Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci!

Pričenjam z 19. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Obveščam vas o naslednjih zadržanosti in nadomestilih in sicer: Vida Čadonič Špelič nadomešča poslanca Janeza Ciglerja Kralja, mag. Janez Žakelj nadomešča poslanca Jožefa Horvata in Andreja Živic nadomešča poslanko Moniko Pekošak.

S sklicem te seje ste prejeli tudi dnevni red seje. V poslovniškem roku ni bilo podanih nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda in ugotavljam, da je dnevni red določen takšen, kot ste ga prejeli s samim sklicem seje.

Torej prehajamo na 1. - in tudi edino - TOČKO DNEVNEGA REDA - SPORNO FINANCIRANJE IN VPLIVANJE MINISTRICE SANJE AJANOVIĆ HOVNIK NA JAVNI RAZPIS ZA KREPITEV AKTIVNIH DRŽAVLJANSKIH PRAVIC IN OPOLNOMOČENJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ NA PODROČJU AKTIVNIH DRŽAVLJANSKIH PRAVIC.

Poslanska skupina NSi je namreč 3. oktobra na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi s samimi predlogi sklepov, ki so objavljeni tudi na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. K točki dnevnega reda so bili vabljeni gospod Aleksander Reberšek kot predstavnik Poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic te nujne seje, gospa Sanja Ajanović Hovnik, z njenim odstopom se je danes seznanil Državni zbor, mag. Luka Vidmar, vodja sektorja za nevladne organizacije in Ministrstvo za javno upravo, za katerega so pisno napovedali njegovo neudeležbo ter gospa Kaja Primorac, zastopnica Inštituta za preučevanje enakosti spolov, ki pa nas je obvestila, da se seje ne bo udeležila. So pa nas danes iz Ministrstva za javno upravo obvestili, da se bo seje komisije z njihove strani udeležil gospod državni sekretar Jure Trbič, ki je tudi prisoten. Torej še enkrat vse prisotne lepo pozdravljam.

Razpravo bomo opravili tako, da bo najprej besedo dobil predlagatelj v imenu Poslanske skupine NSi, poslanec Aleksander Reberšek, nato damo besedo gostom in nato spet diskusija med poslankami in poslanci.

Gospod Reberšek, beseda je sedaj vaša.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Ja, lepo še enkrat pozdravljam državnega sekretarja in pa seveda vse poslanke in poslanci. Hvala za vašo udeležbo, sicer na prejšnji seji nisem bil zadovoljen z vašimi odgovori, pa vendar bomo te odgovore dobili v roku 14 delovnih dni. Sem si pa danes še želel, da bi na drugi strani sedela tudi Kaja Primorac, zastopnica, direktorica Inštituta za preprečevanje enakosti spolov, pa vendar je ni. Dobili pa smo obvestilo, del tega obvestila bom seveda zdaj tudi prebral, da pojasnjuje, da IPS Maribor iz naslova uspešne prijave na dotičnem razpisu s financerjem še ni sklenil pogodbe in posledično ni prejel oziroma porabil nobenih javnih sredstev. Iz zapisanega torej izhaja, da potrebe po udeležbi na 19. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ na IPS Maribor ne vidimo. Kaja Primorec. Lepo vas pozdravljam, če tole zdajle spremljate preko oddaje na televiziji. Žalosti me, da ni prišla sem, ker bi lahko odgovorila na nekatera vprašanja, ki so še vedno v tem času odprta, čeprav je ministrica Sanja Ajanović Hovnik odstopila, sumi negospodarne in pa netransparentne porabe javnega denarja ostajajo in to je dejstvo. Ne govorimo zdaj samo o letih v tujino, kjer se leta v New York iz njenega kabineta za javno upravo in drugih ministrstev udeleži 8 oseb, se pravi preštevilčna delegacija in tudi to, da so bili tam dlje, kot je trajala konferenca, ampak govorimo o netransparentni in negospodarni porabi javnega denarja, tudi pri razpisih pri nevladni organizaciji. Se pravi, imamo zdaj v tem trenutku takšno situacijo, 33.000 evrov za let v New York, preštevilčne delegacije, ki je bila tam dlje časa, kot je bilo to potrebno, 10,6 milijona za nevladne organizacije, kjer se denar na nek način sumljivo deli in državljani od tega razpisa praktično nimajo ničesar, javna uprava pa zaradi nesposobnosti bivše ministrice Sanje Ajanović Hovnik ni nič boljše delovala. Se pravi, gradbeno dovoljenje naši državljani še vedno tako dolgo in predolgo čakajo, ni pa izpeljala tudi plačne reforme v javnem sektorju, ni odpravila administrativnih ovir in ni izboljšala kakovosti delovanja javne uprave. Zato je logična posledica zaradi vsega naštetega, kar sem naštel, da je seveda ponudila svoj odstop. Zdaj pa konkretno, če govorimo o samem razpisu. Oddaja Tarča je zelo konkretno razkrila vse podrobnosti. Bivšo ministrico Sanjo Ajanović Hovnik bremeni poleg stroškov potovanja v New York še javni razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na področju aktivnih državljanskih pravic. Dajte mi povedati kdo to razume, ker jaz tega ne razumem. Vrednost celotnega razpisa je 10,6 milijona evrov. Zdaj pa tisto, to kar je zelo zanimivo in pa seveda tudi zelo sporno, med javnim odpiranjem vlog se je izkazalo, da je med največjimi prejemniki sredstev tudi nevladna organizacija, ki je bila povezana z bivšo ministrico Sanjo Ajanović Hovnik gre za Inštitut za proučevanje enakosti spolov IPES s sedežem v Mariboru, ki mu je bilo v prvem krogu razpisa dodeljenih 300.000 evrov za sofinanciranje projekta na temo zagotavljanja enakih možnosti za spodbujanje razvoja demokracije in demokratičnega delovanja oblasti omenjeni inštitut vodi gospa, ki se je opravičila, Kaja Primorac, ki je hkrati tudi direktorica in solastnica podjetja Smart Center, ki se ukvarja s svetovanjem na področju trajnosti in digitalizacije demokratizacije procesov odločanja. Kot je znano, je bila do sredine lanskega junija direktorica in solastnica Smart centra podjetja tudi bivša ministrica Sanja Ajanović Hovnik. Kako zanimivo, ali ne? To je šele zanimivo: dva tedna po imenovanju za ministrico je svoj 50 % delež podjetja podarila svoji materi, direktorica pa je postala Kaja Primorec. V oči bode tudi podatek, da je podjetje Smart Center avgusta 2020 registrirano na istem naslovu kot ta inštitut IPES, ki sem ga prej omenil, Glavni trg 17 v Mariboru. Dejstvo je, da sta bila Sanja Ajanović Hovnik in pa Kaja Primorac med tremi soustanoviteljicami podjetja Smart centra, bivša ministrica pa se je z iz lastništva umaknila še junija lansko leto, zato se pojavlja vprašanje ali so bila sredstva na tem razpisu razdeljena transparentno. Sporno je namreč tudi to, da je bivša ministrica podpisala pod spremembo javnega razpisa po izteku prvega kroga. V 1. krogu sredstva niso bila porabljena v celoti, zato je v sklopu E 2, kjer sta se za sredstva potegoval IPES Maribor, je bil predviden samo en rok odpiranja vlog. Ker pa IPS v prvem krogu ni bil izbran, se je bivša ministrica podpisala pod spremembo javnega razpisa in zato je IPES prejel denar in za to se pojavlja sum o nepravilnosti. Da brez njene intervencije inštitut, ki je v lasti Kaje Primorec, ne bi dobil denarja. Okvirna višina sredstev za ta sklop je bila 1,5 milijona. Se pravi, dovolj denarja, da je pes dobil 300.000 evrov, ni jih še konkretno dobil, ampak je izbran na razpisu, za katere niti ne vemo, zakaj jih bo ta inštitut v bistvu sploh porabil.

Sum v nepravilnosti pri razpisu krepi še podatek, da je podjetje Smart Center, katerega lastnica sta Kaja Primorac in mama, bivša ministrica Sanja Ajanović Hovnik pobiralo 7 % provizijo za pripravo dokumentacije na razpis.

V javnosti se je bivša ministrica seveda tudi večkrat zlagala. Sanja Ajanović Hovnik je sama dejala, da ni vedela za razpis 10. 5. 2023. Letos je bivša ministrica podpisala dokument Izjava ministrstva o podpori programu za sklop E 2, s katerim je zagotovila še dodaten denar, da je IPES prišel do denarja na razpisu. Sama je napisala kot podporo, kot ministrica ministrstva, ki je sredstva delila. To je ta dokument, ki ga je podpisala. Se pravi, lagala je, da je rekla, da ni vedela za ta inštitut.

Nadalje, bivša ministrica je ves čas trdila, da ni vedela, da je podjetje Smart center v solastništvu njene mame za več nevladnih organizacij v zameno za 7 % provizijo pripravljalo dokumente na razpis.

To, kar pa mene najbolj boli pa je to, da na takšen neodgovoren način se dela z davkoplačevalskim denarjem in to opazijo tudi ljudje, po eni strani zategujemo pas narodu, dobesedno nabijate nove davke, znižali ste plače, 10,6 milijona pa boste talali za projekte, za katere sploh ne vemo kaj bomo državljani imeli od vsega tega in ta denar talali po nekih prijateljskih, družinskih, sorodstvenih vezeh. Jaz vam ne verjamem, narod vam pa ravno tak ne verjame. Tudi zato sem dal poslansko pobudo, in sicer takoj po letošnjih poplavah, kjer sem na ministrico Sanjo Ajanović Hovnik naslovil poslansko pobudo v zvezi z zaustavitvijo javnega razpisa za sofinanciranje razvoja podpornega okolja za nevladne organizacije 2023-2027 in jo na nek način pozval, da se teh 6 milijonov evrov prednostno nameni za ljudi, ki pomoč dejansko potrebujejo na terenu in ki so ostali brez hiš, ki imajo zelo veliko škodo in pozval na nek način, da bi ta denar raje namenili konkretno za pomoč ljudem, da bi dejansko ljudje nekaj od tega imeli. Seveda je Ministrstvo za javno upravo, pod katerega se je podpisala tudi Sanja Ajanović Hovnik, napisalo, da ministrstvo za javno upravo dne 28. 7. objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije in da ne morejo upoštevati in postopka predmetnega javnega razpisa ustaviti. Se pravi ministrica je podpisala se pod to in je povedala, da tega razpisa enostavno ne bo ustavila. Jaz vedno rečem, kjer je volja je tudi pot in če vidiš ti cilj boš vse naredil za dosego tega cilja. Žal pa je imela ministrica nek drug cilj pred sabo, pred svojimi očmi, to pa je zagotoviti denar, da bo nekako prišel v lastništvo njene mame, Kaje Primorac in tako naprej. Se pravi, zapravljamo denar, ljudje pa so na terenu ostali brez hiš, praktično ne vedo kako bodo preživeli zimo in zato sem tudi sam dal poslansko pobudo, da se ustavi izvajanje tega razpisa, ministrica pa žal, ni imela posluha

Zdaj pa moj iskren komentar na vse te razpise. Enostavno tukaj ne morem biti tiho in moram povedati, kaj bi osebno sam naredil, mogoče razmišljate tudi vi v tej smeri. Jaz bi večino vseh teh razpisov razveljavil, zaradi tega, ker dokler bodo ti razpisi, bomo gledali take zgodbe, da se bo denar delil po nekih prijateljskih, družinskih vezeh in potem se vprašam, kaj je naredila Nova Slovenija v času, ko smo bili v prejšnji vladi, kaj konkretno, smo mi naredili. Sami veste, da je bilo do časa prejšnje Vlade možnost, da so državljani 0,5 % svoje dohodnine namenili organizacijam v javnem interesu in to po sicer nekem svojem lastnem izboru in tukaj moram zelo jasno in glasno povedati, da je bil to predlog takrat našega Andreja Bajuka leta 2006, on je takrat to predlagal in je bil takrat finančni minister, pravzaprav najboljši finančni minister in gre za del davka, ki ga državljani tako ali tako plačamo, ostane v lasti države, po letu 2006 pa smo lahko teh 0,5 % dohodnine dali v neki konkreten namen, se pravi, smo ga lahko nakazali v neki nevladni organizaciji, kateri smo, recimo, zaupali. In kaj smo mi naredili v času, v vladi ko je bila Nova Slovenija? leta 2020 smo iz 0,5 % dohodnine kolikor lahko državljan nameni nevladni organizaciji, povišali na 1 %, kar pomeni skupaj recimo okrog 20 milijonov na ta način zbrane dohodnine, ki bi ga tako ali tako ta denar pustili v proračunu, Zdaj pa ta to izkoristi nekje polovica naših državljanov izkoristi to možnost, preostanek pa gre v sklad za razvoj nevladnih organizacij, kjer potem Ministrstvo za javno upravo na podlagi razpisov deli ta denar. V skladu tudi s takratno idejo Andreja Bajuka bi moral ta nerazporejeni denar ostati v državnem proračunu, ne ostane, Ministrstvo za javno upravo ga seveda deli. Zato tudi sam podpiram to idejo in tudi v Novi Sloveniji podpiramo to idejo, da enostavno nadgradimo ta model. Če bi večina teh razpisov ukinili in dali ljudem večjo moč, se pravi, da bi ljudje sami odločali, komu bi dali denar, sem prepričan, da takih zgodb, kot jih spremljamo zdaj, enostavno ne bi več spremljali. Državljani bi morali imeti enostavno bolj odločnejšo, odločujočo vlogo pri dodeljevanju vseh teh sredstev nevladnim organizacija, potem se pa naj nevladne organizacije na trgu borijo koliko denarja bodo zbrali, naj bo borba za ta denar, zmanjšali bi obseg sredstev, ki se dodelijo nevladnim organizacijam preko vseh teh razpisov, po drugi strani ne bi bilo pa dobro, da bi tudi premislili. Mogoče tudi ideja, da bi dvignili del dohodnine za donacije nevladnim organizacijam, na vsaj 3 % ali več in na ta način bi ljudje še bolj podpirali organizacije, za katere tudi menijo, da imajo dodatno vrednost za družbo. Jaz sam recimo že vrsto let del svoje dohodnine namenjam lokalnemu gasilskemu društvu.

Ključna vprašanja. Ministrica je odstopila. Kakšna bo zdaj usoda tega razpisa, spoštovani državni sekretar? Ali razmišljate, ali boste ta razpis ukinili ali ga boste razveljavili in razpisana sredstva na nek način vrnili v proračun ali pa denar namenili za kakšen drugi razpis, da bodo državljani sploh razumeli kaj želi država financirati? Ker pri tem razpisu jaz zelo dvomim, da državljani vedo za kaj se bo porabil ta denar. Veste kaj je tudi zanimivo, da tudi bivša ministrica in pa vodja razpisa enostavno nista vedela zakaj je namenjen ta denar. Gre za razpise brez efekta. V Tarči smo videli, kako se dela z državnim denarjem, IPES je dobil 130.000 evrov, za plače so si razdelili 84.00 evrov, spletna stran 8.200 evrov. Ali je zlata ali kaj? 37.000 evrov pa so neki pavšalni stroški, za katere ministrstvo niti ne zahteva nobenega polaganja računov. Tako se dela z davkoplačevalskim denarjem. V sklopu tega projekta so bile vzpostavljene tudi neke varne točke v lekarnah in poštah, kjer pa praktično ni bilo zaznati nobene pomoči. Se pravi, papir vse prenese, tam se pa denar deli na lepe oči. Z davkoplačevalskim denarjem se ne dela odgovorno niti ne transparentno niti ne gospodarno. Še več, v tej Vladi ga delite med svoje prijatelje in starše, dobesedno po sorodstvenih vezeh. Zato še enkrat poudarjam, če bi ministrica delala odgovorno, gospodarno, transparentno sem prepričan, da ne bi odstopila. Da bi še naprej vztrajala, da bi prišla danes sem na Komisijo za nadzor javnih financ in jasno in glasno dokazala, eno je, da greš ti v medije, narediš ti prispevek, da daš ti izjavo, ne rabiš polagati računov na Komisijo za nadzor javnih financ, ki je resen odbor Državnega zbora, tudi tukaj ni šale, se pravi, da moraš priti sem z nekimi argumenti, ali ovreči to kar ji očitamo ali pa, ne vem, ljudem povedati, dokazati za kaj je šlo pri posameznih stvareh, pa tega ni naredila. Potegnila je črto, je rekla: "Boljše da odstopim". Ne pripisujemo si v Novi Sloveniji seveda nobenih zaslug. Je bil pa to seveda tudi eden izmed vrst pritiskov, ampak imela je možnost, prišla bi sem in če bi bilo vse tako mora biti, sem prepričan, da ona ne bi odstopila.

Danes smo predlagali tudi sklepe, in sicer predlagali smo 3 sklepe. Komisija za nadzor javnih financ poziva Ministrstvo za javno upravo, da naj se javni razpis v izogib vsem morebitnim nepravilnostim razveljavi. Jaz mislim, da bi bilo to najboljše. Ministrica je odstopila, razpis se razveljavi, glede na to pa, da zdaj v zadnjem času vsi zategujemo pas oziroma vsaj tako govorijo o tej vladi, pa bi bilo dobro, da se mogoče ta sredstva res namenijo tistim ljudem, ki so jih prizadele poplave. Komisija za nadzor javnih financ poziva Ministrstvo za javno upravo naj v 7. delovnih dneh predloži natančno poročilo kako bodo izbrani projekti in pa programi nevladnih organizacij pripomogli k povečani zmogljivosti in trajnosti delovanja nevladnih organizacij. Tretjič, tretji sklep: Komisija za nadzor javnih financ poziva Ministrstvo za javno upravo, naj v 7. delovnih dneh predloži vso dokumentacijo in merila za izbor na javnem razpisu za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na področju aktivnih državljanskih pravic ter v poročilu predstavi, kako bo izbrani projekt Inštituta za preprečevanje enakosti spolov konkretno prispeval k povečani udeležbi državljanov v demokratičnih procesih in povečevanju znanja v družbi in demokratičnih institucijah in procesih, kar je tudi cilj javnega razpisa.

Spoštovani državni sekretar, prosim vas za odgovore, predvsem za odgovor ali boste na ministrstvu ta razpis razveljavili.

Hvala.

Ja, najlepša hvala, gospod Reberšek.

Zdaj dajem besedo vam, gospod državni sekretar. In jaz mislim, da imate samo eno ključno vprašanje, ki je bilo parkrat na koncu izpostavljeno s strani predlagatelja in to zanima vso slovensko javnost, ne glede na to, ali je ministrica odstopila ali ne.

Izvolite.

Torej, spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, hvala za besedo.

Pravzaprav hvala za tak uvod. Ampak moram reči, da za začetek me preseneča, da od človeka, katerega delo je pravzaprav oblikovanje predpisov taka ignoranca, pa vendar. Znižali smo plače, vsi vemo, da smo jih zvišali za dobrih 8 % prostorov…

To ne drži, ampak osredotočite se na ta odgovor.

Oprostite, ampak bile so podane določene izjave, ki sem jih dolžan demantirati kot pristojen za na primer tudi področja upravnih enot.

Državni sekretar, se opravičujem, potem bomo odprli temo plač, pa lahko gremo, lahko gremo razdelati, kako so se plače znižale, povprečna plača, pa lahko na tej seji, če želite, časa imamo veliko.

Okej, prav, ampak no, ko smo že pri zakonih.

Po Zakonu o nevladnih organizacijah torej je, vsi vemo, je to proračunski sklad. Torej ne more se to kar malo arbitrarno tako narediti, zato ker je nekdo dal tako pobudo. Tu sem presenečen. Glede tega, kdo razume ime, se moram malce tudi sam strinjati s stisnjenimi zobmi, ker saj veste, vedno so ta birokratska dolga imena, ampak na kratko, da bomo vsi razumeli in zakaj je ta razpis tako zelo pomemben. Gre se za sredstva za demokracijo, za nekaj kar je pravzaprav v naši ustavni republiki sveto ali pač, ker nenazadnje, če to niso smiselno porabljena javna sredstva, seveda po transparentnem in strokovnih merilih, kar je nedvomno bilo, potem kakšen smisel analogno ima pa dajati javni denar političnim strankam za razvoj demokracije. V bistvu je tukaj odgovor na to, čemu dajati za to denar. Zdaj sama dejstva na to temo razpisa so bila že tudi večkrat seveda in povedana, skomunicirana in verjamem, da je ministrstvo izredno transparentno pristopilo k temu, dalo na voljo pravzaprav javno vse informacije in jih še vedno seveda daje. Če pa dovolite bi pa naštel nekaj malega dejstev v zvezi s tem razpisom, torej javnim razpisom za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenja nevladnih organizacij na tem področju ali na kratko za demokracijo. Torej, sam javni razpis so seveda strokovne službe na ministrstvu v sodelovanju s predstavniki petih drugih ministrstev, torej ne le našega, oblikovale in vodile in z vso iskrenostjo in vero v njih lahko povem, da z vso skrbnostjo in z najboljšimi cilji za pripravo in izvedbo tega konkretnega javnega razpisa je bila, kot vemo skladno s tem navedenim imenovana 13-članska strokovna komisija, ki jo je iz 6-ih ministrstev, ta komisija je kot po navadi izvedla vsa dela in naloge.

Sklepe o izbiri ali ne izbiri je podpisal državni sekretar 16. avgusta. Kot zanimivost, razen medijskega linča na izdane ne sklepe, česarkoli ni bilo nobene formalne pritožbe ali sproženih recimo upravnih sporov ali kakršnihkoli tožb. Še dodatno dejstvo, nobeden od ne članov komisije ne kdorkoli drug ni pravzaprav ne anonimno niti javno nasprotoval kakršnikoli odločitvi komisije ali celo naznanil kakšen sum nepravilnosti, ne po tistem dolgem birokratskem imenu, na kratko, po zaščiti žvižgačev, ne kakorkoli drugače, razen v primerno orkestriranem trenutku v javnosti. Tako, da dejstvo pa še je da na Ministrstvu za javno upravo je vedno in vedno seveda tudi v vso zahtevano dokumentacijo predalo tako medijskim hišam ali pa, nenazadnje, komisiji.

In zdaj, če gremo na predlagane sklepe, bom tako rekel, če grem, če smemo od zadaj na gor, verjamem, da sta drugi in tretji sklep pravzaprav popolnoma irelevantna. Namreč 3. točka govori o konkretno IPSU, ki je nenazadnje danes tudi formalno poslal na Ministrstvo za javno upravo, da se odpoveduje vsem sredstvom, tudi v luči pač vse te gonje, ki škodi tako njim, kot sektorju, kot tudi ministrstvu in s tem posredno tudi Republiki Sloveniji. To dodajam sam.

Kar se pa tiče tretjega sklepa, pardon, tretji je to. Kar se tiče drugega, še enkrat, mislim, ves razpis je objavljen, korektni postopki so, mislim, da je pač irelevanten.

Kar se tiče prvega, pa na kakšni pravni podlagi pa naj se to naredi? In ker je zakonitost, verjamem, vrednota, ki pomeni tako vam kot nam, enako tehtno vam na to vprašanje pravzaprav težko odgovorim, da ja.

Hvala.

Najlepša hvala.

Sedaj odpiram debato med poslankami in poslanci. Uvodoma gospod Reberšek kot predlagatelj.

Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj na koncu ste rekli ne na kakšni pravni podlagi, ne glede naj se to naredi. Prvi sklep: Komisija za nadzor javnih financ poziva Ministrstvo za javno upravo, da naj se javni razpis v izogib vsem morebitnim nepravilnostim razveljavi. Ali potrebujemo pravno podlago? Kaj pa če recimo, se majčkeno ozremo v začetek avgusta, poplave. Ljudje so ostali brez hiš, da bomo mi dajali 10,6 milijona za nekaj, kar ljudje ne bodo imeli nič od tega, pa dokazano ne bomo imeli nič od tega, kar smo gledali v oddaji Tarča. Praktično noben državljan praktično nima koristi od tega denarja, ki so tekle vse povprek deli. Mi imamo v naši državi ljudi, ki so ostali brez hiš. Tem ljudem je treba pomagati. Najti je treba nek denar. In če govorite v vaši vladi, da moramo vsi zategovati pas. Luka Mesec je sam rekel, denarja v državi ni, zdaj bomo pa takole talali ves ta denar. Nekako ne gre to skupaj. Če zategujemo pas vsi, po drugi strani pa na prejšnji točki dnevnega reda vidimo, kako nekateri naši visoki funkcionarji ugodno letijo v tujino in tako naprej, večkrat s številno delegacijo, so tam dlje časa kot je potrebno. Po drugi strani talamo davkoplačevalski denar sorodstvenim, družinskim, prijateljskim, po prijateljskih poteh, nekaj v tej državi ne štima. Se pravi, rabite vi pravno podlago. Ne. Rabimo človeka odločnega, ki bo rekel ne bomo dali denar za budaleštine, dali bomo denar ljudem, ki ga na terenu potrebujejo, ki so v poplavah ostali brez hiš. Krajani v Strugah pa številni ljudje v Zgornji slovenski Koroški, Kamniškem in tako naprej, še danes ne vedo, kako bodo preživeli zimo. Ali rabimo pravno podlago za to, ker ljudje nimajo hiš? Tem ljudem je treba pomagati, ne pa denar zapravljati za bedarije. Samo to sem hotel povedati.

Hvala.