Spoštovani kolegice poslanke, poslanci, ostali vabljeni na današnji 23. seji Odbora za zdravstvo!

Torej danes pričenjamo 23. nujno sejo odbora.

Obveščam vas, da se seje ne more udeležiti poslanec Felice Žiža in je podal opravičilo, medtem, ko imamo kar nekaj nadomestnih članov, in sicer poslanec Franc Props nadomešča poslanko Matejo Čalušić, poslanec Anton Šturbej nadomešča poslanko Jelko Godec, Aleksander Reberšek nadomešča poslanko Ivo Dimic in Miho Kordiša nadomešča poslanec Milan Jakopovič.

Prehajamo kar na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje dne 4. oktobra 2023 ste prejeli predlog dnevnega reda. Dne 6. oktobra 2023 ste bili obveščeni, da se je dnevni red razširil z novo točko dnevnega reda in sicer to je s točko A.1 - Stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač in razveljavitvi direktive 2009/48/ES. O tej širitvi v skladu s Poslovnikom Državnega zbora ni glasovanja, tako da je dnevni red seje določen, tako kot je bil določen s sklicem.

Zato, ker prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VARNOSTI IGRAČ IN RAZVELJAVITVI DIREKTIVE, ki sem jo tudi predhodno navedla.

Stališče je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada in je tudi objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo smo tako vabili predstavnike Ministrstva za zdravje, zato kar pričenjamo z obravnavo stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.k člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili morebitno glasovanje o amandmajih oziroma bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Sedaj pa predajam besedo za uvodne besede predstavnikom Ministrstva za zdravje, in sicer državni sekretarki dr. Valentini Prevolnik Rupel in ob njej bo stališče predstavil tudi mag. Alojz Grabner, direktor Urada za kemikalije.

Tako, da zdaj ali če bosta oba, tako, da izvolite besedo.

Najlepša hvala za besedo, gospa predsednica.

Spoštovani članice in člani Odbora za zdravstvo!

Želela bi vam predstaviti torej Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač in o razveljavitvi direktive 2009/48/ES. Se pravi, Evropska komisija je 28. julija 2023 objavila Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač in razveljavitvi direktive. S tem predlogom uredbe želi Evropska komisija nasloviti dva sklopa izzivov, in sicer, izboljšati varnost otrok pri igri z igračami, obenem pa želi zmanjšati število neskladnih igrač na notranjem trgu. Otroci so še posebej ranljiva skupina prebivalstva, zato je pomembno, da so zaščiteni pred tveganji, ki bi lahko izhajala iz igrač. Veljavna direktiva o varnosti igrač, to je 2009/48 že določa pravila, ki zagotavljajo, da so igrače na trgu EU varne Zaradi tehnološkega in znanstvenega razvoja v zadnjih letih, zlasti z vidika kemijske varnosti igrač in digitalnega napredka, je Evropska komisija pripravila predlog uredbe o varnosti igrač, v katerem v splošne varnostne zahteve vključuje tudi vidik psihološkega in duševnega zdravja ter kognitivnega razvoja otrok, zlasti v povezavi z digitalnimi tehnologijami, recimo kibernetske varnosti, varstva osebnih podatkov, umetne inteligence. Republika Slovenija podpira predlog uredbe, saj gre za pomemben korak k posodobitvi in izboljšanju veljavne direktive ter s tem k zagotavljanju večje varnosti igrač na trgu EU. Poleg tega predlog uredbe širi zahteve na vse udeležence igrač v dobavni verigi, vključno s tistimi, ki so vključeni v prodajo prek spleta. Trenutno veljavno izjavo vas o skladnosti v predlogu nadomešča potni list. Potni list bo omogočil digitalen in neposreden dostop do informacij o igrači nadzornim in carinskim organom, gospodarskim subjektom in potrošnikom. Republika Slovenija ocenjuje, da so pristopi k načinu ugotavljanja skladnosti igrač ustrezni, saj omogočajo izvedbo ugotavljanja skladnosti velikim in malim proizvajalcem glede na notranje in zunanje strokovne vire. Prav tako podpira predlog v delu, ki se nanašajo na nadzor trga in imeni, da so na voljo orodja za učinkovit nadzor in medsebojno obveščanje držav članic. Hkrati se zaveda, da je izvedba nadzora močno odvisna od finančnih in kadrovskih kapacitet, namenjenih nadzoru igrač. V procesu pogajanj se bo Republika Slovenija zavzemala za jasne, učinkovite, pragmatične in sorazmerne rešitve, ki bodo omogočile čim boljše izvajanje in nadzor, obenem pa ob enaki stopnji varovanja zdravja ne bodo povzročale prekomernih obremenitev gospodarskim subjektom v EU. Sedaj veljavna direktiva se bo torej spremenila v uredbo, zato je ne bo treba prenašati v nacionalno zakonodajo in se bo tako lahko začela hitreje izvajati. Hvala za pozornost.

Hvala tudi vam.

Želite vi še kaj dodati? (Ne.)

Sedaj odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati pri A1 točki? Miro Gregorič, izvolite.

Hvala predsednica.

To mi je jasno, da naj bodo igrače varne v smislu kemije, higiene, radioaktivnosti, vnetljivosti, itn., ampak posebno pozornost me je pa vzbudilo, da bomo zdaj s to uredbo naslovili tudi aspekte psihološkega, duševnega zdravja in kognitivnega razvoja otrok. Tukaj bi imel vprašanje. Razno razne igrice, računalniške ali pa, v nekih napravah, ki jih lahko držiš v roki, ali so definirane kot igrače? Tu me predvsem skrbi, kako nadzirati zasvojenost. Vemo, da naša mladina, nekatera je blizu zasvojenosti, eni so pa že zasvojeni z razno raznimi igricami. Ne vem ali ta uredba to naslavlja ali ne? Hvala lepa.

Hvala lepa za vprašanje. Besedo dajem mag. Alojzu Grabnarju, da odgovori, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Hvala lepa za vprašanje.

Kot je bilo že v uvodu povedano, je aspekt tega psihološkega in kognitivnega in razvojnega vprašanja oziroma razvoja in vpliva igrač nov, in je v tej tem predlogu pravzaprav samo omenjen, ni pa še razdelan do te mere, da bi lahko zdaj pravzaprav vedeli oziroma pravzaprav že o njem karkoli rekli, zagotovo pa so seveda kriteriji, ki se bodo upoštevali pri tem ocenjevanju varnosti in ustreznosti igrač, zagotovo bodo tudi te vprašanja oziroma problematika zasvojenosti in teh, bi rekel, stranskih učinkov teh, teh igrač. Ta drugi del vprašanja ali so te igrice oziroma te ročne igrice in ti gadgeti, kot jih imenujemo, ali so vključeni v ta predlog, seveda so. Vse igrače, ki so pač namenjene igri otrok pod 14. letom, so del te definicije, tako da ja, so vključeni. In ti vidiki zasvojljivosti in neodvisnosti zagotovo bodo postali potem tudi predmet teh tehničnih, dodatnih tehničnih rešitev.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? V nasprotnem primeru zaključujem razpravo.

In prehajamo kar na odločanje. In ker k stališču ni bilo predlaganih amandmajev v odboru, predlagam, da sprejme naslednje mnenje: Odbor za zdravstvo podpira Stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač in razveljavitvi direktive 2009/48/ES, EPA 1072-9, EU ES 180 in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.

Želi kdo razpravljati o predlogu mnenja? Ne. V nasprotnem primeru prehajamo kar na odločanje.

Glasujemo. Ugotavljam, da je od 13 navzočih 13 poslancev glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 13.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo v skladu s 154.h Členom Poslovnika Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil mnenje in ga posredoval Odboru za zadeve EU, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejelo odločitev. Predlagam, da odboru poročamo pisno.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in prehajamo ... Oziroma A1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025.

Predlagam, da obravnavo obeh točk združimo, in sicer da damo najprej besedo predstavnikom predlagatelja, nato, kot je praksa, bomo razpravljali člani in članice odbora.

Gradivo za razpravo, torej Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2025 s pripadajočimi dokumenti so objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora, vsem dostopni.

Na sejo so bili vabljeni tako predstavniki Ministrstva za finance kot tudi Ministrstva za zdravje.

In predlagam, da kar pričnemo z razpravo obeh proračunov. Do tega trenutka nismo prejeli nobenega amandmaja niti predlog za amandma odbora.

Predlagam, da damo najprej besedo predstavniku Ministrstva za finance, pa če se uvodoma predstavite zaradi magnetograma. Hvala.

KATJA PEPELNAK (predstavnica MF): Lepo pozdravljeni in hvala za besedo. Sem Katja Pepelnak in s strani Ministrstva za finance bom uvodoma podala nekaj osnovnih informacij v zvezi s proračunoma, ki jih imate danes pred sabo, Ministrstvo za zdravje oziroma predstavniki Ministrstva za zdravje bodo pa potem podrobneje predstavili njihov finančni načrt.

Priprava obeh predlogov proračunov je potekala v negotovih makroekonomskih razmerah, ki izhajajo iz globalne situacije, zaznamovane s povišano inflacijo ter obsežne naravne nesreče, povezane s poplavami. Tako so spremembe v letu 2024 v največji meri povezane z odpravo posledic in obnovo po naravnih nesrečah v letu 2023. V prihodnjih dveh letih bodo v ospredju ukrepi za pomoč in obnovo prizadetim območij, prizadetih območij, podprti tudi z evropskimi viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021-2027. Med te ukrepe sodijo obnova cestne in vodne infrastrukture, ukrepi povezani z okoljem, odpadki, plazovi, gozdovi in kmetijstvom, pomemben del pa predstavljajo tudi ukrepi za povračilo škode gospodarstvu in pomoč prebivalstvu.

V Predlogu sprememb proračuna za leto 2024 se načrtuje 14 milijard evrov prihodkov, ki izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v preteklem letu ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj UMAR. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2024 višji za 1,5 % in na drugi strani 16,2 milijardi evrov odhodkov, ki vključujejo 1,1 milijardo evrov za odpravo posledic poplav. Načrtovani odhodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2024 višji za 4,7 %, s predlogom sprememb proračuna za leto 2024 pa načrtujemo za državni proračun proračunski primanjkljaj v višini 2,2 milijardi evrov oziroma 3,3 % BDP. V predlogu proračuna za leto 2025 pa se načrtuje 14,6 milijard evrov prihodkov, ki izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v letu 2023 ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj UMAR.

Načrtovani prihodki so v primerjavi s Predlogom sprememb proračuna za leto 2024 višji za 4 %. Na drugi strani pa seveda odhodki, in sicer načrtovani v višini 15,8 milijard evrov, kjer se poleg sredstev za naravne nesreče zvišujejo tudi sredstva za varovanje okolja ter zdravstveno varstvo. Načrtovani odhodki so v primerjavi s Predlogom proračuna za leto 2024 nižji za 2,5 %, s Predlogom proračuna za leto 2025 pa načrtujemo za državni proračun proračunski primanjkljaj v višini 1,3 milijarde evrov oziroma 1,8 % BDP.

Na koncu naj dodam še, da bodo vse okoliščine priprave proračunov predstavljene na matičnem Odboru za finance, kakor tudi vsa pojasnila, odgovori, ki bi se morebitni pojavile na današnjem odboru kot vprašanja.

Hvala lepa.

Hvala.

Za uvodno predstavitev sedaj predajam besedo predstavniku Ministrstva za zdravstvo.

Pa preden bo kakšna postopkovna, naj navedem, kdo je najavil prisotnost danes, in sicer: dr. Valentina Prevolnik Rupel, državna sekretarka, dr. Tomaž Pliberšek v. d. direktorja Urada za nadzor kakovosti in investicije v zdravstvu, Vlasta Mežek iz kabineta in Anita Zakšek iz finančne službe, pa predajam besedo državni sekretarki dr. Valentini Prevolnik Rupel.

Izvolite.

Spoštovana predsednica odbora, spoštovani poslanke in poslanci, še enkrat najlepša hvala za besedo!

Na današnji seji odbora torej obravnavamo proračuna za leti 2024 in 2025, ki uokvirjata poslovanje Ministrstva za zdravje z organi v sestavi.

V proračunu za leto 2024 ima ministrstvo zagotovljenih skupno 519 milijonov evrov, od tega je pretežni del sredstev na integralnem proračunu, na integralnem delu proračuna, in sicer 503,4 milijone evrov. Za leto 2025 je predvidenih skupno 471 milijonov evrov na vseh tipih sredstev, od tega znaša integralni del proračuna 456 milijonov evrov. Čeprav že dobro poznate strukturo proračuna ministrstva, mi pa vendar dovolite, da vseeno na hitro orišem glavna področja, ki se izkazujejo tudi potem skozi, posledično skozi finančna sredstva.

Najvišji delež sredstev ministrstvo namenja ureditvi in razvoju zdravstva, kjer je predvidenih 38 % integralnih sredstev. V tem okviru je največ sredstev namenjenih izvedbi pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja iz 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in sicer 140 milijonov evrov v letu 2024. Naslednje področje je digitalizacija zdravstva, okvirno 14 milijonov, sistemski ureditvi zdravstvenega varstva 3 milijone in izboljševanju kakovosti v zdravstvu 2,6 milijonov evrov.

Visok delež sredstev je predvidenih tudi za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev, kjer je planiranih 105 milijonov evrov v posameznem letu, kar predstavlja približno 21 % proračuna. V tem okviru ministrstvo financira plače mentorjev in pripravnikov ter sekundarja, stroške specializacije zdravnikov ter štipendije v zdravstveni dejavnosti, katerih namen je povečati interes za zaposlitev v zdravstvu. Poleg tega razpisujemo dodatek za specializacije iz družinske medicine in klinične psihologije. Temu sledijo sredstva za investicije, kjer so na podprogramu za investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni zagotovljena sredstva za investicijske projekte na vseh ravneh zdravstva. Tako za primarno raven, kjer v letih 2024 in 2025 namenjamo po 15 milijonov evrov, s katerimi bomo soinvestirali prenove zdravstvenih domov, ki jih bodo oziroma so jih že predlagale posamezne občine, kot tudi za sekundarno in terciarno raven, za kar imamo načrtovanih približno 70 milijonov evrov integralnih sredstev na leto. Pretežni delež je namenjen gradnji mariborske Infekcijske klinike, širitvi onkološke dejavnosti na UKC Maribor, energetski sanaciji in revitalizaciji stavbe Hospital v UKC Ljubljana, dograditvi infekcijske klinike UKC Ljubljana, gradnji negovalne bolnišnice v UKC Maribor, ureditvi negovalnega oddelka splošne bolnišnice v Murski Soboti in drugim investicijskim projektom. Poleg navedenega je 48 milijonov evrov oziroma 10 % integralnih sredstev predvidenih zdravstvenemu varstvu nezavarovanih in socialno ogroženih oseb, kjer na podlagi Zakona o razbremenitvi financiranja občin, financiramo obvezno zdravstveno zavarovanje in zdravstveno varstvo socialno ogroženih oseb ter nujno zdravstveno varstvo nezavarovanih oseb. Nenazadnje pa se 27 milijonov evrov namenjamo javnemu zdravju, torej krepitvi preventivnih aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, duševnemu zdravju in demenci, ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Sicer so proračunska sredstva za prihodnji dve leti glede na leto 2023 nižja, vendar je razlika predvsem posledica tega, da se ne srečujemo več s pandemijo covid 19, posledično tudi sredstev za ta namen več ne načrtujemo v takem obsegu. V letu 2023 je za ta namen predvidenih 141 milijonov evrov. Hkrati smo z usmerjeno določitvijo zdravstvenih storitev, ki se financirajo po realizaciji lahko obvladali tudi izdatke v okviru 15. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki je v letošnjem letu 2023 znašal približno 160 milijonov evrov.

Verjamem, da lahko z dodeljenimi sredstvi za področje zdravstva in načrtovanimi ukrepi, v okviru prioritet, ki sem jih tudi predstavila na torkovem Odboru za zdravstvo, zagotovimo kakovostne, dostopne in uporabnikom prijazne zdravstvene storitve, seveda s sodelovanjem vseh deležnikov v sistemu. Najlepša hvala.

Hvala za dodatno obrazložitev.

Sedaj pa dajem besedo članicam in članom Odbora za zdravstvo. Se kdo javi k razpravi? Ker ni razprav… /oglašanje iz dvorane/ Izvolite, mag. Kaloh, beseda je vaša.