Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Začenjam 51. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Malo pozornosti prosim.

Naj na začetku povem, da na seji kot nadomestni člani sodelujejo, tukaj imam dve pooblastili, kolega Tomaža Laha nadomešča kolega Jurij Lep in pa kolega Jonasa Žnidaršiča nadomešča kolega Jani Prednik. Oba lepo pozdravljam na današnji seji. Aha, tukaj še imamo eno, kolegico Andrejo Rajbenšu pa nadomešča kolegica Jožica Derganc, ki jo prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in pa Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S samim sklicem ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Dne 29. septembra 2023 ste pa prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda, tako da se dnevni red seje razširi s štirimi predlogi stališč in z izhodišči, in sicer 3. točka po novem bo EU zadeva 1208, 4. točka EU zadeva 1209, 5. točka EU zadeva 1210 in pa 6. točka EU zadeva 1211 in pa pod 7. točko smo dodali zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, ki bo v Luksemburgu 9. oktobra 2023. To razširitev mi določa torej 154. člen Poslovnika Državnega zbora, določen je torej takšen dnevni red seje odbora kot ste ga prejeli s sklicem in tudi seveda z razširitvijo, ki sem jo pravkar omenil.

Tako, sedaj bomo prešli na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O IZVAJANJU EVROPSKIH MAKROREGIONALNIH STRATEGIJ V LETU 2022.

Gradivo smo prejeli od vlade, in sicer 18. avgusta 2022.

V seznanitev sedaj bom prosil gospo Sanjo Štiglic, državno sekretarko na Ministrstvu za zunanje zadeve, torej da nam predstavi samo poročilo. Gospa Štiglic, izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala, gospod predsednik.

Naj najprej rečem, da mi je v čast, da sem lahko prvič tukaj z vami in se veselim sodelovanja z vami in z vsemi člani odbora v prihodnje.

Dovolite, da vam predstavim Poročilo o izvajanju EU makroregionalnih strategij v lanskem letu. Makroregionalne strategije Evropske unije so sestavni del političnega okvira Evropske unije in predstavljajo model za reševanje skupnih izzivov za, na zemljepisno zaokroženih območjih kot so Alpe, Donava ali Jadransko morje. Ker v makroregionalnih strategijah sodelujejo tako države članice EU kot tudi države nečlanice EU, imajo strategije še poseben pomen tudi v luči širitvene politike Evropske unije. Slovenija je tudi edina država, ki s celotnim ozemljem sodeluje v treh makroregionalnih strategijah: strategiji EU za Alpsko regijo, strategiji EU za Podonavsko regijo in strategiji EU za Jadransko-jonsko regijo. Sodelovanje držav v makroregionalnih strukturah poteka na dveh nivojih - na upravljavskem nivoju, kjer večinoma sodelujejo predstavniki ministrstev za zunanje zadeve, in pa vsebinsko-izvajalskem nivoju, kjer v različnih delovnih skupinah sodelujejo strokovnjaki iz resornih ministrstev, organov v njihovi sestavi in pa druge vsebinsko pristojne institucije. V Sloveniji t. i. nacionalno koordinacijo med vsemi omenjenimi deležniki izvaja Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Poročilo, ki je pred vami, je sestavljeno iz dveh delov - splošni upravljavski del, ki predstavlja opravljeno delo v letu 2022 na nivoju vseh treh makroregionalnih strategij, in pa posebni del v obliki priloge, kjer so predstavljeni dosežki posameznih resorjev in drugih institucij. V nadaljevanju bom z vašim dovoljenjem na kratko povzela splošni del v imenu nacionalne koordinacije makroregionalnih strategij, ki jih izvaja naše ministrstvo. Ker Slovenija sodeluje v treh strategijah, ji to daje edinstveno priložnost za sodelovanje z različnimi državami in regijami, pogosto pa je tudi ena od predsedujočih držav. V letu 2022 je podonavski makro regiji ob pomoči Slovaške in Slovenije predsedovala Ukrajina. Zaključni dogodek v obliki letnega foruma ukrajinskega predsedovanja je ob podpori Slovaške potekal oktobra v Košicah na Slovaškem. Takrat se je odvijalo tudi ministrsko zasedanje, ki se ga je udeležila ministrica Tanja Fajon, zasedanje pa je potekalo v znamenju podpore Ukrajini in glavni posledici vojne, energetski krizi. Ministri so sprejeli skupno izjavo, ki v ospredje postavlja tesno sodelovanje v regiji, zlasti na področju energetike in transportnih povezav, ter omenjene teme povezuje z varnostjo. Skladno z dogovorjenim vrstnim redom predsedovanja, je na omenjenem letnem forumu predsedovanje prevzela Slovenija. Prioritete slovenskega predsedovanja so bile v sklopu nacionalnega posveta v začetku leta 2022 usklajene z vsemi resorji in drugimi relevantnimi deležniki. Prioritete in program predsedovanja je Slovenija uradno predstavila na otvoritvenem dogodku, ki se je odvijal 1. decembra lani na Brdu pri Kranju, dogodka pa so se udeležili visoki predstavniki iz 14. držav Podonavske regije. Tekom lanskega in letošnjega leta smo skozi številne mednarodne dogodke izpostavljali prioritete, kot so izzivi družbe znanja in poklicev v prihodnosti v regiji, transportni in energetski izzivi v regiji, vključevanje mladih, še poseben poudarek pa smo namenjali opolnomočenemu sodelovanju vseh držav v podonavski makroregiji s poudarkom na potrebah držav kandidatk.

Sedaj počasi zaključujemo predsedovanje podonavski makroregiji, v kateri se bodo ministri sestali 24. oktobra na skupnem zasedanju v Sloveniji na Brdu pri Kranju in sprejeli deklaracijo, ki daje politično zavezo za še bolj okrepljeno sodelovanje in solidarnost. Ne glede na to, da se eno predsedovanje počasi zaključuje, pa smo z eno nogo že zakorakali v predsedovanje alpski makroregiji, kateri bomo formalno začeli predsedovati s 1. januarjem 2024. V letu 2022 sta v imenu Italije, alpski strategiji predsedovali avtonomni pokrajini Bolzano, Bolzan in Trento. Italijansko predsedovanje je temeljilo na aktualnih prioritetah kot so vključevanje in opolnomočenje mladih, reševanje skupnih izzivov na področju energetske učinkovitosti in energetskega prehoda ter promoviranje pametnih vasi in trajnostnega lokalnega razvoja. V letu 2022 je bil narejen tudi pregled opravljenega dela v preteklih letih in to je bila priložnost, da so države doma opravile razpravo glede obstoječih prioritet ter podale predloge za umestitev novih vsebin. V ta namen smo tudi v Sloveniji organizirali nacionalni posvet v okviru katerega je bila izpostavljena predvsem tema krožnega gospodarstva. To pobudo Slovenije so potem podprle vse države članice, zato je v letu 2023 v sodelovanju z resorji Slovenija tudi določila, da bo ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja tej strategiji v naslednjem letu poleg kakovosti življenja za mlade v Alpah in vodno pametne družbe, prav krožno gospodarstvo.

Naj se dotaknem samo še jadransko-jonske makro regije, ki sta ji v letu 2022 skupaj predsedovali Albanija do junija, in pa Bosna in Hercegovina. Albansko predsedovanje je temeljilo na aktualnih prioritetah, kot so vključevanje mladih, evropska integracija Zahodnega Balkana, zelena agenda, turizem in kultura ter povezljivost, ko gre za digitalizacijo, transport, infrastrukturo. Pri izboru prioritet pa so upoštevali prioritete prejšnjih predsedovanj, aktualno EU Agendo in tudi dejstvo, da je bila Tirana v lanskem letu evropska prestolnica mladih.

V letu 2022 so potekala pogajanja glede podporne strukture EU SER, ki jo poznamo pod imenom Facility Point. Ta ne predstavlja le podporne strukture, ampak platformo sodelovanja za deležnike iz celotne jadransko-jonske regije za dostop do znanja in širjenja dobrih praks, ter dostop do informacij, ki nudijo priložnost za dostop do finančnih virov. Veseli smo, da so se večletna pogajanja v letu 2023 le zaključila, in da je Slovenija pod vodstvom Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ohranila vodilno vlogo, nadaljnjo podporo okoljskemu stebru pa bo nudila še naprej Občina Izola s svojim javnim zavodom.

Naj ob koncu izpostavim samo še uspešno izveden tradicionalni teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, tako v letu 2022 kot tudi letos. Dogodek je pred dvema tednoma že osmič zapored potekal v Izoli in je potrdil svoje poslanstvo kot eden najbolj prepoznavnih in najpomembnejših med makroregionalnih dogodkov v evropskem prostoru. Skratka, makroregionalne strategije postajajo pomemben dejavnik sodelovanja na mednarodnem področju, še posebej zaradi naše vpetosti v tri makroregije. Takšno sodelovanje seveda zahteva aktivno sodelovanje vseh ministrstev, še posebej v času predsedovanja. In v ta namen smo v lanskem letu zaradi rekonstrukcije ministrstev in številnih kadrovskih menjav tudi zaprosili vse resorje, ki sodelujejo v strategijah, da v delovne skupine posameznih makroregij ponovno imenujejo svoje člane ter, da za njihovo sodelovanje zagotovijo tudi ustrezne vire.

S tem bi tudi zaključila predstavitev poročila o izvajanju makroregionalnih strategij v letu 2022 in se vam zahvaljujem za pozornost.

Najlepša hvala ge. Sanji Štiglic, državni sekretarki z Ministrstva za zunanje zadeve, ki je nekako predstavila poročilo o izvajanju EU makroregionalnih strategij.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo, ima kdo kakršnokoli vprašanje? Vidim, da ni prijavljenih pri tem. Aha, mag. Gregorič, mag. Gregorič, izvolite.

Hvala lepa za to predstavitev. Jaz imam samo eno majhno vprašanje. Ali je ta strategija povezana s kakšnimi finančnimi sredstvi ali gre, se kaj iz te strategije direktno financira, kakšni projekti? Hvala.

Torej, direktno se finančno projekti ne financirajo, se pa seveda financirajo iz obstoječih EU sredstev, ki so za to na razpolago.

Še kakršnokoli vprašanje? Če ni, jaz bom samo vprašal glede strategije glede alpskih regij, glede na to, da imamo, spadamo med osem alpskih držav, me zanima, zdaj, slišali smo, da sodelujemo predvsem in da je skupni cilj krožno gospodarstvo predvsem v teh alpskih strategijah. Me pa vseeno zanima, glede na to, da je Slovenija daje velik poudarek tudi turizmu, je kakršnokoli sodelovanje tudi na tem področju, morda obnavlja svojo žičniško infrastrukturo? Povezujejo se največkrat tudi smučišča, glede na to se mi zdi neko vprašanje ali pa sugestija morda državni sekretarki, da se morda odpre še kakršnokoli področje na področju torej strategij, alpskih strategij, me zanima, če je še karkoli oprijemljivega razen tega, tega krožnega gospodarstva morda glede turizma, predvsem. Če še ima kdo od kolegic in kolegov. Vidim, da ni prijavljenih.

Ja, hvala lepa. Bom poskušala odgovoriti, če ne bo dovolj, lahko potem predlagam damo še pisni odgovor.

Ja, glejte, ni problema.

Ampak načeloma se trajnostni turizem obravnava v okviru makroregionalnih strategij. Mislim, da potem kakšne konkretne ideje ali pa projekti lahko pogledamo, na kakšen način bi se lahko tudi primerno v to vključili. Zdaj še posebej zdaj, ko Slovenija prevzema tudi predsedovanje.

Ja, hvala. Prosil bi, glede na to, da imamo recimo, zdaj prvi problem, ki ga vidim, je ravno naše visokogorsko smučišče v bistvu resno, edino Bovec, Kanin, tam na drugi strani je povezava z Italijo, Italija je prav tako alpska država in tukaj je kar nekaj takih projektov, ki bi morda bili umestni, glede na to, da smo najbolj revna alpska država med temi, po BDP ju. In spadamo, kot osem alpske države, Slovenija je najbolj revna alpska država in naš cilj mora biti, da nismo več najbolj revna alpska država. To malokdo ve, pač, ker sem se s tem nekaj časa ukvarjal kot informacija. Dobro, vidim, da ni prijavljenih pri tej točki, potem bom razpravo kolegic in kolegov zaključil.

Torej končujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije seznanil s poročilom, torej s poročilom o izvajanju EU makroregionalnih strategij za leto 2022. S tem bom končal 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, gre za POROČILO O IZVAJANJU EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE 2014-2020 IN 2021-2027 ZA OBDOBJE OD JANUARJA

Preden dam, preden dam besedo mag. Marku Koprivcu, državnemu sekretarju, bi vas rad obvestil, da sem se glede na to na zaprosilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kjer obravnavamo zadnjo 7. točko, z nami je državni sekretar gospod Igor Feketija, da sem se odločil, glede na to, da so zelo zadržani, da boste vi sodelovali in pri 3. točki dnevnega reda tako, 7. točko bomo prenesli na tretjo, zato, da vam gremo nekako nasproti, da lahko sodelujete pri ostalih aktivnostih, ki jih imate danes... /oglašanje iz klopi/ ni problema, vedno smo kooperativni. Razumem tudi vaš dnevni urnik, tako da tisti, ki prihajate potem pri 3. točki dnevnega reda, bo pa to kasneje 4. točka dnevnega reda. Tako samo za informacijo.

Sedaj pa gremo torej na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TOREJ POROČILO O IZVAJANJU EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE.

gradivo smo prejeli od Vlade 14. septembra 2023, in sicer v seznanitev.

Na sejo smo poleg predstavnikov Vlade prav pri tej točki povabili Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije in pa Združenje mestnih občin Slovenije. Zdi se mi, da je vseeno točka relativno zelo zanimiva. Marsikdo ima kaj za povedati, kaj za pohvaliti, tudi kaj za pokritizirati. Sedaj bom pa prosil, seveda, da osnutek tega poročila predstavi državni sekretar mag. Marko Koprivc, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, da nam predstavi to omenjeno poročilo. Gospod državni sekretar, izvolite, beseda je vaša.