremenjen, dodelan, izboljšan. V javni obravnavi smo dobili veliko pripomb, večinoma konstruktivnih in te bomo v največji možni meri vsekakor upoštevali. Temu je tudi namenjena javna obravnava.

Drugi najbolj pogosti očitek, ki se pojavlja, je, da jedrska energija v zakonu ni prepoznana. Ministrstvo odgovarja, da tudi ta očitek ni korekten. Zakon uporablja besedo oziroma terminologijo nizkoogljičen in v strokovnih krogih ni nobenega dvoma, da ta termin vključuje jedrsko energijo. Jedrska je tako vključena med načela energetske politike, med naloge ministrstva in med energetsko infrastrukturo. Bomo pa seveda upoštevali predloge, ki smo jih prejeli in besedo nizkoogljičen zamenjali z jedrskim vodikom. Med prioritetno rabo energije jedrske seveda ni smiselno vključevati. Člen namreč govori o tem, da kakšna prioritetna raba energetskih virov in energentov se mora upoštevati na ravni lokalne skupnosti, ko določa potrebe za ogrevanje stavb na svojem območju, torej na območju občine. To nedvoumno in jasno izhaja iz samega člena, iz prvega odstavka in vabim vse, da ga preberemo. Ogrevanje iz odvečne, odvečne toplote obstoječe jedrske elektrarne tako v 211 slovenskih občinah ni mogoče, če je pa mogoče v Mestni občini Krško, bomo na ministrstvu se, še preučili. A preden to obveznost vključimo, torej obveznost, ki bo zavezala občino Krško, da se ogreva iz odvečne toplote iz NEK, preden to obveznost vključimo v zakon, želimo res nedvoumno in jasno to preveriti tako z NEK kot z občino, da je kaj takega sploh izvedljivo. Prav tako jedrske energije ne moremo vključiti v člene, ki urejajo pristojnosti energetskega regulata, kar je mimogrede polovica materialnih členov tega zakona. Ne moremo je tudi ne vključiti v poglavje o transportu ogljikovega dioksida niti v poglavje o upravljanju kapitalskih naložb v pristojnosti Vlade, prav tako je ne moremo vključiti v poglavje o stečajnih določbah niti v poglavje, ki ureja črpanje evropskih sredstev, ki so namenjeni pravičnemu prehodu pri opuščanju premoga ali modernizaciji, saj ti evropski skladi pač eksplicitno ne dovoljujejo trošenja nepovratnih sredstev Evropske unije za jedrsko energijo. Je pa tako in tako časovni pritisk na Sloveniji, da ta sredstva počrpa v naslednjih nekaj letih. Poudarjam, jedrska je vključena v zakon, bomo terminologijo seveda ustrezno prilagodili iz nizkoogljičnega v jedrsko in vodik. Je pa na tem mestu, da opozorim, da samo jedrsko energijo obravnavajo vsaj trije drugi zakoni. Prvi zakon je ZVISJV, ki obravnava jedrsko energijo z vidika jedrske varnosti. Drugi zakon, ki ureja upravljanje naše jedrske elektrarne, je zakon o ratifikaciji meddržavne pogodbe. Tretji zakon, ki ureja trgovanje z električno energijo, ki je proizvedena v slovenski polovici Jedrske elektrarne Krško, je urejeno po Zakonu o oskrbi z električno energijo. JEK 2 pa sem, verjamem, da se strinjamo, da bi tako kot TEŠ in hidroelektrarne tako ali tako zaslužil svoj ločen zakon. Zakon torej seveda zajame eno široko paleto interesov in pripomb, ki jih je ministrstvo dobilo, je seveda veliko, te zdaj preučujemo. Ko bodo oblikovane nove strokovne rešitve v osnutku zakona, bomo prestali še medresorsko usklajevanje, nato sledi še obravnava na Vladi in temu seveda bo sledila parlamentarna procedura. Kakšna bo energetska politika v prihodnje, v veliki meri ne bo določal le en zakon pač pa cela paleta zakonov, pa ne samo energetskih, tako evropskih kot nacionalnih. Smer in cilje si bomo pa začrtali v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu in tukaj ponovno izkazujemo pripravljenost ministrstev, da skupaj s konzorcijem desetih strokovnih inštitucij v Republiki Sloveniji predstavi odboru, kakšen je zadnji osnutek ... Na samo realizacijo naših ciljev bodo pa seveda v prihodnje vplivali številni širši zunanji dejavniki.

Bom zaključila, hvala.

Hvala lepa.

Naprej pa bi dala besedo ostalim prisotnim, torej vabljenim, če bi želel še kdo podati kakšno pojasnilo v zvezi z zahtevo. Ob tem pa naj spomnim, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga zainteresirane javnosti, ki je vabljena na sejo, da v okviru obravnavane točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavi ter obrazloži svoje mnenje in stališče o zadevi, ki je predmet obravnave, ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev. Prav tako zunanje vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati. Posledično vas zato pozivam oziroma prosim, da svoje poglede in stališča res strnete v tem uvodnem delu. Želi kdo besedo? (Ne.)

Torej bomo kar prešli na razpravo članic in članov odbora k besedi. Lepo prosim, če se prijavite. Želi kdo razpravljati? Ja, kolega Danijel Krivec, kar izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Lep pozdrav vsem prisotnim, kolegom in kolegicam poslancem, vabljenim gostom, ministrstvu oziroma sekretarki in njeni ekipi.

Malo me čudi, da se noben od vabljenih gostov ni javil. Jaz mislim, da pa tem področju Zakona o energetski politiki in na splošno o energetiki v Sloveniji bi bilo prav, da slišimo tudi kakšno strokovno razpravo. In bi predlagal, predsednica, da mogoče jih kasneje še enkrat pozovete, ker brez veze, da tu sedijo, pa ne smejo nič povedati. Mislim, da to bo nekoristno.

Poslušali smo državno sekretarko, ki je govorila o pač teh ciljih oziroma tem dokumentu kot do neke mere že dosti dokončanem elementu, pa govorila je o tem, da so se odločili, da je zadosti zelo kratkotrajna javna obravnava v javnosti glede tega področja, kar mislim, da ni dobro in tudi ni v skladu s pravili, ki veljajo za tako pomembne zakone, kot je nenazadnje tudi Zakon o energetski politiki.

V tem zakonu je veliko nekih usmeritev, ki sicer mogoče na prvi pogled izgledajo zelo nedolžni, lahko pa v nadaljevanju postanejo zelo zavezujoči, sploh če se bodo stvari tudi znotraj Evropske unije še naprej spreminjale in zapletale.

Lepo je bilo povedano, da pač opuščamo fosilna goriva, glede na to, da smo odvisni od uvoza, to pač vsi na nek način lahko razumemo, ampak spet preprečevati zdaj v nekem trenutku ogrevanje na plin od nekega trenutka dalje tudi na področjih, kjer je to nekje na novo pripeljano v nek prostor, bo verjetno povzročalo težave. Tako, da jaz upam, da bodo tu ta prehodna obdobja malo bolj normalna in smiselna, ker nenazadnje tudi znotraj razgovorov na evropski ravni se stvari precej, precej spreminjajo v zadnjem obdobju. Predvsem bi bilo pa nespametno neke stvari zavezati preden pridemo do novih evropskih volitev, novega Evropskega parlamenta, ker verjetno se bodo marsikatere strategije in politike, ki so do zdaj veljale, zelo, zelo spremenile v prihodnje. Če kdo verjame, da bo Nemčija ostala na tem, da bo imela zaprte nuklearke si verjetno zatiska oči pred neko realno situacijo, ki jo imamo znotraj evropskega prostora.

Tudi to govorjenje o tem, da smo odvisni od uvoza trdih goriv, je do neke mere smiselno, ampak ne vem, če se vsi ti, ki pišejo to strategijo, vprašajo, kaj pa pri tej tako opevani fotovoltaiki, ki jo porivate, ne samo skozi usta in nos, ampak skozi ušesa in vse odprtine, ki jih imamo, samo o tem poslušamo, ampak ne poveste korektno javnosti in vsem, da tam smo ne 80 ali pa 90, ampak 95 % odvisni od Kitajske. A, tega pa noben ne pove? Pri plinu imamo vsaj kakšno alternativo. Pri fotovoltaiki smo pa dobesedno ne samo odvisni, smo že odvisniki od ene države. Ne samo mi, tudi Evropa. In Evropa se tega zaveda. In če berete kakšne mednarodne članke, o tem je velika razprava znotraj evropskega prostora, ker Evropa je že enkrat pač naredila napačen korak, ki je bil sicer povezan tudi z nesrečo v Fukušimi, to vsi vemo, ampak takrat so bile očitno odločitve malo prehitre in navezava na ruski plin mogoče preveč rokohitrska. In tudi ta navezava zdaj in vztrajanje pri tem, da nas bo v Sloveniji rešila fotovoltaika, mislim da je pot v pogubo ne samo gospodarstva, ampak tudi vseh ostalih. Ali pa ta odvisnost, ki bo kasneje prešla v to, da bomo zelo drago plačevali te zadeve, pomenila velike težave predvsem gospodarstvu in še komu. Tako da govoriti o tem, da ne more biti zapisana tudi jedrska energija v nekem zakonu o energetski politiki, mislim, ta argumentacija, ki jo je sekretarka zdaj navajala, ne vem kam pelje. Jaz upam, da bomo to korigirali, popravili in da se bo to v nadaljevanju v teh dokumentih uredilo.

Ko govorimo o fotovoltaiki, tudi če bi bil tako idealen vir kot ga nekateri slikajo, v zdajšnjem obdobju pa verjetno še nekaj let ne bomo imeli zadosti zalogovnikov, ki bi to energijo v poletnih mesecih in takrat, ko sonce sije, v zadostni meri akumulirali. Po drugi strani pa to, kar tudi ne želijo vsi ti snovalci jasno povedati, mi v tem trenutku, pa tudi še kar nekaj časa ne bomo imeli omrežja, ki bi to zadevo na primeren način supportiral. Mogoče imamo prenosno omrežje dovolj zmogljivo, to verjetno ni problem, ker so že zdaj veliki energetski proizvajalci tam priklopljeni, ampak ko govorimo pa o fotovoltaiki na vsaki strehi, kar je neka fama oziroma že obsedenost nekaterih, celo na balkonih, pa počasi bodo začeli prodajati tudi v kleti, če damo tam primerno okno, ne, te energije pa enostavno ni možno transportirati, akumulirati, itn. Tako da če hočemo res s fotovoltaiko opremiti, tako kot eni želijo, celotno državo in da bodo vsi, vsa gospodinjstva dobesedno proizvajalci energije, to pomeni približno 25 let vlaganja v distribucijsko omrežje, v transformatorske postaje v RTP-je itn. Brez tega te energije ni možno nikamor transportirati. Zdaj tisti, ki se zanašate na to, da bo, da bodo neke akumulacije, se pravi neke baterije v zelo kratkem času za primerno ceno na voljo širšemu krogu, mislim, da se tudi motite oziroma zatiskate oči pred realnostjo. Ker če bi bilo to res, bi marsikatera država, ki je daleč pred nami, bila že zdaj verjetno opremljena s tem in bi na ta način funkcionirala. Imamo pa prakse po celem svetu, kjer se ponovno vzpostavlja intenzivni tempo gradnje tako nukleark. Za Kitajsko pa vsi veste, da zgradi približno 30 termoelektrarn vsako leto zato, da nam proizvaja fotovoltaiko. Zdaj, če ta ogljični odtis prenesemo, ne, upam, da bodo počasi nekateri nehali toliko čivkati o tem, kako mi onesnažujemo to okolje in kako brez nas se bo svet podrl in bomo imeli podnebno kataklizmo. Vsi se strinjamo, da je treba to omejevati, ampak treba je pogledati tudi realne podatke, kaj to v resnici pomeni. Ko se bo zgodilo, da bosta dva ognjenika bruhala, bo več onesnaženja kot celo leto, ki ga proizvedejo vsi vaši t. i. onesnaževalci, tudi tega nočete realno povedati. Po drugi strani pa ne poveste, da je večina ali pa vsaj polovica onesnaženja in emisij v Sloveniji posledica prometa, kjer spet govorite o tem, kako bomo vsi na elektriko se vozili, kako moramo vzpostaviti polnilne postaje itn., ampak na žalost to mogoče velja samo za kakšna mestna območja, kjer imamo zazankana omrežja, kjer se lahko take polnilne postaje tudi hitro postavijo z zadostno zmogljivostjo. Seveda vas pa ne zanima ostala periferija in cel razvoj Republike Slovenije, ampak gledate samo Ljubljano pa še to samo do ljubljanskega obroča. Tako, da ko bo ministrstva in tisti, ki to pišejo, se enkrat postavili na realna tla, pa mogoče preden gredo s faksa pisati študije in dokumente in prepisovati iz evropskih direktiv neumnosti, šli najprej za 5 let v kakšno distribucijo pa v kakšno podjetje, ki se ukvarja s tem, kako omogočiti nekaterim podeželskim krajem sploh oskrbo z elektriko ali pa še kaj drugega, pa boste lahko realno pisali, kaj je treba narediti v naslednjih desetih letih. Prej so pa to samo copy-paste nekih politik, ki jih Evropa prodaja, ki jih moramo sicer do neke mere spoštovati, ampak taki pingvini kot smo postali v zadnjem obdobju pri prepisovanju določenih stvari, pa upam, da se bo počasi nehalo, drugače bomo to državo zelo hitro zapravili in spravili v bankrot.

Hvala lepa.

Ja, sprejmem vašo, vaš predlog, da se gostujoči povabijo k razpravi. / oglašanje iz dvorane/ Velja. Mislim, da je bil gospod v prvi vrsti celo prvi, ker mi je že prej gestikuliral, tako da bi dala besedo najprej vam. Bi pa lepo prosila, če se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom. Izvolite.

Tako. Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor. Sem prijavljen preko Skupnosti občin Slovenije.

Rad bi povedal to, da sem še toliko star, da prihajam iz obdobja, ko je v mestu Maribor se v glavnem toplotno ogrevalo na premog. Vemo, kakšna je bila kakovost zraka. Mesto Maribor se je razvilo industrijsko, predvsem zaradi elektrike iz elektrarne hidroelektrarne Fala, zato je tudi v Mariboru ta, bom rekel, industrija tudi zrasla in se je razvila. No, kasneje pa je predvsem za proizvodnjo toplote se zgodilo to predvsem zaradi izboljšanja kakovosti zraka v mestu, kjer imamo čudovite rezultate, da smo pa 75 % odvisni od zemeljskega plina ta trenutek. Ta zakon nas bega, pravzaprav nam povzroča kar precej preglavic, strahov. Danes smo slišali, da s potekom koncesije, ki v Mariboru za, ki je bila podeljena v mariborski plinarni, poteče leta 2027, da bomo imeli mi takrat omrežje amortizirano. S tem se jaz ne bi strinjal, zaradi tega, ker amortizacija je odvisna od leta izgradnje in mi dograjujemo, izgrajujemo, obnavljamo, vlagamo v plinovodno omrežje neprestano, mislim, da tudi država še dograjuje plinovodna omrežja, tudi danes. Potem, kot vemo, bi morali zmanjšati porabo plina 15, % tega v Sloveniji nismo zmogli, mislim, da smo nekje na 13,7 res bili, pa me zanima, če je tu v bodoče tudi upoštevana priključitev nove ljubljanske plinske parne turbine, ki bo verjetno to proizvodnjo plina v Sloveniji še povečala? In seveda se nam tu pojavlja kar veliko vprašanj, predvsem skrbi nas ta časovnica oziroma prekratko obdobje prilagajanja in predlagamo podaljšanje tega obdobja. Ta zakon nam povzroča nevarnost za samooskrbno toploto. Mi ne vemo na kakšen način bomo lahko tako hitro v tako kratkem času se prestrukturirali, predvsem glede na to, da je vsesplošno znano, da smo kot občina zelo podfinancirani in da komaj krpamo, bom rekel, proračunsko leto eno z drugim. Povzroča tudi zmedo pri ljudeh, se pravi, glede same gradnje plinskih kotlov. Pravzaprav je ta predlog zakona na nek način že naredil precej revolucije. Mi se strinjamo s potjo, ki je tukaj zastavljena, mogoče s samim načinom poteka, pa časovnico pač ne. Nas zanima tudi, kaj bo s samimi omrežji, plinovodnimi, verjetno jih ne moremo pustiti kar tako v zemlji ali bodo le ti lahko uporabljeni za bio metan ali vodik? Kaj je s prenosnimi plinovodi? Mi se danes srečujemo z velikimi zahtevami pri vsaki gradnji infrastrukture, državne, cestne, ko prečkamo kakršen koli prenosni plinovod. Vsekakor nas je tudi strah nekako energetske revščine in podražitve zaradi tega prehoda, Zanima nas tudi kako bo s problemom hrupa v strnjenih naseljih, če bodo množično ljudje prihajali na toplotne črpalke? Potem moram povedati, da tudi še danes ljudje plačujejo glede na skupnosti stanovanj, ki so pred letom, dveh menjali plinske kotle, se pravi, še bodo dolgo, dolgo let odplačevali te plinske kotle. Za plin, pomeni seveda to konec neke dejavnosti, ki je v našem mestu, bom rekel, več kot 50 let. Vsekakor bo to imelo velik vpliv na industrijo. Ali se bo lahko in industrijska cona ima najvišja, naša največja industrijska cona je tam tako hitro preoblikovala? Mi bi bili zelo zadovoljni, če bi recimo namesto tega lahko dobili elektriko iz elektrarne Mariborski otok in Melje, se pravi, kjer imamo dve hidroelektrarni v samem mestu. Ta trenutek imamo bilanco porabe in proizvodnje elektrike v mestni občini Maribor skoraj izenačeno, kar je, če bi zgradili še kakšne večje sončne elektrarne, za kar imamo možnost, na zaprtih deponijah odpadkov zelo veliko možnost, se pravi, če bi lahko ta koncept, to energetsko bilanco proizvodnje elektrike v mestu izkoristili, pa je žal ta trenutek ne moremo, bi seveda Maribor lahko bil res en vzor zelenega prehoda? Mi mislimo, da je ukinitev koncesij za plin 2030 skorajda neizvedljiv in prosimo, da se podajo daljša obdobja oziroma alternativni ukrepi. Se pravi ali bo pri tako kratkem prehodu zagotovljena energetska varnost ljudi? Prepričani smo, da zakon potrebuje širši konsenz kot ga trenutno ima.

Toliko z moje strani, hvala lepa.

/ izklopljen mikrofon/

/ izklopljen mikrofon/ Bravo, lučka. Rdeča lučka, se pravi, da moram že nehati govoriti. Dober dan vsem skupaj, lepo pozdravljeni, hvala lepa za besedo. Moje ime je Leon Cizelj, delam na Inštitutu Jožef Štefan, kjer sem vodja Odseka za reaktorsko tehniko in sem tudi predsednik Evropskega jedrskega združenja.

Jaz bi začel s tem, da osebno Zakon o energetski politiki oziroma energetsko politiko vidim kot nekaj bolj načelnega v smislu, kaj bi bili cilji, kot recimo, da je smiselno imeti dovolj, dovolj, količinsko dovolj cenovno korektne, brezogljične ali pa čiste energije, in to s čim manj odvisnosti od večjih ali manjših sosedov. To je tisti geopolitični vidik, ki je izjemno pomemben in se v zadnjem času močno spreminja. In te stvari, kako bomo do tja prišli, ne, tu me recimo potem, nekako se mi zdi, da je neprimeren detajl, ki sem ga slišal vmes ali mora ta zakon regulirati, katera občina se bo in če se sploh bo ogrevala s toplotno, toplotno energijo iz konkretne elektrarne. Tudi se mi zdi, da bi v takšnem zakonu, ne, več ali manj bilo, da je skoraj neprimerno se ukvarjati s konkretnimi tehnologijami, ampak to z vsemi, ne. Torej, če omenjamo konkretne tehnologije kot je fotovoltaika, potem lahko omenjamo tudi konkretne tehnologije kot so vse ostale, še posebej tiste, ki sodijo v nizkoogljično, in kot slišim, se bo to seveda v naslednji varianti naredilo. Torej, nekako bi spodbujal k temu, da so, da so količina detajlov, ne, ali gremo z veliko sliko, ali gremo z velikimi, z velikimi detajli ali pa ali gledamo gozd ali gledamo drevesa, je zelo pomembno pri energetski politiki in preveč gledanja v drevesa bo seveda stvari, vsaj po mojem mnenju, hitro zakompliciralo, ker energetika je tako ali tako že precej kompleksna zadeva in bomo imeli težave tudi, če bomo vse dobro naredili, ne.

Drugi, drugi sklop informacij, ki bi vam jih rad dal, je, kaj se pravzaprav v tem trenutku, prav na hitro, dogaja z jedrsko energijo naokoli nas, še posebej v Evropi in v ZDA kakšni so načrti, ne. Ameriško ministrstvo za energijo, Department of Energy, je par mesecev nazaj s svojo strateško študijo napovedalo, da bodo šli na približno 200 gigavatov električne energije iz nukleark do leta 2050. Zdaj so na približno 100, približno 100 nukleark tam dela, približno gigavat je moč vsake od njih. Kar pomeni, da bodo nekaj od tega rešili s podaljšanjem, podaljševanjem življenjske dobe, kar tudi mi počnemo v krški nuklearki, ker smo šli iz 40 proti 60 let, postaviti pa mislijo tudi tam med 60 in 70 novih enot. To bo za sabo v ZDA potegnilo mimogrede okoli 370 tisoč novih kadrov, ki jih potrebujejo v tem času do leta 2050. Torej zelo dobre službe, zelo dobre poklicne razmere, hkrati pa tudi izjemen izziv za njihov izobraževalni sistem, ki je mimogrede v bistveno boljšem stanju kot pa evropski izobraževalni sistemi. Evropske, evropski plani. Pojavila se je nuklearna aliansa, v zadnjih par mesecih. Pod francoskim, pod francosko zastavo se je nabralo 15 evropskih držav, praktično vse jedrske države razen Španije, torej tudi Slovenija je aktivna članica v tem. Morda se v našem prostoru izredno malo sliši o tem, da je Slovenija članica tega, ampak je. In jedrska aliansa, poleg vseh jedrskih držav so še štiri ne-jedrske; Hrvaška, Estonija, Poljska in ... Se bom spomnil še, katera je. Njihov strateški načrt objavljen, Evropska komisija o njem resno razmišlja, je 150 gigavatov elektrike v Evropi iz jedrskih elektrarn. Tudi mi smo v Evropi, v tem trenutku na približno 100, to pomeni med 40, okoli 40 novih jedrskih elektrarn do leta 2050. Ali je tu slovenska zraven šteta ali ni, težko rečem. Vsekakor pa 40 je praktično ena pa pol faktor na to, kar imamo danes. In tudi to zahteva tam okoli četrt milijona oziroma 250 tisoč novih kadrov. Nenazadnje Kitajci sami, v tem trenutku je njihov strateški načrt do leta 2050 okoli 350 gigavatov. Zdaj 350 gigavatov samo Kitajska bo praktično podvojila jedrske kapacitete na tem planetu. Zdaj smo vsi skupaj na približno 400, mogoče malo čez 400 gigavatov. Stvari se razvijajo zelo hitro. Tudi tu je treba biti, recimo, do neke mere previden pri naši zakonodaji, ker je predsednica Von der Leyenova, predsednica Komisije pravkar najavila tudi možnost subvencij za jedrsko energijo.

Besedica jedrska energija je v Bruslju v zadnjih, recimo, približno enem letu postala nekaj, o čemer se sme govoriti. Prej se o tem ni govorilo.

Naj zaključim z eno takšno primerjavo, poljudno primerjavo, pa nisem proti nobenemu viru energije. Preden karkoli rečemo o kakršnem koli viru energije bom rekel, da vsi brezogljični viri energije, ki jih imamo na voljo skupaj, bodo po vsej verjetnosti premalo, da ohranimo način življenja, ki ga imamo danes. Torej, nobene tehnologije nima smisla izločati, z vso silo naprej. Ampak med fotovoltaiko pa jedrsko energijo pa tudi termoelektrarne pa jedrske elektrarne imajo to lepo lastnost, da lahko delujejo praktično kadarkoli, skoraj neodvisno od vremena, 24 ur na dan, 7 dni na teden. Sončne elektrarne pa ne. Vsi veste, da so zelo, zelo odvisne od tega, kdaj sije sonce, kdaj ne sije sonce. Torej 1 gigavat jedrske elektrarne približno Krško ali približno Šoštanj, ne bomo se dosti zmotili, lahko nadomestite v naših razmerah tam nekje med 7 do 8 gigavatov fotovoltaike samo zato, ker sonce ne sije ves čas. To izgleda, če se spravite v domačo garažo približno takole, danes imate avto, en avto, ki vozi podnevi in ponoči. In če hočete ta avto zamenjati, recimo iz nuklearke v fotovoltaiko, rabite poleg tega avtomobila, ki vozi podnevi in ponoči, ker seveda sonce ponoči ne sije, še 7 do 8 novih avtomobilov, s katerimi se pa lahko vozite samo opoldan, lahko zbirate milje, lahko kilometre vtikate v žepe ali v razne naprave za shranjevanje energije, ki načeloma delujejo tako, kot načeloma delujejo tudi zelo veliko različnih reaktorjev, komercialno so pa relativno težko dostopne. Zato, da noč preživite v takšnem sistemu potrebujete ali eno nuklearko, ker ponoči potem nuklearka s celim gigavatom dela, ali en Šoštanj, ki dela v celoti, ali pa baterijo za 10 gigavatnih ur. In 10 gigavatnih ur baterije je po tisti največji, ki je ta trenutek postavljena v Avstraliji, ki je velika približno 100 megavatov, 100 megavatnih ur in 100 megavatov in 100 megavatnih ur je eno nogometno igrišče baterije za 10 gigavatnih ur, ki vam omogočajo samo noč preživeti, ne še dni brez sonca in slabega vremena, približno 100 nogometnih igrišč. Zdaj, 100 nogometnih igrišč seveda v Sloveniji imamo, prostora je dovolj. Kje bomo igrali pa nogomet je pa seveda vprašanje za tudi energetsko politiko te države. Hvala lepa.