Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 48. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam in vas hkrati še obveščam, da imamo na balkonu delegacijo predsednika švicarskega parlamenta, gospoda Martina Candinasa, ki je danes moj gost. Prosim, da ga pozdravimo s krajšim aplavzom. / aplavz/ Najlepša hvala. Namreč, Slovenija in Švica imata mnogo, mnogo skupnih točk tako na političnem, gospodarskem, kulturnem, znanstvenem področju in švicarska delegacija se bo v Sloveniji mudila 3 dni in se srečala z vsemi predstavniki oblasti.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 48. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 4. oktobra, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za širitev dnevnega reda.

Državnemu zboru najprej predlagam, da dnevni red 48. izredne seje razširi z Obvestilom predsednika Vlade o odstopu Uroša Brežana s funkcije ministra za naravne vire in prostor. Predlog ste prejeli 5. oktobra. Želite morda besedo predstavniki poslanskih skupin? Ne, torej ne bo razprave o predlogu širitve.

Prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. In odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.

Glasujemo. Prisotnih je 51 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 51.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Državnemu zboru tudi predlagam, da dnevni red 48. izredne seje razširi z Obvestilom predsednika Vlade o odstopu Sanje Ajanović Hovnik s funkcije ministrice za javno upravo. Predlog ste prejeli 9. oktobra. Morda tukaj želite predstavniki poslanskih skupin besedo? Tudi ne, torej ne bo razprave.

In sedaj odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda glede obvestila predsednika, ki sem ga pravkar omenila.

Glasujemo. Prisotnih je 50 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 50.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Zdaj prehajamo še na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti in zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem in s danes sprejetima dopolnitvama. Glasujemo o dnevnem redu v celoti.

Glasujemo. Navzočih je 51 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 51.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 48. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na

2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBVESTILO PREDSEDNIKA VLADE O ODSTOPU UROŠA BRŽANA S FUNKCIJE MINISTRA ZA NARAVNE VIRE IN PROSTOR.

Predsednik Vlade dr. Robert Golob je v sredo, 4. oktobra 2023, Državni zbor obvestil, da je Uroš Brežan odstopil s funkcije ministra za naravne vire in prostor ter da bo funkcijo ministra za naravne vire in prostor začasno opravljala ministrica za infrastrukturo, mag. Alenka Bratušek.

Ker želi gospod Brežan obrazložiti svoj odstop, odrejam 15 minutno pavzo, da se nam lahko pridruži.

Torej nadaljujemo s sejo ob 13.20.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Nadaljujemo s prekinjeno sejo. Vam bomo vseeno dali še minutko, da se posedete. Hvala lepa.

Za obrazložitev odstopa dajem besedo ministru Urošu Bržanu, izvolite.

Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, predsednik Vlade, poslanke in poslanci, kolegice ministri in kolegi ministri.

Prejeli ste mojo odstopno izjavo, s katero vas je predsednik Vlade obvestil, da se poslavljam z mesta ministra za naravne vire in prostor. Verjamem, da se bo za to v mestu našlo nekoga, ki bo ustrezal kriterijem predsednika Vlade, Državnega zbora in bo predvsem kos izzivom, ki so pred nami. Že v odstopni izjavi sem obžaloval, da v času priprave Zakona o obnovi in razvoju vladni resorji ne sodelujejo še bolj intenzivno in predvsem skupaj iščejo rešitev na prizadetih območjih, zato mi veliko pomenijo glasovi s terena, ki so povedali, da delamo dobro. Dovolite pa mi, da jasno zavrnem pojasnilo, ki je minulo sredo pospremila mojo odstopno izjavo, da namreč preko našega ministrstva občine niso dovolj hitro prejele sredstev za obnovo. Sredstva za katera gre, smo namreč na račun ministrstva dobili šele v sredo, 4. oktobra, ta isti dan. Tako preprosto ne moremo biti okrivljeni za nekaj, česar prej niti nismo mogli storiti. Vsi tukaj prisotni pa veste, da so ovire za hitrejše procesiranje teh sredstev v resnici v predpisih in procesih izven našega ministrstva in se jih je zato treba lotiti tam.

Naj tudi ponovim, da smo okrepili tako Ministrstvo za naravne vire in prostor kot tudi stabilizirali direkcije za vode za delo v prihodnje. Zagotovili smo dodaten kader za odpravo posledic naravnih nesreč, v na vladi sprejetih proračunih za leti 2024 in 2025 pa so zagotovljena dodatna sredstva za urejanje vodotokov in hudournikov. Področje varstva narave smo dvignili na nivo direktorata. Naj ob tem povem, da bom tudi v svojih prihodnjih izzivih vedno dajal prednost strokovnim argumentom pred navodili ali všečnimi rešitvami, zato sem vedno podprl strokovno utemeljene in pretehtane odločitve, četudi so težke,

kot je bilo to v primeru medvedov.

Zato se tudi poslavljam s ponovnim opozorilom, ki zadeva strokovno in participativno urejanje prostora. Tu se nam ponujata dve skrajni možnosti, na eni strani dolgoročne rešitve, ki so strokovno utemeljene in družbeno sprejemljive, na drugi strani pa hitre, všečne rešitve, prepogosto v korist posamičnim interesom, dolgoročno pa družbi in posameznikom prinašajo več škode kot koristi. To je lekcija, ki nam jo je uprizorila narava to poletje. Zato je pred mojo začasno naslednico in prihodnjimi odločevalci velika odgovornost, ki presega neposredno prizadete v poplavah.

Spoštovane poslanke in poslanci, ministrice in ministri. Širok družbeni konsenz v prostoru in naši prihodnosti lahko dosežete le skupaj s stroko, angažirano civilno družbo in lokalnimi skupnostmi. Brez tega bo že tako omajano krhko ravnovesje med naravo in družbo, med okoljem in človekom še bolj nepovratno porušeno.

S področja dela ministrstva, ki skrbi za naravo, vode in prostor, pa kot prihodnje naloge izpostavljam: urejanje vodotokov kot ključen del strategije prilagajanja podnebnim spremembam, zato bo potrebno zagotoviti dodatne kadre in sredstva in načrt načrtovanja posegov vključiti tudi lokalne skupnosti; izvedbo protipoplavnih ukrepov tako v načrtu okrevanja in za odpornost in v okviru kohezijske politike. Pri obnovi pa je treba vzpostaviti čim tesnejše sodelovanje s prizadetimi občinami. Prav tako prosim, ne pozabite nadaljevati s projektom vodooskrbe slovenske Istre in kraškega zaledja ter ustanoviti Regijski park Pohorje v skladu z interesi lokalnega prebivalstva in ohranjanja narave. Ob slovesu se zahvaljujem predsedniku Vlade, da sem lahko kot minister služil državljankam in državljanom Republike Slovenije. Hvala kolegicam in kolegom v Vladi ter vam, poslanke in poslanci, za korektno sodelovanje. Posebej bi se rad zahvalil tudi svoji ekipi, vsem strokovnjakom s katerimi sem imel priložnost sodelovati, prizadevnim ljudem na terenu, županjam in županom ter predstavnikom slovenskih občin in tudi medijem za korektno poročanje. Srečno Slovenija!

Spoštovani minister, hvala za podano obrazložitev.

V zvezi s tem Državni zbor na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije in tretjega odstavka 261. člena Poslovnika Državnega zbora ugotavlja, da je Urošu Brežanu prenehala funkcija ministra za naravne vire in prostor. Na podlagi obvestila predsednika Vlade, dr., Roberta Goloba in v skladu z drugim odstavkom 234. člena Poslovnika Državnega zbora bo funkcijo ministra za naravne vire in prostor začasno opravljala ministrica za infrastrukturo, mag. Alenka Bratušek.

Urošu Brežanu se zahvaljujem za sodelovanje in mu želim najboljše pri nadaljnjem delu.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBVESTILO PREDSEDNIKA VLADE O ODSTOPU SANJE AJANOVIĆ HOVNIK S FUNKCIJE MINISTRICE ZA JAVNO UPRAVO.

Predsednik Vlade, dr. Robert Golob, je danes, 9. oktobra 2023, Državni zbor obvestil, da je Sanja Ajanović Hovnik odstopila s funkcije ministrice za javno upravo, ter da bo funkcijo ministra za javno upravo začasno opravljal minister za finance, Klemen Boštjančič.

V zvezi s tem Državni zbor na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije in tretjega odstavka 261. člena Poslovnika Državnega zbora ugotavlja, da je Sanji Ajanović Hovnik prenehala funkcija ministrice za javno upravo. Na podlagi obvestila predsednika Vlade in v skladu z drugim odstavkom 234. člena Poslovnika Državnega zbora bo funkcijo ministra za javno upravo začasno opravljal minister za finance, Klemen Boštjančič. Sanji Ajanović Hovnik se zahvaljujem za sodelovanje in ji želim vse najboljše pri nadaljnjem delu.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDSTAVITEV PRORAČUNSKEGA MEMORANDUMA 2024-2025, PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025.

Prehajamo na prvi del obravnave in sprejemanja Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2025 v Državnem zboru.

Na podlagi tretjega odstavka 156. člena Poslovnika Državnega zbora, bosta predsednik Vlade in minister za finance predstavila proračunski memorandum 2024, 2025, Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2025. O tej predstavitvi ni razprave.

Besedo dajem predsedniku Vlade, dr. Robertu Golobu, da predstavi navedene proračunske dokumente.

Spoštovane poslanke in poslanci, predsedujoča.

Proračun, ki je, sprememba proračuna za leto 2024 in 2025, so velike in zaznamovane so s katastrofalnimi poplavami. Ravno zaradi poplav, ki so Slovenijo prizadele v avgustu, sta proračuna povsem drugačna kot bi bila sicer in zato si bom dovolil par besed o zadnji oceni škode, ki jo je potrjevala Vlada na zadnji svoji seji. Če smo v preteklosti še razmišljali, da bo škoda po metodologiji Svetovne banke ocenjena na približno 7 milijard, se je zdaj žal izkazalo drugače. Ocena škode je 9,9 milijard. Skoraj 10 milijard ali 15 % družbenega bruto proizvoda. Takšna je ocena. To je škoda, ki vključuje tudi obnovo. 9,9 milijarde je, pade 5,3 milijarde na dve postavki, postavko plazov 2 milijardi, postavko vodotokov 3,3. Tako plazovi kot vodotoki bodo potrebovali ogromno časa in ogromno denarja. Ne smemo pozabiti, da je namen, da potem, ko bo sanacija in obnova izvedena, da mora biti okolje bolj odporno na podobne nesreče. In ravno krepitev odpornosti je tista, ki pomembno zvišuje to oceno. Ta del je zelo pomemben. Ta del bo dolgotrajen. Ta del ne moremo rešiti v letu 2024, ne 2025, ampak bomo reševali verjetno naslednjih 5, mogoče celo še dlje. Platov je verjetno zagotovo več. Poleg tega je ostalih 5 milijard, nekaj manj, odpade na gospodarstvo milijarda škode, na prebivalstvo približno nekaj manj kot 800 milijonov škode, ostalo gre za infrastrukturo, tako občinsko kot tudi državno. V čem je razlika med to ceno, ki je žal tako visoka, in tistimi prej, da se tukaj predvidevajo nadomestni objekti, ki bodo bolj odporni. Tudi hiše se nadomeščajo, tudi gospodarstvo se nadomešča, tako kot se nadomeščajo tudi infrastruktura. In ta drugi del, ukrepi, ki bodo namenjeni gospodarstvu, ukrepi, ki bodo namenjeni prebivalstvu in tudi infrastrukturi se pa bo realiziral primarno znotraj proračunskih let 2023-2025. To je ta ključna razlika, ki vam jo želim podati. Imamo dolgotrajne ukrepe na tistih področjih, kjer bomo pač žal potrebovali več let. In imamo tiste, kjer želimo biti hitrejši. In ravno zaradi tega se v proračunih, v letošnjem proračunu 2023 že namenja 520 milijonov, v resnici 600 milijonov, 600 milijonov, se opravičujem, že letošnje do 600 milijonov, v prihodnjem letu milijardo 100 in v letu 2025 tudi zaenkrat se planira približno nekaj več kot 500 milijonov. Skupaj več kot 2 milijardi neposrednih sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč in obnovo Republike Slovenije po teh poplavah. Ti dve milijardi, ki bosta namenjeni temu, pomembno zaznamujeta in sta glavni razlog zakaj imamo te spremembe pred seboj.

Proračun za leto 2024, ker se mi zdi bolj pomemben, v tem trenutku, predvideva 14 milijard prihodkov in 16,2 milijardi odhodkov, primanjkljaj 2,2. Skupen primanjkljaj bo 3,8 %, kar je manj od letošnjega leta, kjer se predvideva 4,5, se pravi, zmanjšuje se, še vedno je pa za skoraj 1 % primanjkljaja, ki izhaja iz odprave poplav. Če poplav ne bi bilo, bi bil proračun znotraj fiskalnih pravil. To namenoma poudarjam. Žal moramo s poplavami delovati, z njimi živeti in delovati pri odpravi posledic hitro. In to se bo poznalo.

Na drugi strani bi pa rad poudaril tri stvari. Ne glede na to, ne glede na poplave bo skupen obseg investicij praktično enak ali celo še večji od letošnjega leta in bo višji od tega, kar je bilo sprejeto za leto 2024, kar je v veljavnem proračunu za leto 2024. Vse bistvene investicije ostajajo v teku. Nobena od investicij, ki je v teku, se ne zaustavlja. Hkrati povečujemo vložek v znanstveno raziskovalno dejavnost in inovacije. Ne samo, da ostaja na istem nivoju, povečujemo vlaganja v znanstveno raziskovalno dejavnost in inovacije, ker verjamemo, da ravno s tem, ko bomo investirali v dodano vrednost in v znanje, bomo lahko o tem tudi sredstva za odpravo posledic tudi teh poplav v bodoče lažje zagotovili. Dejansko se ob temu, da imamo opravka res z izrednimi razmerami, ne ustavlja tisti del proračuna, ki je namenjen krepitvi tako gospodarstva kot infrastrukture. Ta podatek je izjemno pomemben in ravno zaradi tega podatka verjamem, da bomo lahko tudi iz te krize iz poplavne obnove izšli kot družba močnejši. Ne samo, da bomo poskrbeli za obnovo, hkrati bomo poskrbeli, da se vlaganja ne zaustavljajo. Ta del je tisti, ki mi navdaja tudi z zmernim optimizmom, da bo ne glede na to, da so, da proračun nastaja v izjemno težkih okoliščinah, da je ta proračun tisti, ki bo za Slovenijo tudi dober, zato tudi predlagam, da tak proračun podprete in da lahko tudi na ta račun začnemo takoj izvajati ukrepe za obnovo Slovenije.

Spoštovani predsednik Vlade, hvala.

Besedo dajem ministru za finance Klemnu Boštjančiču za dodatno predstavitev proračunskega memoranduma 2024-2025, Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 ter Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2025.

Izvolite.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Vlada Republike Slovenije je pri pripravi sprememb državnega proračuna za leto 2024 in Predloga državnega proračuna za leto 2025 upoštevala prioritete in makroekonomske okvire, pri čemer je izhajala predvsem iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, verjetno pa ni potrebno znova poudarjati, da je vsebina pričujočih dokumentov narekovala predvsem izzivov polne razmere tako v svetu kot doma, povišana inflacija in seveda najpomembnejši dogodek, katastrofalne poplave v mesecu avgustu.

Ker bo za obnovo po poplavah in pomoč prebivalstvu potrebna zagotovitev znatnih sredstev, so zato v predlogih obeh proračunov sredstva prvenstveno načrtovana za ukrepe, povezana z odpravo posledic te naravne nesreče. V obeh letih 2024 in 2025 bodo za odpravo posledic ujme poleg sredstev iz državnega proračuna na voljo tudi sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027.

V Predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2024 je načrtovanih 14 milijard evrov prihodkov in 16,2 milijardi evrov odhodkov, pri čemer je za odpravo posledic naravnih nesreč predvidenih 1,1 milijarde evrov, od tega je dve tretjini trenutno še načrtovanih v obliki rezerve na proračunski postavki ministrstva za finance, eno tretjino teh sredstev pa je že razporejenih na posamezna ministrstva. Proračunski primanjkljaj bo tako po načrtih znašal 2,2 milijardi evrov oziroma 3,3 % BDP oziroma 3,8 % BDP na nivoju sektorja države, kar seveda, ko prištejemo še ostale tri blagajne, se ta odstotek še nekoliko poveča.

V predlogu državnega proračuna za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijard evrov odhodkov, pri čemer je za odpravo posledic naravnih nesreč trenutno predvidenih slabih…, slabe pol milijarde evrov. V letu 2025 je načrtovan proračunski primanjkljaj v 1,3 milijarde oziroma 1,8 % BDP.

Kot rečeno, prihodki državnega proračuna za leto 2024 znašajo 14 milijard evrov in so glede na sprejeti proračun 2024 višji za 1,5 %, in sicer predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in višjih nedavčnih prihodkov, za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde, kar je 4 % več kot za leto 2024. Na prihodkovni strani je v obeh letih upoštevano tudi neusklajevanje lestvice za odmero dohodnine v Zakonu o dohodnini ter povišanje trošarin na cigarete.

Pri odhodkih lahko rečemo, da sledijo glavni prioriteti za naslednji dve leti, to je financiranje ukrepov povezanih z odpravo katastrofalnih posledic poplav. V letu 2024 se največ dodatnih sredstev glede na sprejeti proračun za leto 2024 namenja za pomoč ob naravnih nesrečah, za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo ter zdravstveno varstvo, medtem ko za leto 2025 največjih dodatnih sredstev glede na predlog sprememb proračuna 2024 namenja politiki, znanost in informacijska družba.

Če pogledamo še nekoliko podrobneje, v letu 2024 je za plače in prispevke predvidenih 1,7 milijarde evrov in 1,8 milijarde v letu 2025, pri čemer pa je treba povedati, da se Vlada republike se še vedno intenzivno pogaja s sindikati javnega sektorja glede plačne reforme, vendar je zaradi sprostitve sredstev in preusmeritev le teh za sanacijo poplav predlagala začetek implementacije za leto dni, torej na leto 2025.

Glede na navedeno se v letu 2024 dodatnih sredstev za plačno reformo ne namenja, v letu 2025 pa je predvidena rast namenjena tudi začetku implementacije plačne reforme. V letu 2024 in 2025 se za transfere posameznikom in gospodinjstvom v obeh letih namenja 1,7 milijard evrov, pri čemer največji delež predstavljajo družinski prejemki s starševskimi nadomestili, sledijo transferji za zagotavljanje socialne varnosti, drugi transferji posameznikov in transferji nezaposlenim. Med subvencijami se načrtuje subvencioniranje privatnih podjetij in zasebnikov ter subvencije javnim podjetjem. V letu 2024 bo za skupno 588 milijonov evrov, bo od teh skupno 588 milijonov skoraj polovica namenjena razvoju podeželja ter ureditvi kmetijskih trgov, preostala sredstva pa bodo namenjena pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize ter odpravi posledic avgustovske naravne nesreče. V letu 2025 bo večina sredstev namenjena razvoju podeželja, ureditvi kmetijskih trgov ter ukrepom, povezanih s prilagajanjem podnebnim spremembam. Za tekoče transfere občinam so v letu 2024 načrtovana sredstva v višini 124 milijonov evrov ter 121 milijonov evrov v letu 2025, pri čemer je največji obseg sredstev načrtovan za uravnoteženje razvitosti občin, ki jih občine prejemajo skladno z Zakonom o finančni razbremenitvi občin, preostala sredstva so namenjena predvsem za sofinanciranje uresničevanja ustavnih pravic stalno naseljene romske skupnosti v občinah, sofinanciranje skupnih občinskih uprav, uprav, sofinanciranje občinskih projektov v Triglavskem narodnem parku ter za obnovo gozdnih cest za odpravo posledic naravne nesreče iz avgusta letos. Pri tekočih transferjih v sklade socialnega zavarovanja so za leto 2024 in za leto 2025 sredstva načrtovana v višini 1,9 milijard evrov, pri čemer največji del predstavljajo sredstva za financiranje obveznosti države do ZPIZ ter obveznosti države do SOB pri Ministrstvu za finance. V obeh letih so za tekoče transfere v javne zavode predvidena sredstva v višini 3 milijarde evrov, ki predstavljajo sredstva, ki se iz državnega proračuna namenjajo za izvajanje javne službe. Glavnina sredstev je namenjena področju izobraževanja, sledijo sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost ter izvajanje storitev na področju zaposlovanja in brezposelnosti.

Pri investicijskih izdatkih Vlada kljub odpravi posledic naravne katastrofe ohranja ambiciozen investicijski plan. Za leto 2024 so investicijski izdatki načrtovani v višini 1,2 milijardi evrov in v letu 2025 v višini 1,4 milijarde evrov. Od načrtovanih sredstev je približno tretjina sredstev namenjena za promet in prometno infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito ter sredstva, namenjena odpravi posledic naravnih nesreč v letu 2023. V letu 2024 in 2025 se za izdatke za blago in storitve načrtuje 1,4 milijarde evrov. Največ sredstev v okviru tega ekonomskega namena je v letu 2024 namenjeno za tekoče vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture, financiranje projektov nove finančne perspektive za obdobje 2021-2027 ter za stroške, povezane z modernizacijo in opremljanje enot Slovenske vojske ter stroške vodenja železniškega prometa.

Za plačilo domačih in tujih obresti se glede na sprejeti proračun sredstva povečujejo zaradi predvidenih višjih stroškov novega zadolževanja. V 2024 letu so ocenjena v višini 818 milijonov evrov in v letu 2025 v višini 888 milijonov evrov. V okviru rezerv so zajeta sredstva za nepredvidene namene, predvsem za sanacijo naravnih nesreč. V letu 2024 se načrtuje skupno 1,7 milijarde evrov rezerv, kot že povedano, 1,1 milijarde evrov se / nerazumljivo/ za zagotavljanje sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč, v letu 2025 pa bo ta znesek skupaj 1,1 milijarde. Za plačila sredstev v proračun Unije je v letu 2024 predvidenih 719 milijonov evrov, v letu 2025 pa 735 milijonov evrov. V računu finančnih terjatev in naložb se v predlogu sprememb proračuna 2024 in proračuna 2025, so načrtovani prejemki v višini 27 milijonov evrov, izdatki pa v višini 512 milijonov evrov v letu 2024 in 365 milijonov evrov v letu 2025. V računu financiranja se v predlogu sprememb proračuna 2024 načrtuje 2,6 milijarde evrov odplačil dolga, v letu 2025 pa 2,8 milijarde. Evropska kohezijska sredstva so načrtovana na podlagi izvedbenega načrta programa. S predlogom sprememb proračuna 2024 je za ta namen namenjenih 351 milijonov evrov, od tega 61 milijonov za programsko obdobje 2014-2020 in 290 milijonov za programsko obdobje 2021-2027, v letu 2025 pa je načrtovanih 483 milijonov.

Glede načrta za okrevanje in odpornost izpostavljam, da Evropska komisija 29. septembra, torej pred dobrim tednom dni, pozitivno ocenila spremenjeni načrt Slovenije za okrevanje in odpornost, ki vključuje poglavje REPowerEU. Svet bo zdaj praviloma imel na voljo 4 tedne, da potrdi oceno komisije. Potrditev sveta bi Sloveniji omogočila, da zaprosi za 24 milijonov evrov pred financiranja sredstev REPowerEU. Načrt je zdaj vreden skoraj 2,7 milijarde evrov in zajema 34 reform in 51 naložb.

Slovenija se je odločila povečati obseg posojil za financiranje načrta, in sicer iz 705 milijonov evrov na več kot milijardo evrov. Te nove naložbe se nanašajo na nadgradnjo železniških postaj ter različnih strateških železniških prog, vključno z infrastrukturo. Z dodatnimi posojili bodo financirane tudi naložbe v trajnostno obnovo stavb.

Spremenjeni načrt ima tudi večji poudarek na zelenem prehodu, pri čemer je 48,9 % razpoložljivih sredstev namenjeno ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje.

Naj ob koncu dodam, da je pri oblikovanju ukrepov za odpravo škode po poplavah za Ministrstvo za finance ključno, da se zagotavlja transparentnost porabe javnih sredstev. Za pravilnost izplačila pomoči so v prvi vrsti odgovorni izplačevalci sredstev, saj njihova odgovornost, da izvedejo plačila po preveritvi izpolnjevanja pogojev.

Prejšnji mesec je bila ustanovljena Služba vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih, ki bo poleg organizacijske strokovne pomoči, koordinacije in svetovanja v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov sodelovala tudi pri nadzoru smotrne in namenske porabe javnofinančnih sredstev in drugih virov financiranja obnove. Za naknadno preveritev porabe javnih sredstev pa sta odgovorna Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna in Računsko sodišče Republike Slovenije.

Oba proračuna odražata nujni odziv na odpravljanje posledic katastrofalnih poplav, hkrati pa ponujata priložnost za nadaljnji razvoj države in državljanom zagotavljata ohranjanje blaginje, zato predlagam, da proračuna podprete.

Naj na tem mestu še poudarim, da lahko na spletni strani gov.si/poplave, ki je namenjena obveščanju o temah, povezanih s poplavami, dnevno spremljate prilive sredstev iz naslova donacij in izplačila iz državnega proračuna za pomoč po poplavah in plazovih.

Če se zdaj dotaknem še sprejema Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije z leti 2024 in 2025 je nujni in neposredni pogoj za uveljavitev proračuna in s tem za njegovo izvrševanje. V njem so tako kot vsako leto določajo ureditve povezane z izvrševanjem proračunov, v nadaljevanju pa izpostavljam zgolj tiste vsebine, ki se z leti 2024 in 2025 spreminjajo.

S predlaganim zakonom se določa, da se v letu 2024 transferji posameznikom in gospodinjstvom ne usklajujejo, hkrati pa se določa način uskladitve pokojnin v letu 2024, in sicer na način, da se kontacija uskladitve v višini 1,8 % oziroma v skladu z izračunom, mislim, da bo precej več, opravi že januarja 2024, preostanek pa februarja, na ta način se v primerjavi z novembrom in decembrom pokojnine nominalno ne bodo znižale.

V predlaganem zakonu se določa tudi odmik od sistemske ureditve usklajevanja skupnega dohodka, olajšav in lestvice za odmero dohodnine v Zakonu o dohodnini. S predlaganim členom se torej določa, da se od uskladitve skupnega dohodka, olajšav in lestvice za odmero dohodnine za 2024 ne opravi.

V zvezi s povprečnino občinam še potekajo dogovarjanja z združenji občin, zato predlog zakona ohranja višino 700 evrov. Če bo z združenjem občin dogovorjena drugačna višina povprečnine, bo ta znesek spremenjen z amandmajem na odboru matičnega telesa.

Ker nekateri ukrepi, povezani z epidemijo covid še terjajo proračunske odhodke, se ohranjajo pravila za evidentiranje na enak način, kot je bilo to določeno v preteklih letih.

Predlagani zakon določa tudi, da se za financiranje nekaterih izdatkov ZZZS sredstva zagotavljajo v proračunu države, in sicer največ do višine 420 dvajset milijonov evrov. V zvezi s posredovanjem izhodišč posameznim uporabnikom proračuna zakon uvaja sankcijo za odgovorno osebo ministrstva, če izhodišč s svojim javnim zavodom, javnim skladom in agencijam ne posreduje v zakonskem roku. Izhodišča so namreč osnova za pripravo finančnega načrta posrednega uporabnika, kar pomeni, da če je ta ne prejme pravočasno, svoj finančni načrt lahko izvršuje omejeno v okviru limitov preteklega leta, pri tem pa novih programov ne more izvajati. Ker ugotavljamo, da nekatera ministrstva zamujajo z izhodišči, do današnjega dne še niso bila izdana vsa izhodišča za leto 2023, zato predlagamo to spremembo na enak način, kot je določen za odgovorno osebo posameznega posrednega uporabnika. V predlaganem zakonu so določene tudi pravne podlage za financiranje ukrepov povezanih s poplavami in plazovi, ki se bo med drugim izvajalo tudi preko splošne proračunske rezervacije. Prav tako se določajo pravila glede namenskosti porabe teh sredstev, odgovornost za pravilnost izplačanih zahtevkov pa je na resorno pristojnih ministrstvih.

Z zakonom se bo določil tudi obseg zadolževanja državnega proračuna, in sicer se bo lahko prihodnje leto zadolžil za največ 4,7 milijarde evrov, v letu 2025 pa za največ 4,3 milijarde evrov. Hvala za vašo pozornost.

Hvala za dodatno obrazložitev, spoštovani minister.

S tem je predstavitev proračunskega memoranduma 2024/2025 predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 ter predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2025 končana.

Predsedniku Vlade dr. Robertu Golobu in ministru za finance Klemenu Boštjančiču se ponovno zahvaljujem za predstavitvi.

Z današnjo predstavitvijo prične teči rok za vlaganje amandmajev k Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in k Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2025. Poslanke in poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in Vlada lahko amandmaje k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 vložijo najkasneje 3 dni pred sejo Državnega zbora, na kateri bo predlog sprememb proračuna obravnavan. K predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2025 pa lahko poslanke in poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa amandmaje vlagajo do vključno 19. oktobra 2023.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 48. izredno sejo Državnega zbora.

Hvala lepa.

Hvala za dodatno obrazložitev, spoštovani minister.

S tem je predstavitev proračunskega memoranduma 2024/2025 predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 ter predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2025 končana.

Predsedniku Vlade dr. Robertu Golobu in ministru za finance Klemenu Boštjančiču se ponovno zahvaljujem za predstavitvi.

Z današnjo predstavitvijo prične teči rok za vlaganje amandmajev k Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in k Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2025. Poslanke in poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in Vlada lahko amandmaje k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 vložijo najkasneje 3 dni pred sejo Državnega zbora, na kateri bo predlog sprememb proračuna obravnavan. K predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2025 pa lahko poslanke in poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa amandmaje vlagajo do vključno 19. oktobra 2023.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 48. izredno sejo Državnega zbora.

Hvala lepa.