Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 52. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 52. izredne seje Državnega zbora, predlog, katerega ste prejeli v ponedeljek 6. novembra s sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 57.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 52. izredne seje Državnega zbora določen.

Kolegica Godec, imate postopkovno, izvolite.

Ja, najlepša hvala predsednica.

Pred, mislim, da nekaj minutami oziroma nekaj pred začetkom seje smo vas tudi pisno obvestili, da bomo v Slovenski demokratski stranki na podlagi drugega odstavka 75. člena Poslovnika Državnega zbora obstruirali današnjo sejo oziroma obe dve točki.

Kot veste smo to enako naredili že ob sami obravnavi obeh dveh zakonov, iz razlogov, da sta bila sprejeta po nujnem postopku za katere mislimo oziroma, da gre pri teh nujnih postopkih za zlorabo samega Poslovnika in tako tudi na današnji seji obstruiramo.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O TUJCIH.

Državni svet je na 9. izredni seji 2. novembra zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvi Zakona o tujcih.

Za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Andreju Poglajnu.

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci in ostali prisotni!

Državni svet Republike Slovenije je na 9. izredni seji 2. 11. 2023 ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih tako imenovan ZTuj-2h sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije o zakonu ponovno odloča. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ZTuj-2h, ki ga je Državni zbor sprejel na 50. izredni seji dne 26. oktobra 2023, prinaša dodatno znižanje standarda poznavanja slovenskega jezika kot pogoja za družinske člane tujcev, ki želijo podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga združitve družin. Poleg tega zakon uvaja novo tako imenovano preživetveno raven poznavanja slovenskega jezika. Omenjena raven strokovno sploh ni definirana, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih pa v spremenjenem devetem odstavku 47. člena določa da, citiram: "Minister, pristojen za izobraževanje, določi kriterije in merila za izobraževalni program iz petega odstavka tega člena, vključno s standardi znanja, ki se preverjajo z obveznimi preizkusi znanja slovenskega jezika na preživetveni ravni." Konec citata.

Omenjena zakonska dikcija s tem izpušča stroko, ki na podlagi mednarodnih dogovorov ter standardov določa zahteve, ki so potrebne za spremembo evalvacijskih stopenj poznavanja jezika. V zvezi s spremembo glede pogoja znanja slovenskega jezika za tujce, družinske člane, ki uveljavljajo pravico do združitve družin, znižanje zahteve po znanju slovenskega jezika z ravni A1, na že prej tako imenovano novo preživetveno raven, velja poudariti, da je takšen koncept, ki ga prinaša zakon, ne omogoča integracije. Hkrati sploh ni znano, kako bi k intenzivnejši in uspešnejši integraciji pripomogla strategija vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v Republiki Sloveniji v skladu z devetim odstavkom spremenjenega 106. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije. Slovenski jezik je ena od osnovnih sestavin slovenske kulture in nacionalne identitete, zato moramo biti pri sprejemanju predlogov za znižanje pogojev, vezanih z znanjem slovenskega jezika zelo previdni. Potreba po znanju jezika je praktično na vsakem koraku. Znanje slovenskega jezika je pomembno zlasti, ko gre za vključevanje v vrtce, šole, pri zdravstvenih pregledih, urejanju zadev na upravnih enotah ter pri zaposlovanju. Zato morajo biti kriteriji znanja slovenskega jezika takšni, da bodo omogočali čim boljšo integracijo v lokalno okolje.

Omeniti je treba, da je bil standard poznavanja jezika začasno prilagojen oziroma znižan že ob sprejemu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih s to 2G, ki ga je Državni zbor ob ponovnem odločanju sprejel 17. aprila 2023.

Glede na navedene pomisleke, ki so bili izpostavljeni ob obravnavi predloga zakona v zakonodajnem postopku na Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in na plenarni seji Državnega zbora ter državnega ter Državnega sveta organ Državnega sveta ocenjuje, da so pomisleki o ustreznosti določb zakona utemeljeni, zato Državnemu zboru predlaga, da se ob ponovnem odločanju o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, zakona ne sprejme. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zahtevo je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in za predstavitev mnenja odbora dajem besedo podpredsednici kolegici Jožici Derganc. Izvolite.

Spoštovani poslanke in poslanci! Odbor za omenjeno zahtevo Državnega sveta je obravnaval na 30. nujni seji 6. novembra 2023, tekom katere je predstavnik predlagatelja podal uvodno dopolnilno obrazložitev zahteve, nato pa so mnenje o zahtevi podale še predstavnice Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Urada Vlade za oskrbo in integracijo migrantov.

V razpravi je poslanka iz Poslanske skupine Levica izpostavila posledice morebitne neuveljavitve zakona ter predstavila doprinos, ki ga bo imel zakon. Dejala je, da si tujci želijo naučiti slovenskega jezika in kulture ter poudarila, da si vlada prizadeva za sprejem integracijske politike.

Poslanka iz Poslanske skupine Svoboda je poudarila, da pretekla vlada ni izvedla potrebnih aktivnosti, ki bi omogočile izvedbo izpitov in pridobivanje znanja slovenskega jezika na ravni A1 ter da zakon določa sistem, ki bo v praksi dejansko izvedljiv. Izpostavila je pomen znanja jezika, izrazila željo, da se poveča število izvajalcev tečajev in izpitov ter dodala, da se pogoji za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ne spreminjajo.

Poslanka iz iste poslanske skupine je podala kritiko do razlogov za vložitev zahteve ter ob tem poudarila, da zakon predstavlja korak k integracijski politiki. Med drugim je pojasnila razliko med znanjem slovenskega jezika na preživetveni ravni in med znanjem slovenskega jezika na ravni A1 ter omejila potrebo po povečanju števila izvajalcev tečajev in izpitov.

Poslanka iz Poslanske skupine Nova Slovenija je omenila pomen integracije in znanja slovenskega jezika ter se dotaknila odsotnosti izvajalcev tečajev in izpitov. Zanimala se je za razloge, zakaj že zdaj novela zakona o tujcih ni uvedla predlagane nove ravni znanja slovenskega jezika ter naslovila vprašanje, ali bi morebitna finančna soudeležba tujcev doprinesla k uspešni uspešnosti tečajev in izpitov.

V nadaljevanju so dodatna pojasnila podali predstavniki Vlade in pa Državnega sveta.

Odbor je nato z večino glasov vseh članov sprejel mnenje, da je zakon ustrezen. Hvala za pozornost.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade kot predlagateljici zakona, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za notranje zadeve, gospe Tini Heferle. Izvolite.

Hvala, predsednica, za besedo. Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu.

Bistvo novele, ki je danes pred vami je, da uzakonimo zakonsko rešitev, ki se jo bo dalo implementirati in bo v praksi tudi izvedljiva. Glede na to, da na eni strani povečujemo število zavezancev, ki bodo morali opraviti preizkus znanja iz slovenskega jezika, imamo na drugi strani nevzdržen sistem certificiranih izpitov in premalo izvajalcev, ki bi lahko izvedli zadostno število certificiranih izpitov. S to novelo torej za družinske člane tujca zgolj organizacijsko drugače urejamo tečaje in izpite oziroma preizkuse znanja iz slovenskega jezika glede navedb državnega sveta, da tako imenovana preživetvena raven znanja slovenskega jezika ni strokovno definirana. Vlada pojasnjuje, da se z dopolnitvijo 2. člena z namenom jasnosti na novo opredeljene pojme preživetvena raven, in sicer kot se opredeljuje kot raven, ki omogoča temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku, omejeno na preproste, predvidljive, vsakodnevne situacije, v katerih je izražanje rutinsko in se ponavlja. Tako opredeljena raven znanja slovenskega jezika po vsebini primerjalno ustreza merilom in ravni znanja slovenskega jezika kot drugega ali tujega jezika na vstopni ravni oziroma na ravni A1 enotnega evropskega jezikovnega okvira, zato Vlada Republike Slovenije ne samo, da zavrača očitek strokovne nedefiniranosti, zavrača tudi očitek nižanja standarda znanja slovenskega jezika za družinske člane tujca. Glede očitka Državnega sveta, da predlog nove ureditve izpušča stroko, Vlada pojasnjuje, da bosta kriterija in merila, ki jih bo določil minister, pristojen za izobraževanje, pripravila Andragoški center Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ki tudi sicer pripravljata izobraževalne programe. Zato je očitek, da spremenjena dikcija 9. odstavka 47. člena Zakona o tujcih izpušča stroko, po mnenju Vlade neutemeljen.

Glede navedbe, da se s preživetveno ravnjo ne omogoča integracija, Vlada ponovno pojasnjuje, da ko govorimo o preživetveni ravni znanja slovenskega jezika, govorimo zgolj o eni kategoriji tujcev. To so družinski člani, ki pridejo v našo državo zato, da se združijo s svojo družino. Ker je integracija družinskih članov državljanov tretjih držav v prvi fazi odvisna od poznavanja in razumevanja slovenskega jezika na najbolj temeljni ravni bo v začetni fazi združevanja z družino družinski član imel možnost obiskovati programa učenja slovenskega jezika, ob podaljšanju začasnega dovoljenja za bivanje pa bo moral tudi izkazati pridobitev znanja jezika na tako imenovani preživetveni ravni z uspešno opravljenim preizkusom znanja. Kasneje bo družinski član lahko svoj nivo znanja nadgrajeval tudi z bolj zahtevnimi programi, tako v okviru jezikovne integracije kot tudi splošne integracije v našo družbo. Izobraževalni program, ki bo družinskemu članu omogočil pridobitev prvih osnov slovenskega jezika ob koncu izvedbe, predvideva pa tudi pisni preizkus znanja, ki bo upošteval standarde znanja določene s strani ministra, pristojnega za izobraževanje, bo sledil tudi pisni preizkus znanja. Ker pisni preizkus ne bo certificiran v okviru skupnega evropskega jezikovnega okvira, bo potrdilo o uspešnem preizkusu znanja družinskemu članu, ki je imetnik dovoljenja za začasno prebivanje, veljalo zgolj za postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve z družino, druge veljavnosti pa tako potrdilo ne bo imelo.

Kot že večkrat pojasnjeno, naj tudi ob koncu še enkrat poudarim, da za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje pogoji ostajajo enaki kot do sedaj, med drugim je to tudi opravljen izpit iz slovenskega jezika na nivoju A2, enotne evropske jezikovne klasifikacije.

Glede na vse pojasnjeno, Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru predlaga, da ob ponovnem odločanju o noveli zakona novelo tudi podprete.

Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima sedaj besedo Poslanska skupina Nova Slovenija Krščanski demokrati, v njenem imenu dr. Vida Čadonič Špelič. Izvolite.

Spoštovani, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi, pozdravljeni predstavniki Državnega sveta, gospod predsednik Državnega sveta, slovenska javnost!

Najbrž se boste spomnili da smo zakon pravzaprav v tem Državnem zboru spreminjali pred dobrega pol leta mislim da je bilo aprila letos in takrat smo v Novi Sloveniji že opozarjali da ga bo težko implementirati. V resnici se je pokazalo, da ni na trgu ponudnikov jezikovnih usposabljanj in jezikovnih izpitov na ravni A1. Torej takrat smo že vedeli, da bo težava, vendar Vlada takrat ni slišala naših opozoril, zdaj pa je dejansko priznala, da ni teh ponudnikov. Tudi Center za slovenščino, ki vodi, oz. ima sklenjene dogovore z izvajalci jezikovnih tečajev na ravni A1 je tudi že v fazi sprejemanja zakona spomladi opozarjal, da bo problem z zagotavljanjem kapacitet tečajnikov. Vendar takrat, ko sem rekla, vsi, ki smo opozarjali nismo bili slišani. Torej, zdaj ponovno odločamo o zakonu, ki je na nek način popravni izpit te Vlade. V Novi Sloveniji smo prepričani, da tisti, ki res pridejo v našo državo z željo, da si ustvarijo tukaj boljše življenje in potem za sabo pripeljejo tudi družino, se zavedajo, da se morajo naučiti slovenskega jezika. Da morajo poznati slovenske navade in običaje. Da morajo spoštovati slovenski pravni red. To so tisti, ki pridejo k nam delati. Samo na ta način se bodo lahko počutili tudi enakopravni člani te družine. Torej, se bodo dobro počutili v Sloveniji. Ker danes zakon gotovo bo sprejet, v Novi Sloveniji opozarjamo in res pričakujemo, da bodo izvajalci, ki bodo izbrani na osnovi javnega razpisa resnično opravljali izobraževanje, ne samo vpisovanje v neki seznam, da bodo tudi opravljali preizkus znanja, ker samo tako bomo res dosegli tisto minimalno znanje slovenskega jezika, ki je pogoj za osnovno sporazumevanje. Ob tem v Novi Sloveniji predlagamo še nekaj. Da bi tečajniki delno sami krili stroške tečajev, ker s tem bi dejansko izkazali resnost namena najprej obiskovanja tečaja in v resnici tudi učenja slovenščine.

V Novi Sloveniji vsekakor podpiramo veto Državnega sveta in ponovno tega zakona ne bomo podprli. Hvala lepa.