Dober dan! Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 49. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi 2. odstavka 58. člena in 1. odstavka 60. člena Poslovnika. Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 49. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 6. oktobra, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s 1. odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik točke z dnevnega reda ali za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. Glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 70.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 49. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA KANDIDATKE ZA MINISTRICO ZA ZDRAVJE.

Predsednik Vlade dr. Robert Golob je 3. oktobra 2023 Državnemu zboru na podlagi 1. odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije ter 229. in 234. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal, da za ministrico za zdravje imenuje dr. Valentino Prevolnik Rupel.

In sedaj za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predsedniku Vlade, dr. Robertu Golobu. Izvolite.

Spoštovane poslanke, poslanci, predsednica! Danes imate pred sabo odločanje o novi ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel, za katero si upam trditi, da ne samo, po mojem mnenju, ampak po širšem mnenju vseh deležnikov v zdravstvu predstavlja najboljšo možno izbiro za to mesto. Širok konsenz, ki ga je bila deležna tako med zdravstvenimi delavci, med ekonomisti, tudi med člani strateškega sveta za zdravstvo, pa tudi v medijih so zelo jasen pokazatelj, da je prav ona, da je dr. Valentina Vojnik Rupel tista, ki lahko da najbolj učinkovite rešitve in odgovore na izzive, s katerimi se sooča naše zdravstvo po 30 letih zanemarjanja.

Dr. Prevolnik Rupel je znanstvena raziskovalka in svetnica na Inštitutu za ekonomske raziskave. Ima izkušnje tako kot univerzitetna predavateljica kot tudi znanstvene izkušnje. Je tudi predsednica znanstvenega sveta. Je članica strateškega sveta za zdravje in je doktorirala v letu 2008 na Ekonomski fakulteti iz teme, ki govori o kvaliteti in financiranju zdravstva. Mislim, da bi težko našli osebo, ki je strokovno bolje podkovana od nje, da se lahko sooči s temi izzivi.

V zadnjem času je opravljala vrsto nalog, tudi funkcij. Bila je svetovalka na ministrstvu za zdravje, bila je tudi svetovalka direktorja na ZZZS v zdravstveni blagajni. Bila je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje v zadnjih treh mesecih, kar pomeni da ni, da njeno znanje ni samo teoretično,, ampak ima tudi tri mesece, če hočete, uvajalne dobe kot državna sekretarka, zato natančno pozna razmere tudi na ministrstvu. Zakaj vam to govorim. Govorim zato, ker je ravno ona tista, ki lahko od prvega dne s pomlajeno ekipo na Ministrstvu za zdravje zažene celoten proces nujnih sprememb v višjo prestavo, predvsem pa v pravo smer, zato ima mojo popolno, ne samo politično, ampak tudi osebno podporo. Bila je moja najtesnejša sodelavka v zadnjih treh mesecih, zato jo dobro poznam in verjamem, da bo s svojim delom to tudi opravičila. Kot prioritete si zastavlja natančno tisto kar si želimo, dostopnost in kvaliteto, in ker gre pri njej res za človeka, ki temelji svoje odločitve na podatkih in ne na občutkih, verjamem, da bo ravno s tem ko bo v delo ministra ministrstva za zdravje pripeljala podatkovno temelječe odločitve ravno zaradi tega lahko dostopnost v tem primeru čakalne vrste in tudi dostop do primarnega, do osebnega zdravnika učinkovito skrajšana in omogoča dostop do osebnega zdravnika večjemu številu ljudi kot je to danes. Ob tem pa ne smemo pozabiti na kakovost in ravno o tem bo kasneje verjetno še kar nekaj govora, ker ni vsaka storitev enakovredna. To se danes že kaže tudi s pojavom množice, če hočete, zasebnih storitev, ki pa niso nujno enako kvalitetne kot so tiste v zares kvalitetnem javnem zdravstvenem sistemu in javnih zavodih, in ravno to kako vpeljati v način financiranja zdravstvene blagajne tudi kakovost opravljenih storitev, je njena ključna naloga. Če bo na tem področju uspešna, potem se bo tudi dostopnost na vseh nivojih do zdravstvenih storitev izboljšala in čakalne vrste skrajšale. Če vse skupaj zaobjamem, dr. Prevolnik Rupel je najboljša izbira zato, ker ima v tem trenutku najboljši uvid v sistemske izzive zdravstvenega sistema Slovenije.

Najlepša hvala.

V skladu z 230. členom Poslovnika državnega zbora, se je kandidatka 10. oktobra predstavila na seji Odbora za zdravstvo in odgovarjala na vprašanja članic in članov odbora. Poročilo in mnenje odbora ste prejeli, poročilo Odbora za zdravstvo bo predstavila podpredsednica kolegica Vera Granfol. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovani.

Sledi torej poročilo o predstavitvi kandidatke za ministrico za zdravje.

Predsednik Vlade dr. Robert Golob, je 3. 10. 2023, predsednici Državnega zbora, mag. Urški Klakočar Zupančič posredoval predlog kandidatke za ministrico za zdravje in sicer,, dr. Valentin Prevolnik Rupel, ki se je skladno s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora, 10. 10. 2023, predstavila Odboru za zdravstvo ter odgovarjala na zastavljena vprašanja članic in članov odbora.

V uvodni predstavitvi je kandidatka najprej predstavila svojo izobraževalno in dosedanjo poklicno pot, ki je ves čas povezana z zdravstvom, v nadaljevanju pa se je osredotočila na predstavitev štirih prioritet, ki jih bo zasledovala kot ministrica in jih v jedrnem delu tudi obširno predstavila. Kandidatka je kot prvo prioriteto navedla dostopnost in njeno povezanost s čakalnimi dobami. V zvezi z njo je izrazila predvsem skrb, saj skupno število čakajočih pacientov nad dopustno čakalno dobo v Sloveniji še vedno narašča. Prav tako je izrazila skrb nad podatki in kazalniki, ki trenutno niso najbolj natančni in jih bo v prihodnosti potrebno izboljšati. V okviru obrazložitve prve prioritete je ocenilA dosedanji ukrep plačila po realizaciji, kjer je predstavila dva različna primera obravnave, zaključen poseg in obisk, ki obravnave ne zaključuje ter njuna zelo različna izida na področju števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Izpostavila je, da so razlike v izidih v okviru istega ukrepa lahko ogromne, zato je nove rešitve in ciljne ukrepe potrebno pripraviti s posebno skrbnostjo. Omenila je tudi, da v Sloveniji zaenkrat ne merimo izidov zdravljenja, oziroma za njih nimamo ustreznih kazalnikov. Prav slednje je povezala z naslednjo ključno prioriteto, ki jo bo zasledovala kot ministrica, torej s kakovostjo. V zvezi z njo je dejala, da na ministrstvu že pripravljajo Akcijski načrt za strategijo kakovosti in varnosti, pripravlja jo tudi zakon o kakovosti, ki bo služil kot podlaga za ustanovitev Agencije za kakovost. Osredotočenje na kakovost je podkrepila s stališčem, da jo v Sloveniji zaenkrat merimo le na procesnem delu, le redki kazalniki pa merijo kakovost izidov zdravljenja. Zaradi pomanjkanja tovrstnih kazalnikov tudi težko vzpostavljamo primerjalni pogled z drugimi državami.

Tretja prioriteta, ki jo je kandidatka izpostavila je dostopnost do zdravstvenega sistema na primarni ravni in z njo povezana problematika neopredeljenih pacientov. Pri predstavitvi te točke je izpostavila, da pravica do opredelitve ne bi smela biti razumljena kot dolžnost, saj podatki kažejo, da imamo vrsto opredeljenih pacientov na ambulanto, ki pa zaenkrat niso opredeljeni do zdravnika.

Kot četrto prioriteto je predstavila prevetritev košarice pravic, ki jo bo potrebno opraviti, zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kandidatka je mnenja, da ukinitev pomembno vpliva na vsebino košarice in da se je v povezavi z redefinicijo potrebno vprašati kaj potrebujemo in kaj si želimo.

V sklepnem delu predstavitve se je kandidatka dotaknila še nekaterih drugih pomembnih področij. Izpostavila je predvsem naslednja: pomanjkanje družinskih zdravnikov, pomanjkanje zdravnikov v okviru urejanja nujne medicinske pomoči, učinkovito upravljanje javnih zdravstvenih zavodov, vprašanje razumevanja med zasebniki, koncesionarji in zdravniki v javnih zavodih, vprašanje optimalnega koriščenja vseh možnih sredstev za investicije v zdravstvu in vprašanje merjenja ogljičnega odtisa v zdravstvu. Sledila so seveda vprašanja članic in članov odbora, na katera je kandidatka za ministrico tudi odgovarjala.

Po končani predstavitvi predlagane kandidatke je odbor sprejel z 11 za in 5 proti naslednje mnenje, predstavitev dr. Valentine Prevolnik Rupel, kandidatke za ministrico za zdravje je bila ustrezna. Hvala lepa.

Hvala lepa. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu mag. Karmen Furman. Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani!

23. januar 2023 je datum, ko ste koalicijski partnerji Gibanja Svoboda, Socialni demokrati in stranka Levica uskladili zaveze za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme. Pod dokument, ki ste ga poimenovali Zaveza državljanom in se je podpisalo vseh 53 koalicijskih poslancev, ste med drugim zapisali, citiram: "Spodaj podpisani člani koalicije Vlade Republike Slovenije v mandatu 2022 do 2026 se s podpisom te zaveze zavezujemo k sodelovanju in podpori pri izvedbi zdravstvene reforme. Cilj koalicije in Vlade je učinkovit javni zdravstveni sistem, ki vsakomur omogoča pravočasen dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev. Za dosego tega cilja in učinkovito izvedbo reforme si bomo aktivno prizadevali skupaj s sodelovanjem, pripravljenostjo na sprejemanje kompromisov ter pozitivno in usklajeno komunikacijo, ki bo državljankam in državljanom vlivala zaupanje v naši zavezanosti k izvedbi reforme." konec citata. Slednje je bilo v koalicijski pogodbi še dodatna zaveza koalicije in potrditev danih obljub, da je zdravstvena reforma vaša edina prva prioriteta. Do meseca aprila tega leta ste si kot prednostne naloge v zavezi državljanom zadali pripravo zakonodaje na področju digitalizacije zdravstvenega sistema, reforme plačnega sistema javnih uslužbencev, reševanja problematike družinske in urgentne medicine, strukturne prenove Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Do konca meseca junija pa naj bi pripravili zakonodajo za prenovo nadzora in vodenja javnih zavodov in ureditev področja absentizma. Vse to naj bi se implementiralo do 1. 1. 2024. Slednje je na seji Državnega zbora poudaril tudi predsednik Vlade Robert Golob, 20. marca 2023, ko je dejal, citiram: "Reforma zdravstva je osrednja reforma te Vlade. Tudi zaradi tega smo se prav v letošnjem letu dodatno organizirali na več nivojih in danes potekajo vse aktivnosti na več nivojih na področju zdravstva z enim samim namenom, da razčistimo to kolobocijo, ki smo ji priča v zdravstvu." Konec citata. Očitno so res potekale aktivnosti na več nivojih na področju zdravstva in te so počistile z ministrom Danijelom Bešič Loredanom. Kolobocijo v zdravstvu pa naj bi sedaj razrešila nova ministrica dr. Prevolnik Rupel. Slednja je pred 10 leti dejala, da mora biti minister neskončno močen, potrpežljiv, odločen, bister in res imeti reformo za cilj. A reforme zdravstva te koalicije očitno ni več, zato je na tem mestu predvsem vprašanje ali ima ministrica cilj.

V svoji predstavitvi na matičnem odboru nam je kandidatka v enournem predavanju predstavila trenutno stanje v zdravstvu. In tako smo spet na začetku. Imamo pregled stanja, ki je za kandidatko ključnega pomena, da ve, kako ukrepati. S tem se seveda lahko strinjamo vsi, a slišali nismo, kakšni konkretno bodo ti ukrepi.

Kandidatka izhaja iz akademsko raziskovalnih vrst. Vrsto let se že ukvarja s področjem zdravstvenega sistema. Delala je kot svetovalka ministra za zdravje Dorijana Marušiča in kot svetovalka generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Bila je članica strateškega sveta pri prejšnjem ministru Danijelu Bešič Loredanu in zdaj je članica tudi strateškega sveta, ki je bil ustanovljen pri predsedniku vlade Robertu Golobu. Glede na vse te reference je presenečenje, da je kandidatka kot eno izmed prioritet poudarjala košarico pravic. A na vprašanje, kako jo bo definirala, kateri obseg posamezne storitve je tisti, ki bo upoštevan, če želite, plačan iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa ni znala odgovoriti. Tudi odgovora na vprašanje, od kod bodo krite storitve, ki se ne bodo več krile iz košarice obveznega zavarovanja, nismo prejeli. Prav tako nismo dobili odgovora na več desetletno vprašanje, kako in kdaj namerava urediti izvajanje dejavnosti psihoterapije v zdravstvu, čeprav imamo Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018 do 2028. Področja naj ne bi poznala, vsaj tako je dejala, čeprav na ministrstvu za zdravje, katerega del je tudi sama, že nekaj časa deluje delovna skupina na temo priprave zakona.

Še eno pereče vprašanje ni bilo odgovorjeno, in sicer kdaj bodo sprejeti standardi in normativi za zaposlene v zdravstveni dejavnosti v domovih za starejše. Jasno je, da je časovnica, sedanja koalicija to predvidela aprila 2023. Kandidatka za ministrico, ki je sedaj državna sekretarka in v strateškem svetu za zdravstvo, pa odgovarja, da so standardi in normativi v procesu usklajevanja v stroki in da ne ve, v kateri fazi usklajevanja so. To je seveda več kot zaskrbljujoče, saj je zaradi še vedno nesprejetih standardov in normativov za zaposlene v zdravstveni dejavnosti v domovih za starejše dolgotrajna oskrba v institucionalnem varstvu ogrožena.

Med prioritetami, ki jih je kandidatka nanizala in bi naj torej pri svojem delu jih tudi zasledovala pa sta vsaj dve, ki že s samo omembo odpirata novi bojni liniji v zdravstvu. To sta kakovost in košarica pravic. Glede na to, da niti r od reforme sedanje Golobove vlade in vladajoče koalicije kljub obljubam in prioritetam ni izveden, je odpiranje novih področij zelo pogumno, če že ne nevarno dejanje. In ne glede na danes povedane besede predsednika Vlade, da gre za odlično kandidatko, ki jo dobro pozna, smo na predlog za novega ministra oziroma ministrico za zdravje čakali do zadnjega trenutka. Ravno danes se namreč izteče trimesečni rok za predlaganje kandidata. Predsednik Vlade je to naredil le nekaj dni pred iztekom tega roka. V tem stanju vladajoče koalicije, ko ministri odpadejo, če se izrazim letnemu času primerno, kot zrele hruške z dreves, pa je jasno, da je odločitev za prevzem ministrskega mesta pogumno dejanje, še posebej ob zavedanju, da na tem mestu ne boš dolgo. Lahko, da je kandidatka za ministrico neskončno močna, potrpežljiva, odločna, bistra, a dejstvo je, da nima reforme za cilj, zato njenega imenovanja v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo podprli. Kljub temu pa kandidatki oziroma verjetno kar novi ministrici za zdravje v dobro državljanov in slovenskega zdravstva želimo, da bi bili s predsednikom Vlade veliko dlje eno, kot pa je to bil njen predhodnik. Hvala.

Hvala lepa. Naslednja je poslanska skupina Nova Slovenija-Krščanski demokrati, v njenem imenu kolegica Iva Dimic.

Hvala lepa. Spoštovani. Po dobrih treh mesecih bomo kot kaže le dobili novo zdravstveno ministrico, ki bo že 18. po vrsti v času samostojne Slovenije. Ljudje se vedno pogosteje sprašujejo, kaj je na tem ministrstvu tako hudo narobe, da v zadnjih 10-ih letih ministri ne morejo zagotoviti dostopnega, pravočasnega, kakovostnega zdravstvenega varstva in odstopajo kar sredi mandata, ne da bi kaj izboljšali sistem. Soočamo se z dolgimi čakalnimi dobami in naraščajočim številom nedopustno čakajočih na zdravstveno oskrbo. Zadnji podatki NIJZ o čakalnih dobah iz avgusta kažejo, da je skupaj na prve preglede in ostale storitve nad dopustno mejo čakalo 145.549 oseb, kar predstavlja 51,8 % vseh čakajočih. Kljub vsem ukrepom na tem področju in dodatnim milijonom, ki so bili namenjeni za skrajševanje čakalnih vrst, se številke nedopustno čakajočih povečujejo iz meseca v mesec in to je zaskrbljujoče. Upam, da se danes res že vsi zavedamo in razumemo, da ne moremo pričakovati sprememb, če se stvari ves čas delajo enako in to tako, da pristanemo z vsakim prihodom novega ministra spet na začetku, na točki 0 in na to se tudi nič ne spremeni ali se spremeni še na slabše.

V Novi Sloveniji zagovarjamo, da mora bolnik pravočasno dobiti storitev za katero vsak mesec plačuje v zdravstveno blagajno. Denar mora slediti pacientu, ne pa ravno obratno. Pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni, kjer se parcialni posegi niso izkazali za rešitve, pomanjkanje zdravstvenega kadra, odhodi zdravnikov v tujino za ostale investicije, težave na otroški srčni kirurgiji, učinkovito vodenje zavodov, zobozdravstvo, ortodontija, digitalizacija, področje duševnega zdravja. To je le nekaj akutnih področij v zdravstvu, kjer bo potrebno nujno in hitro ukrepanje. NIJZ poroča, da se je v Sloveniji v obdobju od 2002 do 2022 povečalo redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov pri vseh mladostnikih. Pri oceni duševnega blagostanja pa se naši mladostniki uvrščajo med države, ki duševno blagostanje ocenjujejo najslabše in smo precej pod mednarodnim povprečjem. Skrajni čas je, da uredimo področje psihoterapije in sprejmemo zakon, ki bo ljudem omogočil hitrejši dostop do kakovostne pomoči. Napovedano je bilo da bo predlog zakona o psihiatriji ta teden prišel v javno obravnavo, pa ga še vedno ni. Osnutek čakamo že vsaj od aprila. Pričakujem, da se bo bodoča ministrica urejanja tega področja lotila z vso resnostjo. Na predstavitvi pred Odborom za zdravstvo je kandidatka za ministrico predstavila ključne naloge do konca mandata, to pa so dostopnost do kakovostnega zdravstvenega varstva, vzdržnost financiranja in opredelitev košarice pravic. Vsi pa danes že vemo, da zdravstvena politika ni odvisna samo in zgolj od ministrice, temveč od celotne vladne koalicije in predsednika Vlade, ki je Ministrstvo za zdravje vodil zadnje tri mesece, ministrstvo pa je bilo v tem času v prostem teku. Zanimiva je podpora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, veseli jih, da bodoča, da bodoča ministrica izkazuje široko znanje in bogate izkušnje tudi s področja zdravstvene ekonomike in kakovosti v zdravstvu. Na ZZZS pričakujejo, da bo nova ministrica z ekipo sodelavcev, ki jo mora še postaviti, uspešno začela reševati številne izzive v slovenskem zdravstvenem sistemu, pričakujejo, da bo na podlagi širokega znanja in bogatih izkušenj, delovala povezovalno, sodelovalno z vsemi deležniki ter strokami v zdravstvu v smeri krepitve javnega zdravstvenega sistema. Mogoče vse to že pozdravljajo v luči zahtevanega povišanja obveznega zdravstvenega prispevka za 10 evrov, pa zakon še veljati ni začel.

Poslanci Nove Slovenije predloga predsednika Vlade za zdravstveno ministrico ne bomo podprli.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Socialnih demokratov, v njenem imenu mag. Bojana Muršič. Izvolite.

Spoštovani predsednik Vlade, ministrska ekipa, kolegice in kolegi!

Ključna komponenta za upravljanje našega zdravstvenega sistema je zaupanje, ne le zaupanje predsednika Vlade, ki kandidatko predlaga v potrditev Državnemu zboru, zaupanje poslank in poslancev, zaupanje strokovnjakov, zdravstvenega menedžmenta, vseh delavk in delavcev v sistemu, zaupanje pacientk in pacientov ter nenazadnje, zaupanje javnosti, ki nam je dala politični mandat predvsem za spremembe na področju zdravstva. Množice ljudi so pred dobrim letom glasovale in nam vsem dale jasno vedeti, da na področju zdravja zahtevajo dostopen, kakovosten in javni zdravstveni sistem. Na voljo ni veliko izbir in tudi časa ne, delo se mora nadaljevati z bistveno več učinkovitosti. Socialni demokrati nismo seznanjeni, da bi bili koalicijski cilji ali januarja podpisane zaveze kakorkoli spremenjene. Programsko so skladni z našimi predvolilnimi zavezami in cilji. Prioritete, ki jih je kandidatka izpostavila pred pristojnim odborom so prav tako skladne s temi cilji. Kandidatka se je zavezala predvsem k postavljanju prioritet in omejevanju njihovega števila. Socialni demokrati pa že vseskozi vztrajamo pri treh prioritetah brez katerih si cilj reform ne more biti sploh nedosežen.

Prvič, nadgradnja organizacije in upravljanja predvsem javnih zdravstvenih zavodov, da bodo sposobni ponuditi zadosten obseg kakovostnih in pravočasnih storitev in s tem skrajšati dolge čakalne vrste. Okrepiti in opolnomočiti moramo javne zavode, da bodo sploh lahko tekmovali z zasebniki, ki svojo konkurenčnost prepogosto gradijo na prevalitvi stroškov in tveganj na javne izvajalce. Od zasebnih izvajalcev pa moramo zahtevati, da prevzamejo tudi del bremena javne službe, kot so dežurstva in tudi nujna pomoč.

Drugič, boljše in pravičnejše financiranje zdravstvenega sistema. Tudi tu je potrebno dosledno ločiti denarne tokove javnih in zasebnih sredstev. Že izvedena ukinitev oz. preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja je bila, kot smo napovedali, zgolj prvi korak, še ni zagotovil pa pravičnosti financiranja niti zadostnega obsega sredstev, zato je ureditev tega področja drugi nujen predpogoj za dosego kateregakoli od ciljev. In zato Socialni demokrati pozdravljamo trezno in realno mnenje bodoče ministrice o potrebi po dokončni združitvi obveznega zavarovanja in obveznega prispevka, do nedavnega torej dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter ustrezni prilagoditvi prispevne stopnje. Če sistem ne bo ustrezno financiran, od njega tudi ne moremo pričakovati rezultatov. In tretjič, naložbe v modernizacijo in učinkovitost zdravstvenega sistema. Mnoge pomembne naložbe so trenutno ogrožene zaradi zunanjih okoliščin, proračunskih omejitev in nerealističnega predhodnega planiranja. To bo velik izziv za bodočo ministrico, da bo seveda tudi skupaj s finančnim ministrom poiskala načine za pravočasno dokončanje teh naložb. Mednje sodi tudi digitalizacija zdravstva, saj bo le ta lahko zagotovila prepotreben pregled stanja nad sistemom.

Slovenski zdravstveni sistem tarejo tudi mnoge druge tegobe in vseh ni mogoče odpraviti takoj. Tudi dosedanje izkušnje so pokazale, da ni dovolj, da si postavimo zelo ambiciozne cilje, če nato šepa pravočasnost in učinkovitost izvedbe. Glede na trenutno stanje izvedbe koalicijskih ciljev Socialni demokrati pozdravljamo, da se omeji število prioritet in zastavi jasne cilje. Kot je bilo izpostavljeno tudi v medijih, je izpostavila predvsem kandidatka za ministrico dostopnost, kakovost, zdravstveni absentizem in košarico zdravstvenih pravic. Kandidatka za ministrico ni zdravnica in to nikakor ne bi smela biti ovira, prej nasprotno. Nedvoumno je poznavalka zdravstvenega sistema in razume njegovo širino, potrebo po njegovi preglednosti in dostopu do podatkov. Želimo ji, da bo to znanje znala uporabiti za izboljšanje in tudi nadgradnjo sistema. Zaradi njene strokovnosti in profesionalnega razumevanja zdravstvenega sistema nikakor ne moremo trditi, da ne ve, kaj pomenijo fraze kot je prevetriti košarico pravic. Zaradi njega, četudi nekajmesečnega dela na eni od vodilnih političnih funkcij ministrstva za zdravje, bi bilo pokroviteljstvo obravnavati jo kot novinko ali zahtevati t. i. sto dni miru. Časa, čas in stanje v zdravstvenem sistemu nikomur od nas ne daje te pravice.

Prioritete moramo postaviti takoj, morajo pa biti jasne, merljive in imeti realne cilje, zato bo del naših razprav tudi apel kandidatki, da se hitro in jasno izreče o nekaterih bistvenih vprašanjih. Kakšen bo njen odnos do januarja podpisanih koalicijskih zavez na področju zdravstva? Namerava zgolj prilagoditi že prekoračeno časovnico ali jo tudi spreminjati? Vrstni red prioritet. Kako visoko na lestvici prioritet bo uvrstila opolnomočenje javnih zavodov, da bomo zmogli bitko z zasebniki za paciente in financiranje? Ali bo jasno in konkretno izvedla že oblikovane predloge za izvedbo interventnih ukrepov za skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih vrst. Pri vsem tem pa dobronamerno pozivamo, da prioritete, ki jih izpostavljamo, izboljšanje organizacije javnih zavodov, nadgradnjo financiranja ter naložbe v modernizacijo, uporabi kot orodja za dosego istih prioritet, ki jih je tudi sama izpostavila - večje dostopnosti in kakovosti, zaradi katerih se bi zmanjšal tudi visoki absentizem in razjasnilo, kakšni posegi v košarico pravic so sploh potrebni.

V poslanski skupini Socialnih demokratov bomo podprli dr. Valentino Prevolnik Rupel za novo ministrico za zdravje in ji pred tem zahtevnem izzivu želimo srečno roko in modrost, da bo znala med različnimi interesi na prvo mesto postaviti javni interes in naše paciente. Hvala lepa.