Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 18. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti kolega Damijan Zrim, ki se je opravičil. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujeta Tereza Novak, ki nadomešča poslanko Katarino Štravs ter Andrej Kosi, ki nadomešča poslanko Alenko Helbl.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem, in sicer prvič, predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in drugič, predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2025. Odboru predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda. Se s tem strinjate? Ugotavljam, da ja, da ni nobenih pripomb.

Prehajamo torej na obravnavo 1. IN 2. TOČKE DNEVNEGA REDA, TOREJ PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025.

Gradivo za sejo s predlogoma proračunov je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Obravnavo bomo opravili na podlagi 157. in 166. člena Poslovnika Državnega zbora kot zainteresirano delovno telo. V skladu s Poslovnikom Državnega zbora lahko odbor kot zainteresirano delovno telo obravnava predlog sprememb proračuna oziroma predlog proračuna z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tista dela predlogov proračunov, ki se nanašata na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Prehajamo na predstavitev Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2025.

Uvodoma dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, gospe Anki Oražem za dopolnilno obrazložitev predlogov v celoti. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj. Sem Anka Oražem.

S strani Ministrstva za finance bi na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov za leti 2024 in 2025. Podlaga za pripravo obeh predlogov proračunov je proračunski memorandum, pri čemer pa so bili med drugimi upoštevani jesenska napoved makroekonomskih gibanj Umar in letošnja reorganizacija vlade. Priprava obeh predlogov proračunov je potekala v negotovih makroekonomskih razmerah, ki izhajajo iz globalne situacije zaznamovane s povišano inflacijo ter obsežne naravne nesreče, povezane s poplavami. Tako so spremembe v letu 2024 v največji meri povezane z odpravo posledic in obnovo po naravnih nesrečah v letu 2023. V prihodnjih dveh letih bodo v ospredju ukrepi za pomoč in obnovo prizadetih območij, podprti tudi z evropskimi viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter iz evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021 do 2027. Med te ukrepe sodijo obnova cestne in vodne infrastrukture, ukrepi povezani z okoljem, odpadki, plazovi, gozdovi in kmetijstvom. Pomemben del predstavljajo tudi ukrepi za povračilo škode gospodarstvu in pomoč prebivalstvu.

Prihodki državnega proračuna so za leto 2024 načrtovani v višini 14 milijard evrov in izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v preteklem letu ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj UMAR. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2024 višji za 1,5 %. Za leto 2025 so prihodki načrtovani v višini 14,6 milijard evrov in so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2024 višji za 4 %. Odhodki državnega proračuna so za leto 2024 določeni v višini 16,2 milijardi evrov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2024 višji za 4,7 %.

V okviru načrtovanih odhodkov je 1,1 milijarda evrov namenjena za odpravo posledic poplav. V letu 2025 so načrtovani odhodki v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2024 nižji za 2,5 % in tako znašajo 15,8 milijard evrov, kjer pa se poleg sredstev za naravne nesreče zvišujejo tudi sredstva za varovanje okolja ter zdravstveno varstvo. V bilanci prihodkov in odhodkov se v letu 2024 načrtuje primanjkljaj v višini 2,2 milijardi evrov oziroma 3,3 % bruto domačega proizvoda, v letu 2025 pa v višini 1,3 milijarde evrov oziroma 1,8 % bruto domačega proizvoda.

Programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov prikazujejo njihovi finančni načrti. Na seji matičnega odbora za finance pa bodo podrobneje predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za leti 2024 in 2025.

To bi bilo vse. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ministru dr. Darju Feldi. Izvolite.

Hvala lepa. Naš predlog finančnega pač finančnega načrta za 2024, 2025 sloni na pokrivanju že sprejetih zakonskih obveznosti, potem pa na zagotavljanju sredstev za davek na dodano vrednost za projekte, ki so v načrtu za okrevanje in odpornost. Nosilec smo mi pri teh. Potem pa še tudi sredstva za davek na dodano vrednost in neke druge stroške za investicijske projekte energetske sanacije, ki se pa sofinancirajo iz načrta za okrevanje in odpornost. Nosilec je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Predlog našega proračuna za leto 2024 znaša milijardo, 880 milijonov, če malo zaokrožim, kar predstavlja dejansko 12 % vseh izdatkov državnega proračuna. Integralna sredstva v višini milijardo 880 milijonov, približno, namenska sredstva so približno 4 milijone in nekaj čez in sredstva centraliziranih evropskih programov so pa približno en milijon. Glede na rebalans leta 2023 se sredstva v letu 2024 povečajo za 89 milijonov evrov oziroma za približno 4 %, skoraj 5, %, 4 pa cela 96 stotin(?). Povečanje gre seveda na račun višjih integralnih sredstev. Namreč, tu gre za porast sredstev za približno 108 milijonov evrov. Sredstva evropske kohezijske politike so pa načrtovana na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, medtem ko sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost pa pri Uradu za okrevanje in odpornost.

Če gremo na leto 2025 takrat pa znašajo ta sredstva milijardo 921 milijonov približno, kar predstavlja 12,14 stotin odstotka, torej za 14 stotin odstotka so višja kot leto 2024. Integralna sredstva znašajo takrat milijardo 916 milijonov evrov, namenska sredstva 4 milijone evrov, centralizirana, torej sredstva centraliziranih evropskih programov, pa nekaj manj kot milijon. Sredstva evropske kohezijske politike spet so načrtovana pri Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ta druga mehanizma za okrevanje in odpornost pa pri Uradu za okrevanje in odpornost. Torej, kot vemo, so bile letos te katastrofalne posledice poplav in zemeljski plazovi, ki so se zgodili avgusta, zato so se nekoliko spremenile prioritete Vlade, zaradi česar so bila resorjem znižana razpoložljiva sredstva za leta 2024 in 2025. Pri nas seveda kaj dosti nismo mogli znižati, zaradi tega, ker imamo veliko zakonskih obveznosti, večino so vezane na plače in podobno v vzgoji in izobraževanju, zato pravzaprav se integralna sredstva v letu 2024 glede na leto 2023 povečujejo za 108 milijonov in glede na predlog leta 2024 se je v letu 2025 povečuje za nadaljnjih 35 milijonov evrov. Namreč, tu gre za to, ker imamo pač v naših integralnih sredstvih veliko zakonskih obveznosti, ki jih ne moremo zniževati, če se ne znižajo vsi oziroma če se ne spremenijo marsikateri drugi zakoni, ki to urejujejo. Če malo pogledamo pravzaprav kaj zasledujemo, katere cilje v teh letih 2024 in 2025. Tu gre seveda za zagotavljanje dostopne in kakovostne vzgoje in izobraževanja za vse. Gre za nadaljevanje zagotavljanja sredstev za sofinanciranje občinskih investicij s področja vrtcev, osnovnih šol in športne infrastrukture ter za financiranje investicij s področja šolstva narodnosti. Gre za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje investicij, financiranih iz Načrta za okrevanje in odpornost, potem gre za subvencijo vrtcev za drugega otroka, brezplačni vrtec za tretjega in nadaljnje otroke, če so sočasno s starejšimi otroci v vrtcu, ker to je rahla sprememba glede na to, kar je bilo do zdaj, da je bilo, ne glede na to ali je sočasno ali ne. Tu se nekako spreminjajo, zmanjšujejo se določena sredstva za vrtce, ampak v resnici, generalno gledano se nam pa vse skupaj povečuje. Gre seveda za krepitev izobraževanja odraslih, torej tako za osnovno šolo za odrasle kot tudi svetovalno mrežo za odrasle in pa skrb za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Zlasti slednje je zelo pri nas aktualno. Vidimo, da okrog osem odstotkov otrok je že v osnovni šoli s takimi potrebami in to nekako trend narašča. Tako da tudi tukaj smo predvideli, če se pogleda konkretno naš proračun, kar konkretno višanje deleža sredstev, ki gre za ta namen. Tu pač se odzivamo, seveda, na te situacije, ki so. Vemo, da imamo težave otrok, ki so v stiski, ki imajo take in drugačne psihične težave in za to je treba pač namenjati ustrezna več sredstev in to smo tudi predvideli v proračunu.

Zdaj, v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost imamo na razpolago 131 milijonov evrov približno, pri čemer se načrtuje za leto 2024 58 milijonov, za 2025 pa 35 milijonov evrov. S temi sredstvi seveda gre za načrtovanje izvedbe reform in ukrepov oziroma da se znotraj področja zeleni prehod opravi trajnostna prenova stavb, ko se načrtuje investicije s ciljem celovite energetske sanacije, izobraževalne infrastrukture. Potem znotraj področja digitalne preobrazbe imamo seveda digitalno preobrazbo javnega sektorja in javne uprave, ampak tukaj, ko nas konkretno, torej tudi za to, da opravimo ustrezno IKT infrastrukturo, digitalne aplikacije in storitve ter ustrezno širokopasovne povezave v izobraževanju in za športne namene tistega dela športa, ki spada pač pod naš resor. To je tisti šolstva oziroma mladine pa tudi seveda v smeri zagotovitve neke odprte znanosti že pred visokim šolstvom, ki bo druga tematika. Znotraj področja pametna, trajnostna in vključujoča rast, ki spet spada v ta okvir, se pa načrtuje različne ukrepe, kot so recimo krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki zahtevajo novi poklici in zeleni prehod s ciljem krepitve kompetenc za digitalni in zeleni prehod za hitrejše odzivanje na potrebe gospodarstva in družbe ter krepitev prehoda izobraževanja na trg dela kot tudi krepitev odpornosti izobraževalnega sistema. Tu vemo, da imamo zdaj opravka že z nekim projektom ki že teče to je digitalni učitelj in seveda tudi želimo tu predvsem iti na področje poklicnih šol, ker tam ravno želimo, da bi bolj zaživelo to sodelovanje z gospodarstvom, se pravi, z obrtništvom, da bi nekako tisti, ki zaključujejo to, imeli neposreden dostop na trg dela, ne da bi še potrebovali veliko dodatnega izobraževanja oziroma nekih prilagoditev, veščin, ki so si jih morda prej dobili bolj teoretično, ampak bolj želimo tudi na praktičnem nivoju. Zdaj v kratkem je to, potem če bo pa treba bo pa še kaj. Hvala lepa.

PREDSEDNICA DR. MIRJAM BON KLANJŠČEK: Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in sicer državnemu sekretarju dr. Matjažu Krajncu. Izvolite.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni.

Pri pripravi predloga sprememb finančnega načrta za leto 2024 in pa predloga finančnega načrta za leto 2025 smo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije sledili štirim prioritetam, in sicer zagotavljanju sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost v skladu z Zakonom o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti, zagotavljanju sredstev za financiranje dejavnosti visokega šolstva, kot to določa Zakon o visokem šolstvu, zagotavljanju sredstev za pokrivanje davka na dodano vrednost za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost ter zagotavljanje sredstev za zaključevanje investicijskih projektov in nadaljevanje že začetih investicij. V okviru limitov, ki smo jih prejeli, je tako končni predlog finančnega načrta za leto 2024 takšen, da znaša 850, skoraj 851 milijonov, kar predstavlja 5,2 % vseh proračunskih izdatkov državnega proračuna. Predlog finančnega načrta za leto 2025 znaša dobrih 888 milijonov in predstavlja 5,6 % vseh proračunskih izdatkov državnega proračuna. Glede na rebalans proračuna za leto 2023, ki znaša skoraj 817 milijonov, se v predlogu finančnega načrta za leto 2024 vsa sredstva povečujejo za 34,1 milijon evrov, od tega se integralna sredstva povečujejo za 33,6 milijona evrov. Glede na predlog finančnega načrta za leto 2024 se v predlogu finančnega načrta za leto 2025 vsa sredstva povečujejo za 37,7 milijona evrov, od tega se integralna sredstva povečujejo za 37 in pol milijona evrov. Sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost so za obe leti načrtovana pri Ursu v okviru Ministrstva za finance in sredstva večletnega finančnega okvira za evropsko kohezijsko politiko za obdobje 2021-2027 so načrtovana pri Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. V okviru finančnega načrta Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so za obe leti načrtovana samo sredstva za DDV, za načrt za okrevanje in odpornost. Za politiko 05, to je znanost in informacijsko družbo, so v predlogu finančnega načrta za leto 2024 načrtovana integralna sredstva v višini 410 milijonov evrov in se glede na rebalans leta 2023 povečujejo za 39,6 milijona evrov. Sredstva za znanost predstavljajo v letu 2024 48,7 % integralnih sredstev ministrstva in so prioritetno namenjena krepitvi in utrditvi stabilnega financiranja znanstveno raziskovalne dejavnosti, podpori različnim raziskavam in odličnim raziskavam in najuspešnejšim raziskovalcem v mednarodnem prostoru in povečanju vlaganj v raziskovalno infrastrukturo in opremo. S proračunoma za prihodnji dve leti se k področju raziskav in inovacij tudi prvič do sedaj pristopa celovito, saj se sredstva poleg proračunskih sredstev našega ministrstva zagotavljajo tudi v finančnih načrtih drugih ministrstev.

V predlogu finančnega načrta za leto 2025 so za znanost načrtovana integralna sredstva v višini 416 in pol milijona evrov in se glede na predlog finančnega načrta za 24 povečujejo za 6,2 milijona evrov tako da predstavljajo v proračun v predlogu proračuna za leto 2025 47,3 % vseh integralnih sredstev ministrstva. Za financiranje raziskovalne dejavnosti preko Agencije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost, se letno nameni 88,6 % integralnih sredstev, preostali del sredstev pa se nameni za financiranje programov mednarodnega znanstvenega sodelovanja, delovanja ARIS, ARNES, IZUM, investicijam pa promocijskim aktivnostim na področju znanosti, nagradam za znanstveno raziskovalne dosežke in pa financiranje programov Unesco. V politiki podjetništvo in konkurenčnost so v predlogu finančnega načrta za leto 24 načrtovana integralna sredstva v višini 3,1 milijon evrov in v predlogu finančnega načrta za leto 2025, 5 in pol milijona evrov. V politiki izobraževanje in šport, se pravi področje visokega šolstva, so v predlogu finančnega načrta za leto 2024 načrtovana integralna sredstva v višini 426,6 milijona evrov, vključno s sredstvi za delovanje lektorata in po predlogu finančnega načrta za leto 2025, 454 milijona evrov. V okviru politike 2019, se načrtujejo tudi sredstva za delovanje ministrstva, sredstva za plačilo davka na dodano vrednost, za NOO. Prioriteta na tem področju pa so zagotovitev sredstev za stabilno financiranje in ustrezna kakovost izvedbe študijskih programov prve in druge stopnje, doktorski študij, nacionalno pomembne naloge zaradi povečanja razpisnih mest za redni študij, izvajanje dejavnosti visokošolskih knjižnic, subvencioniranje bivanja študentov, skrb za slovenščino, investicije in oprema za javne visokošolske zavode, mednarodno sodelovanje in mobilnost v visokem šolstvu ter druge nacionalno pomembne naloge s področja visokega šolstva.

Za investicijska vlaganja je v predlogu finančnega načrta za leto 2024 načrtovanih 22,6 milijona evrov, od tega 8,6 milijona evrov za investicije in investicijsko vzdrževanje javnih zavodov s področja znanosti, 3,3 milijone evrov za investicije v visokem šolstvu in opremo visokošolskih knjižnic, 7,7 milijona evrov za financiranje investicijsko-vzdrževalnih del ter posodobitev študentskih domov ter 3 milijone evrov za nadaljevanje aktivnosti iz gradnje NUK 2. Prioritetno se sredstva namenjajo zaključevanju investicijskih projektov, financiranju dokončanju del iz poziva za investicijsko vzdrževalna dela iz leta 2023, ter zapiranju finančne konstrukcije projektov, financiranih iz sredstev NOO. V predlogu finančnega načrta za leto 2025 so za investicijska vlaganja predvidena sredstva v višini 39 milijonov, kar je glede na predlog iz leta 2024, povečanje za 16,4 milijona evrov. Sredstva evropske kohezijske politike, ki so načrtovana pri Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj in s katerimi so za Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije v letu 2024 predvidena sredstva v višini 63,8 milijona evrov in 109,3 milijone evrov v letu 2025.

V okviru evropske kohezijske politike bo MVZI izvajal projekte v sklopu treh prednostnih nalog, in sicer, inovacijska družba znanja, znanja in spretnosti ter odzivni trg dela in pa prestrukturiranje premogovnih regij. Sredstva za načrt za okrevanje in odpornost so načrtovana pri Uradu za okrevanje in odpornost v okviru Ministrstva za finance in v letu 2024 je predviden znesek za naše ministrstvo v višini 67,5 milijona evrov in 84,7 milijona evrov v letu 2025.

Toliko na kratko, na dolgo.

Hvala lepa.

zaključili smo z uvodnimi predstavitvami in sledi razprava članic in članov odbora o predlogih obeh proračunov. Želi kdo razpravljati?

Tomaž Lisec, izvoli, beseda je tvoja.

Ja, hvala predsednica za besedo, spoštovana predstavnika oziroma predstavniki Vlade, vsem skupaj lep pozdrav!

Začel bom z eno točko, ki morda se dotika že letošnjega šolskega leta in tako da verjamem, da bi lahko letos in pa tudi drugo leto to zadevo rešili Vseeno je glede na to, da smo se v preteklosti vsaj pod prejšnjo vlado borili, da se povečajo posamezna vpisna mesta, presenetila izjava oziroma objava, citiram: "Zaradi znižanja financiranja je senat Univerze v Ljubljani, Fakultete za računalništvo in informatiko 10. oktobra sprejel sklep o zmanjšanju vpisa za skupno 50 mest na študijskih programih računalništva in informatike prve in druge stopnje v naslednjem študijskem letu 2024 in 2025." Jaz upam, spoštovani minister oziroma spoštovani državni sekretar z Ministrstva za visoko šolstvo, prvo vprašanje je, ali je kakšna možnost, da se da do tega ne pride? Skratka, da se na resornem ministrstvu in pa na univerzi zagotovijo sredstva, ker mislim, da v nekem dialogu bi lahko tako pomembne in tako deficitarne poklice, kot je program računalništva in informatike lahko rešili. To je prvo vprašanje.

Drugo vprašanje se dotika, bom rekel, obeh ministrstev. V javnosti je bilo pred nekaj tedni rečeno, da je Ministrstvo za finance pozvalo vsa ministrstva, da napravijo res 4 % pri vsakem ministrstvu, sicer sem jaz zadovoljen, da do tega reza ni prišlo, pa me zanima, kaj ste storili pri Ministrstvu za finance, da ste, bom rekel, ušli njihovim navodilom?

Naslednja stvar, ki me zanima, v proračunu za leto 2024 je bilo namenjeno 420 tisoč evrov na podprogramu Štipendije za pedagoške poklice. Sedaj to znižujete na 376 tisoč evrov. Vem, da ne gre za velik znesek, ampak če poslušamo, bom rekel, ne samo medije, predvsem pa poslušamo na terenu predvsem učitelje oziroma ravnatelje v osnovnem šolstvu, ki se soočajo s hudo kadrovsko problematiko, me zanima ali je tako znižanje primerno? Ker po našem mnenju bi morali povečati štipendije za pedagoške poklice, če želimo mlade še sploh privabiti na ta študij kaj šele, potem s plačno reformo jih obdržati na tem lepem poklicu.

In pa zadnje oziroma predzadnje vprašanje, pozdravljamo, da se odpira nov podprogram sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah. 472 tisoč evrov ni velik znesek, je pa, bom rekel, vsaj lepa gesta resornega ministrstva, da se pomaga. Zdaj pa glede na to, da je predsednik Vlade Robert Golob dejal, da bo vsak evro glede teh naravnih nesreč, ki so velik del države prizadele avgusta letos, transparentno porabljen in se bo vedelo kam bo šel, me zanima, glede na to, da je dokaj specificirana številka, torej 472 tisoč cela 600 evrov me zanima kam bo ta denar šel?

In pa zadnja stvar, ki se pa tiče Ministrstva za visoko šolstvo. V sporočilu za javnost smo brali, da se na programu znanstveno raziskovalne dejavnosti, da je predvidenih 420 milijonov, tukaj vidimo, da je 401 milijon, kar pa je še vedno znižanje. In v zadnjih tednih, sicer malo, malo medijsko objavljeno, poslušamo o tem, da ima slovenska znanstveno raziskovalna in pa inovacijska sfera probleme, ker marsikdo se želi tudi prijaviti na kakšen evropski razpis, pa če zmanjka slovenskih sredstev, je potem še toliko manj verjetno, da se bodo našla kakšna evropska sredstva. Toliko za leto 2024. Hvala.

Hvala lepa tudi tebi. Želi še kdo od poslancev? Kolega Jožef Lenart, izvoli.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Lep pozdrav ministru in pa ostalim gostom iz ministrstev! Takole nekako brez kvalitetnega šolstva brez kvalitetnega izobraževalnega sistema nekako ne moremo pričakovati dobrega razvoja države. In v tem momentu moram reči da smo nekoliko v zadnjih letih zaostali, morda se lahko celo tako izrazim, da nismo imeli tudi srečne roke pri imenih za vodenje ministrstev, ampak glede današnjega seveda tematike proračuna moram reči tudi to, da je tudi finančno ministrstvo imelo nekatere težave pri razporejanju zaradi določenih zadnjih dogodkov, seveda tudi pri Ministrstvu za izobraževanje, nekako smo s temi številkami, ki so skoraj podobne, kot so bile napovedane prvotno, zadovoljni. Moram se pa dotakniti tudi sam tega, da dejansko je ta moment v šolstvu nekaj perečih problemov in seveda predvsem ravnatelji, pa tudi SVIZ, opozarjajo na pomanjkanje učiteljev. SVIZ predvideva nekako med 4 in 5 tisoč učiteljev in vzgojiteljev manjka in zaradi tega seveda je bilo pričakovati, da se bo tukaj naredilo kaj več in te številke iz proračuna niso nekako, ne bom rekel zadovoljive, niso spodbudne, da bi se popravilo. Kajti v letu 23 je bil narejen razpis za štipendije, in sicer je bilo nekako zagotovljeno po osebi 200 € in pa številka, ki je bila namenjena za tisto, za tisti razpis dejansko je pa znesla za sto štipendij. Sedaj imamo med temi 4 do 5 tisoč učiteljev manjka pa, če računam, da je bilo 200 € namenjenih za 23, pa če bi ta številka ostala enaka, potem imamo zagotovljenih okvirno 150 štipendij za pedagoške poklice, ki pa dejansko tudi s temi štipendijami ne bomo nič rešili, kajti to so rešitve za štiri leta naprej, pet let naprej. Mi imamo ta moment tolikšno pomanjkanje učiteljev, pa tudi v prihodnosti bodo se, ker smo se, ker so učitelji pač po letih toliko stari, da se bodo hitro upokojevali, bomo mi dejansko imeli takšen manjko, da bo dejansko kolaps ali pa sesutje sistema. Zakaj govorim še enkrat o tem? Tudi če bi deloval nov zakon o plačnem sistemu, če bi ta zadeva tekla naprej, bi mi danes morali imeti ukrepe, ki bi prijeli, ki bi začeli učinkovati čez pol leta, eno leto. Ti vsi, zadeve, ki pa se sedaj nekako obetajo, pa ne. Zaradi tega tudi mene skrbi, da za teh 376000, za štipendije je to, bom rekel, neki minorni ukrep, ki dejansko ne bo prinesel hitrih rezultatov in verjamem, da imate še kakšne druge ukrepe, da rešite stisko pomanjkanja učiteljev.

Naslednja zadeva. Če se morda samo še dotaknem tega, da imamo v visokem šolstvu nekako po novem, ko so se pač zadeve razdelile, tudi sredstva za seveda znanost in tudi ta sredstva je bilo napovedano drugače kot je ta moment vidno iz te dokumentacije. Pa še tole, koliko, to je pa nekako vprašanje ali pa pobuda za konec, koliko se razvija in seveda izvaja in razpisuje vpisna mesta po tem kaj gospodarstvo potrebuje? Kajti to je pa tisto, kar smo že večkrat povedali, da dejansko mi poklicev za katere v gospodarstvu nimajo kam s tem si kaj dosti država pri razvoju ne bo pomagala in za vsak program bi morali približno vedeti, da je tudi zaposlitvene možnosti za osebo, ki konča program. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi tebi. Želi še kdo od poslank in poslancev? Ja, kolega Robert Janev, izvoli.