Spoštovane članice in člani odbora, ostali vabljeni na našo sejo, ura je 13 in predlagam, da s sejo tudi začnemo. Ugotavljam tudi, da smo sklepčni, zato vas obveščam, da začenjam 22. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vse vas še enkrat lepo pozdravljam, predvsem ministrico z ekipo iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Najprej vas obveščam, da imam v tem trenutku dve pooblastili, in sicer poslanec Anton Šturbej bo nadomeščal poslanca Jožefa Jelena in poslanka Sara Žibret bo nadomeščala poslanko ... Žibrat. Najlepša hvala, da ste me popravili in se vam opravičujem. Torej, poslanka Sara Žibrat bo nadomeščala našo podpredsednico Matejo Čalušić. Za zdaj drugih pooblastil in opravičil nimam.

Zato prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje, to je bilo 5. oktobra, ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2025. Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela, zato je določen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TOREJ PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024.

Odbor bo proračun obravnaval kot zainteresirano delovno telo.

Na današnjo sejo sem vabila: Vlado, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijsko-gozdarsko zbornico.

Predlog spremembe proračuna ste prejeli oziroma je objavljen na spletni strani Državnega zbora.

Sedaj dajem besedo ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospe Ireni Šinko, da nam na kratko obrazloži spremembe proračuna. Hvala lepa.

Spoštovana predsednica dr. Vida Čadonič Špelič, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Razlogi za pripravo Predloga sprememb proračuna za leto 2024 in pa 2025 so naslednji, in sicer institucionalne spremembe, potem katastrofalne poplave, ki so se zgodile 4. avgusta 2023 in prizadele, in prizadele večji del Slovenije, potem nove obveznosti, ki so nastale po sprejetju proračuna v decembru 2022, spremenjene napovedi makroekonomskih kazalnikov ter zaveza Republike Slovenije iz programa stabilnosti 2023.

Vlada Republike Slovenije je 10. julija 2023 določila razrez izdatkov po predlaganih finančnih načrtov in nadskupina tipov postavk za pripravo predloga sprememb proračuna za leto 2024 in predloga za 2025. Po potrditvi razreza proračunskih izdatkov, izdatkov se je zgodila najhujša naravna nesreča v zgodovini Slovenije, in sicer katastrofalne poplave, ki so dejansko prizadele pretežni del Republike Slovenije. Ministrstvo za finance je zaradi novonastalih okoliščin z več dopisi pozvalo predlagatelje finančnih načrtov k prilagoditvi njihovih načrtov na način, da se odpovejo delu sredstev za namen odprave posledic naravnih nesreč proučijo in določijo prioritete, da prvenstveno načrtujejo finančna sredstva za ukrepe, povezane z odpravo posledic poplav, in pa znižanje integralnih sredstev za 4 % pod določene limite ter za 2 % za stroške dela. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je upoštevalo razrez vlade z dne 10. 7. 2023, prav tako je upoštevalo vse dopise Ministrstva za finance v zvezi z znižanjem sredstev.

Glede na limit Vlade republike, Vlade je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prekoračilo limit za leto 2024 na integralnih sredstev v višini 41,5 milijona evrov, v letu 2025 pa so načrtovana sredstva preko limita Vlade Republike Slovenije za 17,6 milijona evrov. Preseganje je predvsem iz naslova sredstev na podprogramu Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah. Namenska sredstva so v letu 2024 in 2025 načrtovana skladno z limiti Vlade. EU sredstva in pripadajoča slovenska udeležba je v letu 2024 in 2025 načrtovana v okviru razrezov Vlade Republike Slovenije v okviru EU sredstev in pripadajočih sredstev slovenske udeležbe, so sredstva načrtovana za ukrepe razvoja podeželja 2014 - 2020, ukrepe skupne, skupne politike strateškega načrta za obdobje 2023 - 2027, Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter ukrepe centraliziranih programov.

Glede na sprejeti proračun za leto 2024, je situacija sledeča; in sicer Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ima sprejeti proračun za 2024 v višini 589,6 milijona evrov, predlog proračuna za leto 2024 je 692,4 milijona evrov, predlog proračuna za leto 2025 pa 643,2 milijona evrov. Integralna sredstva so se iz 162,9 milijona evrov povečala na 197,8 milijona evrov v letu 2024 in pa na isto in pa na 174,6 milijona evrov v letu 2025. Namenska sredstva so ostala enaka, EU sredstva so se povečala iz 306,7 milijona evrov na 372,1 milijona evrov in pa v letu 2025 na 321,97 milijona evrov. Integralna sredstva, torej slovenska udeležba je bila, je približno v sprejetem proračunu in pa v predlogu proračuna za 2024, približno enaka razlika je 2 milijona evrov in sicer iz 97,1 so se povečala na 99,6 milijona evrov in v letu 2025 na 124,7 milijona evrov.

Mogoče pri integralnih sredstvih je za, po podprogramih je mogoče za izpostaviti ravno sredstva, ki so načrtovana za naravne nesreče, v letu 2024 v višini 45,9 milijonov evrov in pa 17,6 milijona evrov v letu 2025.

Potem, kar se tiče EU sredstev in pa slovenske udeležbe, je seveda največje povečanje na razvoju podeželja, saj se zaključuje programsko obdobje 2014 - 2025, 2020, in to obdobje torej še traja dve leti, 2024 in 2025 in je potrebno dejansko načrtovati sredstva za dinamiko izplačil. Potrebna sredstva je torej potrebno zagotoviti. Za izvajanje skupne kmetijske politike in ribiške politike je v predlogu sprememb proračuna 2024 načrtovanih 467,1 milijona evrov, medtem ko je v predlogu proračuna za 2025 načrtovanih 441,1 milijona evrov. Glavnina sredstev, tako kot sem že prej povedala, je namenjena ukrepom programa razvoja podeželja, in sicer in pa ukrepom skupne, skupne kmetijske politike iz strateškega načrta 2023 - 2027.

Evropska komisija je za izvedbo nemotenega prehoda iz ene perspektive, torej iz ene perspektive v drugo, dejansko omogočila prehod v novo programsko obdobje. Tako je koriščenje sredstev PRP omogočeno še v letu 2024 in 2025. V predlogu sprememb proračuna za 2024 je za to predvidenih 232 milijonov evrov in za leto 2025 predvidenih 85 milijonov evrov. Torej v skladu z dinamiko koriščenja.

V projekciji je upoštevana dinamika poročil za projekte ter iz tega obdobja, ki se torej končuje z letom 2025. Za ukrepe v okviru skupnega strateškega načrta je v letu 2024 predvidenih 231 milijonov evrov in 2025 351 milijonov evrov. Za izvajanje ukrepov v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2021 - 2027 je v letu 2024 predvideno 2,6 milijona evra ter v letu 2025 4 milijone evrov.

Pomembno je še mogoče izpostaviti, da so sredstva za plače zaposlenih, v tem obdobju je dejansko Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano s spremembo kadrovskega načrta preneslo vse zaposlene na tehnični pomoči, ki jih je 147, na integralna sredstva, zato se s 1. 1. 2024 vse plače zaposlenih na ministrstvu in organi v sestavi, financirajo iz integralnih sredstev. Potem izpostavila bi še finančne inštrumente, ki so dejansko v letošnjem letu bili tudi nekako sprejeti in je bila z regionalnim skladom za razvoj podpisana pogodba in znašajo sredstva za finančne inštrumente v letu 2023 3 milijone evrov, v letu 2024 5 milijonov evrov, v 2025 5 milijonov evrov in pa v letu 2026 7 milijonov evrov.

In pa potem še podprogram 230403, kjer so pa dejansko sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč, zneske sem pa že prej povedala.

Toliko mogoče za začetek, potem bi pa glede na vprašanja odgovarjala. Hvala.

Najlepša hvala gospe ministrici.

Z nami je tudi predstavnica Ministrstva za finance, gospa Mateja Urbančič. Ali želi besedo? Poslanke in poslanci, mogoče zelo na kratko, ko ste že pri nas. Izvolite.

Pred vami sta predloga sprememb proračuna za leto 2024 in proračuna za leto 2025. Podlaga za pripravo obeh predlogov proračunov je proračunski memorandum, pri čemer so bili med drugim upoštevani jesenska napoved makroekonomskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj in letošnja reorganizacija Vlade.

Priprava obeh predlogov proračunov je potekala v negotovih makroekonomskih razmerah, ki izhajajo iz globalne situacije, zaznamovane s povišano inflacijo, ter obsežne naravne nesreče, povezane s poplavami. Tako so spremembe v letu 2024 v največji meri povezane z odpravo posledic in obnovo po naravnih nesrečah v letu 2023. V prihodnjih dveh letih bodo v ospredju ukrepi za pomoč in obnovo prizadetih območij, podprti tudi z EU viri in iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter iz evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021-2027. Med te ukrepe sodijo obnova cestne in vodne infrastrukture, ukrepi povezani z okoljem, odpadki, plazovi, gozdovi in kmetijstvom. Pomemben del predstavljajo tudi ukrepi za povračilo škode gospodarstvu in pomoč prebivalstvu. V predlogu sprememb proračuna za leto 2024 se načrtuje 14 milijard evrov prihodkov, ki izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v preteklem letu ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umar. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto, za leto 2024 višji za 1,5 %. Načrtovani odhodki v višini 16,2 milijardi evrov vključujejo 1,1 milijardo evrov za odpravo posledic poplav. Načrtovani odhodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2024 višji za 4,7 %. S predlogom sprememb proračuna za leto 2024 načrtujemo za državni proračun proračunski primanjkljaj v višini 2,2 milijardi evrov oziroma 3,3 % BDP.

V predlogu proračuna za leto 2025 se načrtuje 14,6 milijard evrov prihodkov, ki izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v preteklem letu ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umar. Načrtovani prihodki so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2024 višji za 4 %. V okviru načrtovanih sredstev odhodkov v višini 15,8 milijard evrov se poleg sredstev za naravne nesreče zvišujejo tudi sredstva za varovanje okolja ter zdravstveno varstvo. Načrtovani odhodki so v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2024 nižji za 2,2 %. S predlogom proračuna za leto 2025 načrtujemo za državni proračun primanjkljaj v višini 1,3 milijarde evrov oziroma 1,8 % BDP.

Hvala.

Najlepša hvala predstavnici Ministrstva za finance.

Zdaj prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Kdo želi prvi besedo? Gospod Jožef Horvat, izvolite, beseda je vaša. Nato gospod Tomaž Lisec in dalje, če boste še želeli.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Spoštovana gospa ministrica, predstavnica Vlade, lepo vas pozdravljam tudi vas seveda, kolegice in kolegi.

Na tem odboru se seveda seznanjamo s proračunskimi dokumenti za leto 2024 in 2025. Pomembno je, ko obravnavamo proračunske dokumente za kmetijski resor, je potrebno pogledati nekaj številk. Z njimi razpolagamo, ne bom jih seveda vseh našteval. Kaj se meni zdi pomembno je naslednje. Kmetijstvo skupaj z gozdarstvom, lovstvom in ribištvom je v lanskem letu k skupni dodani vrednosti prispevalo 1,7 %, k skupni zaposlenosti pa 6,3 %. Delež zaposlenosti v kmetijstvu, podobno kot v zadnjih nekaj letih, še naprej upada. Podatki o rabi zemljišč in številu živine iz popisa kmetijstva 2020 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev. V zadnjih letih je opazno zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje. To želim posebej poudariti, ker včasih se je tu prikazovalo kmetijstvo kot nek sovražnik, ki onesnažuje okolje. Mi smo na tem odboru pred časom poslušali tudi podatke, ki nam jih je posredoval Kmetijski inštitut Slovenije, in sicer, da slovenska živinoreja k izpustu toplogrednih plinov prispeva 1,2 %. Torej, ponavljam, v zadnjih letih je opazno zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ki se kaže v racionalnejši rabi pesticidov in mineralnih gnojil.

Leto 2022, torej lansko leto, je za kmetijstvo že drugo leto zapored neugodno. Obseg kmetijske proizvodnje se je močno zmanjšal že v letu 2021, potem v letu 2022 pa se je glede na leto prej zmanjšal še za okoli 1 %. Pri tem je bil opazno manjši obseg rastlinske pridelave, obseg živinoreje pa se je ohranil na ravni dolgoletnega povprečja.

Kot rečeno, samo nekaj podatkov, bolj kvantitativni oziroma bolj kvalitativni kot kvantitativni pregled na kmetijstvo, ki pa bi nekako moral imeti odgovore tudi v proračunskih dokumentih. Ministrica jih je nekaj navedla. Moram reči, da sem jih pričakoval več. Ampak kar je pa zdaj moje ključno opažanje, ki smo ga zaznali v Novi Sloveniji in smo že to vprašanje večkrat tudi problematizirali, še posebej ob noveli Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici, to pa je, da očitno se je ta Vlada odločila, da bo razgradila Kmetijsko gozdarsko zbornico. Če narobe razumem me boste popravili in bom tudi svoje stališče spremenil. Kako to argumentiram? Ja, s številkami. Številke so pa eksaktne. Poglejte, postavko za leto 2024, Izvajanje javne službe kmetijskega svetovanja. Torej, za naslednje leto imamo 10,8 milijonov evrov za to službo znotraj Kmetijsko gozdarske zbornice. V naslednjem letu, se pravi v letu 2025 pa te postavke ni, kar dejansko govori o tem, da je res, da ima Vlada namen službo izvajanja javne službe kmetijskega svetovanja izvzeti iz Kmetijsko gozdarske zbornice, jo preseliti nekam v neko vladno organizacijo, se pravi iz nevladne v vladno organizacijo. In tukaj je seveda ključno vprašanje zaupanja, komu ljudje zaupajo? Bolj nevladni Kmetijsko gozdarski zbornici ali pa neki vladni službi? To je tukaj zdaj evidentno, da nas čaka v prihodnosti še ena novela Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici, ki bo očitno zbornici odvzela službo kmetijskega svetovanja. Hvala lepa.

Hvala lepa. Proračun za leto 2025 bomo tudi pri naslednji točki obravnavali, pa bo na to konkretno vprašanje lahko ministrica seveda takrat odgovorila.

Besedo dajem gospodu Tomažu Liscu in sprašujem, če želi še kdo od poslank in poslancev razpravljati? Za zdaj ne vidim. Izvolite, gospod Tomaž Lisec.

Ja, hvala predsedujoča. Spoštovana ministrica z ekipo, vsem članom odbora lep pozdrav! Tri kratke zadeve, morda bom šel tudi s kakšno zadevo v leto 2025, ampak upam, da bo ministrica znala odgovoriti, kljub temu, da vemo, kakšno je politično stanje na Ministrstvu za kmetijstvo.

Zdaj, najprej, prva stvar, v katero želim nekako spodbuditi odgovor. Tukaj imamo postavko posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč in tukaj sta dva programa. Najprej sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah in pa sredstva za financiranje posledic draginje. Zdaj ministrica vi ste že v uvodu že nekaj povedali glede sredstev za pomoč ob naravnih nesrečah, ocena realizacije v letu 2023 0, v letu 24 slabih 49 milijonov in v letu 2025 dobrih 28 milijonov. To je prva zadeva. Zdaj, če poslušamo predsednika Vlade o številki 9,9 milijard, z vsem spoštovanjem so sredstva samo iz integralnega proračuna - pustimo ob strani evropska sredstva, ki še nekje visijo v zraku - kateri ukrepi in pa kolikšna finančna podpora bo prišla? Ali se vam zdi, da je 48 milijonov evrov v letu 2024 dovolj? Zdaj vsi tisti, ki smo morda dalj časa na področju kmetijstva, pa to vem, da ste tudi sami veste, da smo se tudi mi prej srečevali pri interventnih zakonih pri naravnih nesrečah, tam mislim, da od leta 2014 in od žledoloma naprej mislim, da skoraj ni bilo leta, ko smo imeli kakšen interventni zakon in so bile kar velike številke, ko smo hoteli pomagati slovenskemu kmetu pri različnih naravnih nesrečah. Sedaj pa imamo, bom rekel, naravno nesrečo v vrednosti skoraj deset milijard evrov in me zanima še enkrat ali menite, da je ta številka tukaj v proračunu dovolj velika? Če boste rekli, da pač zakonodaja ali pa evropski predpisi več ne dovoljujejo. Še enkrat bom to razumel, ampak potem bo verjetno potrebno spremeniti kakšen sistemski zakon, ne pa hoditi spet z interventnimi zakoni, čeprav še enkrat vemo, predsednik Vlade je rekel, sistemsko bomo reševali pomoč po teh zadnjih poplavah pa tudi plazovih, ampak očitno sistemska zakonodaja ne bo rešila problema financiranja pomoči, odprave posledic teh naravnih nesreč pri slovenskem podeželju oziroma pri slovenskih kmetih. Na drugi strani pa imamo tukaj pri teh intervencijskih programih in pa obveznostih program sredstva za financiranje posledic draginje. Zdaj, meni je zelo žal, da se je ta Vlada odločila, da očitno draginje na področju kmetijstva v letu 2024 ne bo, kljub temu, da vsi vemo, kakšne so cene energentov, škropiv, gnojil na področju kmetijstva in kot tukaj vidim v letih 2024 in 2025, številko 0, me malo zmrazi. Zdaj tukaj sta po moje dva pomisleka: ali se slovenska vlada uhmepiševsko obnaša do slovenskega kmeta, če slovenski kmet ne rabi nobene pomoči pri posledicah draginje ali pa spet upate na evropska sredstva, za katera vemo, da verjetno ne bodo prišla?

Druga stvar pa, na katero želim morda kakšen večen odgovor. Vsaj v tem letu smo se veliko ukvarjali z zaščito, varstvom živali in ko gledam tukaj postavko kmetijstvo, Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ko vidim celo manj sredstev, kot je ocena realizacije za leto 2023, me zanima ali Zakon o zaščiti živali, ki smo ga sprejeli, ki je v besedah veliko obljubljal, pri zaščiti živali tudi na področju pomoči veterinarski stroki ne bo nič izboljšal? In še drugo podvprašanje, ali so morda kje v kakšnem kotičku ministrstva že predvidena sredstva, če bo ta kuga na področju prašičev prišla tudi v Slovenijo, kjer smo zelo blizu tega, da se to na žalost zgodi, kaj bo Ministrstvo za kmetijstvo na tem področju naredilo oziroma imate kje pripravljeno kakšno predpostavko za reševanje te prašičje problematike? Hvala.

Najlepša hvala. Želi še kdo? Ja, izvoli, Jožef Lenart.

Hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim, seveda tudi gostji, gospe ministrici in gostom iz finančnega ministrstva.

Torej imamo na mizi pomembno zadevo do katere pa, oziroma do popravkov in sprememb je pa prišlo predvsem zaradi hudega pretresa in sicer poplav in ujme, ki se nam je zgodila v avgustu. Tako nekako potem tudi oba ta proračuna, del katerega je tudi proračun Ministrstva za kmetijstvo oziroma okvir njegov, sta nekako nujni odziv na odpravljanje posledic katastrofalnih poplav in seveda nekako, kot pravi minister za finance, Boštjančič, tudi sta priložnost za nekako smernice za nadaljnji razvoj in moram pa reči, da nisem najbolj seveda navdušen nad tem, da smo kot celota ta proračun nekako spet povečali in tudi, bom rekel, da nas seveda Fiskalni svet že kar nekaj časa opozarja, da nismo na realnih tleh, okrog samega proračuna za kmetijstvo, pa nekako veseli, da so se za razvoj podeželja povečala sredstva in sicer bi si želel, da bi bilo tudi tako za leto 2025, kar pa ni, ampak na splošno, če gledamo, kot smo slišali razvoj podeželja zelo pomemben, saj smo v zadnjem času nekako ugotovili, da se nam podeželje slabše razvija kot bi se lahko in tudi imamo upad kmetijskih gospodarstev in seveda tudi upad samooskrbe, pa tako naprej, pa tudi kmetijskih zemljišč smo kar veliko pozidali, kar ni v redu. Za naprej, seveda želim, da bomo delali v okviru kot nam je naročila Evropska unija in pa seveda tudi kot priporoča fiskalni svet. Med samo to obravnavo nekako moram reči, da pač nekateri ministri so si pridelali nekaj več, priborili nekaj več, nekateri so malo popustili, pa smo prišli do tega, da pač resor za kmetijstvo je izboljšal nekako sredstva, nekateri drugi so jih morali malo zmanjšati, ampak vse skupaj, še enkrat, je razvoju podeželja potrebno tudi vnaprej posvečati veliko pozornost, tako da želim si, da bomo v prihodnjih letih, prav tako kot sedaj, sredstva za kmetijstvo povečevali. Hvala.