Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 50. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestil o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 50. izredne seje Državnega zbora, katerega predlog ste prejeli v ponedeljek, 23. oktobra, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik. Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica Državnemu zboru predlagajo, da z dnevnega reda 50. izredne seje umakne 2. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, po nujnem postopku.

Predlog ste prejeli včeraj, 25. oktobra, in je objavljen na e-klopi. Želi morda predstavnik predlagatelja besedo? Ne. Želi besedo predstavnik Vlade oziroma predstavnica kot predlagatelja zakona? Tudi ne. Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne. Dobro.

Potem ne bo razprave o predlogu umika in prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in odločamo o predlogu za umik 2. točke dnevnega reda 50. izredne seje.

Glasujemo. Navzočih je 47 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 44, proti pa 1.

(Za je glasovalo 44.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je predlog za umik sprejet.

Obveščam vas vse, da ker je bil sprejet predlog za umik, je postala 2. točka dnevnega reda brezpredmetna.

Zdaj prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem s sprejeto spremembo, torej umikom.

Glasujemo. Navzočih je 47 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 46, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 46.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je dnevni red 50. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O TUJCIH.

Se opravičujem, izvolite kolegica Godec, postopkovno, predvidevam, ja.

Najlepša hvala. Spoštovani vsi!

Moj proceduralni predlog se nanaša na 65. člen Poslovnika. Bom pa prebrala najprej 143. člen, prvi odstavek oziroma prvi… Kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali za to, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, lahko Vlada predlaga sprejem zakona po nujnem postopku. Ta člen oziroma ta odstavek 143. člena se v tem sklicu Državnega zbora in te Vlade zlorablja prevečkrat. Nazadnje v tej, v tej situaciji. Včeraj je bilo, kot da smo v izrednem stanju. Sklic seje za ponovno odločanje o nujnih postopkih v roku ene ure in pol. Jaz ne vem, če ste koalicijski poslanci na poziv, mi v Slovenski demokratski stranki nismo. Pri nas večina poslancev ni zmožna priti v uri in pol ali v eni uri na delovno mesto, žal ne. In niso izredne razmere. In z zakoni, ki jih imamo danes na dnevnem redu, to je Zakon o tujcih in Zakon o delovnih razmerjih niso na podlagi 143. člena, ki govori, da gre za interese varnosti ali obrambe države zaradi odprave posledic naravnih nesreč. Drugače bi bilo, če bi imeli danes Zakon o obnovi, Zakon o intervencij, intervencijski zakon za tiste, ki so še vedno brez domov na poplavljenih območjih, pa vendar ni temu tako. Danes imamo dva zakona, ki v bistvu škodita državi, ki škodita slovenskemu narodu, ki vsebinsko še enkrat škodita tudi delodajalcem, tudi zaposlenim. Če se dotaknem tudi same vsebine, torej nismo v izrednem stanju, ni ta dva zakona, nujni postopek se pri teh dveh zakonih zlorablja, ker ne gre za odpravo posledic naravnih nesreč ali zaradi varnosti in tako naprej, ampak gre za to, da bomo v bistvu škodili državi. In v Slovenski demokratski stranki po toliko zlorabah poslovnika in Vlade, ki se poslužuje nujnih postopkov in Državnega zbora, koalicije, ki temu sledi in v bistvu izničuje funkcijo Državnega zbora, ki naj bi bila zakonodajna veja oblasti in nadzorna veja oblasti oziroma nadzorni organ Vlade. Pri tem ne bomo sodelovali in po 65. členu Poslovnika napovedujem oziroma napovedujem pri obeh točkah obstrukcijo te seje. Hvala lepa.

Hvala lepa. Prosim lepo, da smo spoštljivi drug do drugega. Hvala lepa. 65. člen bom samo prebrala, 2. točka pravi vodja poslanske skupine lahko napove odsotnost vseh članov poslanske skupine pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda, pri čemer mora navesti razloge za tako odsotnost.

Mi pa sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O TUJCIH V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, gospe Tini Heferle, državni sekretarki na Ministrstvu za notranje zadeve. Izvolite.

Hvala predsednica za besedo. Lep pozdrav vsem!

Vlada predlaga, da sprejmete novelo Zakona o tujcih, ki spreminja tisti del določb, ki urejajo pogoj znanja slovenskega jezika za družinske člane tujca, ki podaljšujejo dovoljenje za prebivanje zaradi združitve z družino. Naj spomnimo, da je Državni zbor aprila letošnjega leta sprejel novelo Zakona o tujcih s katero je bilo je bil uveden pogoj preverjanja znanja slovenskega jezika v postopkih podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve z družino na vstopni ravni enotnega evropskega jezikovnega okvirja in pa v postopkih pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje. Cilj novele takrat in tudi današnji cilj novele, ki je pred vami je bil spodbuditi navedene kategorije tujcev k vključitvi v integracijske programe tudi skozi jezikovno integracijo. Tekom implementacije tiste novele iz meseca aprila je bilo ugotovljeno, da na trgu ni dovolj izvajalcev izobraževanj oziroma izpitov, ki bi zagotavljali izvajanje tega novega koncepta. Razlog seveda ni na strani države, kajti država sama ne izvaja teh tečajev, temveč je razlog v omejenem številu organizacij, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje certificiranih tečajev na predvideni ravni. Ker Vlada danes še vedno sledi cilju, ki je bil izpostavljen, to je v spodbujanju tujcev k večji jezikovni integraciji, je bila tekom postopkov oziroma tekom časa sprejeta odločitev, da raje kot o umiku navedenega pogoja sprejmemo odločitev o preoblikovanju novega ciljnega programa, ki bo prilagojeno jezikovno integracijo uveljavljal za ti dve kategoriji tujcev. Uveljavlja se torej nova raven, preživetvena raven. In pri tem lahko poudarim da so bile tudi tekom priprave integracijske strategije, ugotovljene takšne razmere kot sem jih omenila. Da za potrebe začetne integracije tujcev, ki se združujejo skupaj z družinami v naši državi zadostuje poznavanje in razumevanje slovenskega jezika na temeljni ravni, čemur ustreza torej ta imenovana preživetvena raven, ki jo novela prinaša. Tujec seveda bo lahko še vedno svoj nivo znanja slovenskega jezika kasneje nadgrajeval. Prav tako tudi zakon v tej noveli, ki je danes pred vami, še vedno omogoča, da tujec izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika tudi z uspešno opravljenim najprej, se pravi opravljenim tečajem in kasneje izpitom na vstopni ravni. To je tista raven A1 enotnega evropskega jezikovnega okvirja. Kriteriji in merila za nov izobraževalni program, torej za tako imenovano preživetveno raven, vključno s standardi znanja, ki bodo preverjeni na koncu izobraževanja, bo določil minister, pristojen za izobraževanje, skladno seveda z vsemi predpisi, ki veljajo za oblikovanje takšnih programov. Šlo bo torej za nov potrjen program. Ker tak program še ne obstaja, oz. je v nastajanju, hkrati pa za izvedbo tečajev na vstopni ravni, A1 trenutno ni zadostnih kapacitet. Kot sem že omenila, se z novo novelo zamika zahteva za preložitev potrdila o udeležbi na teh tečajih, in sicer na 1. maj 2024. V tem času pa seveda bo vzpostavljen tako nov program kot tudi izvedeni vsi razpisi za pridobitev dodatnih izvajalcev. Časovnica za pogoj opravljenega izpita oziroma opravljenega preverjanja znanja slovenskega jezika pa se s to novelo ne spreminja. Še vedno ta pogoj stopi v veljavo 1. novembra prihodnjega leta. Torej, obvezni preizkus znanja na preživetveni ravni bodo lahko izvajale po novem izobraževalne ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo bodisi javno veljavne izobraževalne programe za odrasle bodisi neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika.

Naj pa za konec še poudarim, da oziroma pojasnim, da za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje pa pogoj ostaja enak, torej pogoj iz meseca aprila, to je opravljen izpit na nivoju A2 enotne evropske klasifikacije, kot je bil predviden s prejšnjo novelo Zakona o tujcih. Hvala.

Hvala lepa. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in za predstavitev odbora dajem besedo podpredsedniku odbora, kolegu Teodorju Uraniču. Izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani!

Odbor je omenjeni predlog zakona obravnaval na prvem nadaljevanju 29. nujne seje 25. oktobra 2023, tekom katere je predstavnica predlagatelja podala uvodno dopolnilno obrazložitev vsebine predloga zakona ter podrobno predstavila bistvene rešitve, ki jih prinaša. Mnenje k predlogu zakona so podali še predstavnica Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Urada Vlade za oskrbo in integracijo migrantov, Zakonodajno-pravne službe in predstavnik Državnega sveta, ki je dejal, da Komisija Državnega sveta za državno ureditev predloga zakona ne podpira. K razpravi je poslanka iz Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati poudarila pomen znanja jezika in kulture za integracijo posameznikov v družbo ter pomembnost pogoja znanja jezika za pridobitev dovoljenja za prebivanje. Dotaknila se je predlagane preživetvene ravni znanja, ki ne predstavlja certificirane ravni, ter izpostavila, da ni jasno, kaj omenjena raven predstavlja. Med drugim je izpostavila neustreznost nižanja zahtevane stopnje znanja slovenskega jezika ter poudarila razliko med vpisom v tečaj in udeležbo na tečajih. Poslanka iz Poslanske skupine Svoboda je omenila da predlog zakona zasleduje cilj čim boljše integracije tujcev v družbo, da so strokovnjaki izpostavili pomanjkanje kapacitet za izvajanje tečajev in opravljanje izpitov ter da bodo rešitve iz predloga zakona omogočile možnost udeležbe na tečajih in izpitih. Ob tem je poudarila, da navedeno ne predstavlja zniževanja standardov temveč le možnost izvajanja ureditve, saj bo predlog zakona omogočil, da se bodo tujci zaradi obiskovanja tečajev naučili slovenskega jezika in lažje in s tem lažje vključevanje v družbo. Poslanka iz Poslanske skupine Levica je dejala, da podpira predlog zakona, saj predstavlja realističen pogled na stanje v družbi. Omenila je pomanjkanje delovne sile na različnih družbenih področjih in poudarila razumevajoč odnos do tujcev glede njihovega vključevanja v družbo, saj imajo tujci željo prispevati in se vključiti v družbo. V nadaljevanju je odbor sprejel amandma koalicijskih poslanskih skupin ter vse člene predloga zakona. Hvala.

Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov, v njenem imenu kolega Damijan Zrim. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovana državna sekretarja, kolegice in kolegi! Ko se Socialni demokrati sprašujemo kakšno migracijsko politiko si želimo v naši državi, pridemo do marsikaterega odgovora. Želimo si pravično politiko, ki uvaja jasna pravila in nudi nedvomne usmeritve za to, da so se priseljenci sposobni ravnati v skladu s pravnim redom Republike Slovenije. Želimo si inkluzivno politiko, ki priseljencem in njihovim družinam nudi celovito podporo pri njihovih naporih za vključitev v družbo. Želimo si pragmatično politiko, ki tvori dostopen in izvedljiv sistem za integracijo. Na tem mestu pa želim na ta vprašanja predvsem podati naslednji odgovor. Socialni demokrati si želimo migracijsko politiko, ki aktivno prevzema odgovornost do priseljencev. Ugotavljamo, da s tem predlogom zakona odpravljamo suveren in bistven korak naproti vsem naštetim pričakovanjem. K temu pa bosta tudi znatno prispevali migracijska strategija in strategija vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije, ki sta v sklepnih fazah priprave na Ministrstvu za notranje zadeve. Ob razpravi o migracijah se ne moremo izogniti naslavljanju negativnih posledic priseljevanja. Takoj bi rad opozoril, da na tisti ksenofobni strani mogoče razmišljajo drugače, ampak ne bi o tem. Jasno je, da doživljamo tudi ilegalne migracije in smo priča tudi številnim zlorabam instituta mednarodne pomoči. K preprečevanju takšnih nepravilnosti pa še najbolje prispeva ravno razvit in premišljen nacionalni sistem upravljanja z migracijami. Za tak sistem pa je ključno, da prepoznava prav neizogibnost priseljevanja tujcev zaradi takšnih in drugačnih razlogov. Sistem, ki aktivno omejuje priseljevanje, pa bo vedno neuspešen, kajti Republika Slovenija bo še vedno soočena z realno potrebo po absorpcijski kapaciteti v kontekstu migracij, bodisi zaradi naravnih tokov, tranzitnega značaja države ali pa zaradi kadrovskih potreb kateri so nujni.

Pravo in pravila, ki urejajo priseljevanje so popolnoma jasna, zato moramo promovirati presojanje o priseljevanju tujcev na temelju ravno tega. Pravila, ki jih uvajamo, pa morajo biti zasnovana kot stopnice naproti vključitvi in ne zidov. Le na ta način bomo dosegli solidarno družbo, ki pa bo tako ali drugače vključevala tudi Slovenke in Slovence, ki se v to državljanstvo niso rodili, temveč so jo pridobili. S strani Državnega sveta so se pojavili očitki, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih ne zasleduje temeljne cilje v obliki uspešne integracije priseljencev, vendar je takšno mnenje seveda neutemeljeno. Predlog zakona ne rahlja pravne ureditve in pravil, ki urejajo priseljevanje, pravzaprav tega zakona niti ne moremo dojemati kot celovit sistem za urejanje teh pravil. Slednje ga sestavlja več dejavnikov in pravnih aktov. Še najbolj bo sistem za integracijo utemeljila prihajajoča integracijska strategija in politika, ki je že v pripravi. Od ministra in predsednika Vlade smo dobili zagotovilo, da bo pripravljen načrt, ki bo celovitost sistema za priseljevanje primerno dopolnil. To pomeni, da bo integracijska politika korektna do priseljencev in tudi njihovih družin. To pomeni, da bo integracija v Sloveniji utemeljena na solidarnosti. Ker predlog zakona pred nami odseva te kvalitete, ga bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli. Hvala.

Hvala lepa. Naslednja poslanska skupina Levica in v njenem imenu kolegica Nataša Sukič. Izvolite.

Hvala lepa, predsednica, lep pozdrav!

Ko gre za noveliranje zakonodaje o tujcih brez zapletov in nagajanj desnice, konkretno stran SDS, ne gre. Tudi tokrat so v SDS seveda poskrbeli za proceduralni manever, zaradi katerega smo bili poslanci primorani vrat na nos sklicani izredni plenarni seji potrditi odločitev kolegija predsednice Državnega zbora, da parlament predloge novel treh zakonov, med njimi tudi Zakona o tujcih, obravnava po nujnem postopku. Obravnava na matičnem odboru se je zato premaknila v pozne popoldanske ure in samo stranka SDS ve, zakaj njihovih poslancev, kar bi se jo verjetno dodobra razvleklo, na odboru ni bilo. No, danes ob današnji obstrukciji smo končno za ta razlog tudi izvedeli. A preden grem na tokratno novelo spomnimo, novela Zakona o tujcih 2F, ki smo jo v DZ sprejemali aprila letos je zaradi pogoja znanja slovenskega jezika za družine tujih delavcev, ki bi lahko po preteku predhodnega obdobja povzročil razdruževanje družin, naletela na ostro nasprotovanje nevladnih organizacij in tudi poslancev Levice, ki smo med drugim opozarjali tudi na dejstvo, da je bila s takratno novelo okrnjena pravica pri nas živečih tujcev do družinskega življenja in tudi zato smo takrat predlagali obdobje za združitev družin tujih delavcev, da bi to obdobje skrajšali na leto dni, takrat pa je bilo mišljeno 2 leti. Tokrat je drugače in veseli smo, da novela Zakona o tujcih 2H odpravlja vrsto pomanjkljivosti njene predhodnice v segmentih zakona, ki se tičejo znanja slovenščine in združevanja tujih delavk in delavcev z družino. Zato v Poslanski skupini Levica pozdravljamo Predlog novele zakona o tujcih, ki za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine za družinske člane uveljavlja tako imenovano preživetje na raven znanja slovenskega jezika in določa vmesno obdobje, ki Ministrstvu za izobraževanje omogoča, da ta program pripravi. Z novelo se tudi širi nabor potencialnih izvajalcev oz. izobraževalnih ustanov, ki izvajajo javno veljavne ali neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika. Okrog pojma preživetvena raven znanja jezika je bilo sicer nekaj pomislekov na strani NSi, SDS se seje odbora kot rečeno ni udeležila, pa tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe, saj naj bi šlo za premalo jasno definiran pojem. Tako imenovana preživetvena raven jezika sicer res da ni certificirana in zato tudi ni primerljiva z ravnmi, ki jih določa skupni evropski jezikovni okvir, je pa to raven znanja jezika, ki tujcem vendarle zagotavlja sposobnost preživetja in razumevanja okolice.

V Poslanski skupini Levica še posebej pozdravljamo sprejetje amandmaja koalicije k 2. členu, s katerim se časovno obdobje po katerem je v Sloveniji tujec z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje upravičen do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci se skrajšuje z dveh na eno leto. Dejstvo je, da v Sloveniji krvavo primanjkuje delovne sile, od fizičnih delavcev, ki opravljajo najbolj težaška dela do osebja v zdravstvu, socialno varstvenih ustanovah in tako naprej. S to novelo, to lahko mirno rečem, vsaj delno humaniziramo Zakon o tujcih in na ta način sporočamo, da kljub nestrpni, pogosto sovražni retoriki desnice postajamo bolj odprta, strpnejša družba, ki se vse bolj zaveda, da raznolikost bogati, ne pa nas ogroža.

V Poslanski skupini Levica bomo novelo Zakona o tujcih tokrat z veseljem soglasno podprli. Hvala lepa.