Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 13. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem skupaj.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 13. seje Državnega zbora, katerega ste prejeli v petek, 6. oktobra, s sklicem seje.

O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje o dnevnem redu. Prosim vas, da preverite delovanje vaših glasovalnih naprav. Glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 76.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 13. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 28 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika.

Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra, in o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru, in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko sta se za danes opravičila dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo, in Klemen Boštjančič, minister za finance v funkciji ministra za javno upravo.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Zdaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob, vprašanja pa mu bodo postavili Janez Cigler Kralj, Franc Breznik, Aleksander Reberšek in Milan Jakopovič.

In kar prosim, poslanec Janez Cigler Kralj, izvolite, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade.

Izvolite.

Hvala, lepa spoštovana predsednica.

Predsednik Vlade, predstavniki vlade, kolegice in kolegi in vsi, ki nas spremljate, dober dan.

Na področju zdravstva je v našem javnem diskurzu veliko socialnega populizma. Na to opozarjajo številni strokovnjaki znotraj zdravstva pa tudi številni, ki se spoznajo na zdravstveni sistem, pa ne delajo v zdravstvu. Ogromno socialnega populizma, predvsem pa seveda v političnem prostoru, spoštovani predsednik Vlade. In žal je rezultat tega socialnega populizma tudi to, da se je zgodila ena velika prevara državljank in državljanov s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek. Posledica tega je, da je seveda gospod Kordiš zbrisal dobičke grdih zavarovalnic, ampak to ni dovolj. To ni bilo dovolj, kajti dne 12. oktobra je direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije obvestila javnost, da so na skupščini ugotovili, da je sedaj luknja celo še več kot enkrat večja, 140 milijonov evrov manjka iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma novega obveznega prispevka. In Zavod za zdravstveno zavarovanje oziroma skupščina predlaga zavodu in Vladi, da ta prispevek, obvezni prispevek poveča za najmanj 10 evrov. Ljudje, običajne državljanke in državljani bodo kmalu na svojih žepih oziroma v obliki nižjih neto plač občutili, kaj pomeni socialni populizem. Kajti nova ministrica, spoštovani predsednik Vlade, celo v napovedi svojega pogleda na to področje pravi, da bi bilo najbolje, da se to prelije v osnovni zdravstveni prispevek vseh zaposlenih oziroma vseh, ki ustvarjajo, ki se preživljajo s svojim delom, in da se ta prispevek za zdravstvo dvigne.

Ob vseh obremenitvah, spoštovani predsednik Vlade, res mislite, da je dobro, da bodo ljudje plačevali več za to, da bodo dobili manj?

V Novi Sloveniji mislimo, da ne. Zato smo tudi vložili predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim bi vam radi pomagali, da se rešijo najprej čakalne vrste, potem pa se sistemsko uredijo te zadeve.

Vsekakor pa me zanima:

Ali se strinjate s to napovedjo vaše nove ministrice, da se dodatno obremeni vse, ki se preživljajo z delom svojih rok?

Hvala.

Hvala lepa.

Predsednik Vlade dr. Robert Golob, imate besedo za odgovor, izvolite.

Hvala lepa.

Jaz sem res vsakič znova presenečen, ko se z zadevami, kot je zdravstvena reforma, namesto da bi se dalo priložnost strokovnjakom, ministrom, ki so komaj nastopili, začnemo spet ukvarjati v parlamentu. Kolikor jaz vem, je bila debata o tem, kaj bo ministrica počela in kakšen je njen program, v petek. Danes je ponedeljek. Verjetno že pričakujete – kaj? Rezultate od petka do ponedeljka? Sklepam, da vse tiste stranke, ki so že bile na oblasti in ki so imele priložnost urediti to kolobocijo, kot jo imenujete, v zdravstvenem sistemu in so pokazale, koliko so bile pri tem uspešne, pričakujejo sedaj od ministrice rezultat od petka na ponedeljek. Ne! Ko smo napovedovali ob nastopu te vlade naš program, smo povedali, da smo si zastavili program, ki je ambiciozen in ki bo zahteval dva mandata za uresničitev. Danes se ves čas soočamo – s čim? S tem, da se zahteva rezultate v mesecu dveh, treh. Ja, naše časovnice so bile ambiciozne in ja, ugotovili smo, da ekipa, ki je bila na zdravstvenem ministrstvu, pač ne izpolnjuje naših pričakovanj in pričakovanj naših volivk in volivcev. In zato smo jo zamenjali. In zato imamo zdaj opravka z novo ekipo, ki je nastopila v petek oziroma državni sekretarji danes. Danes je bila tudi primopredaja. Tisti, ki misli resno, da hoče dobro zdravstvu, bo počakal na delo in rezultate te ekipe vsaj kakšen mesec ali dva ne pa en vikend.

Kar se tiče dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Da, dopolnilno zdravstveno zavarovanje smo preoblikovali. To je bil prvi korak k ukinitvi. Preoblikovali smo ga tako, da smo ga prenesli iz privatnih zavarovalnic na državno zavarovalnico. Drži, to smo naredili zavestno in z jasnim namenom, da zmanjšamo obremenitve, ne da jih povečamo, kot vi, ne vem zakaj, tukajle govorite. Da jih zmanjšamo. Prvi ukrep je bil zamrznitev cen. Že junija je bila napovedana podražitev, kjer je bilo pri tisti zavarovalnici, ki je najmanj napovedovala, 10 evrov, pri tisti, ki je pa največ, je bila pa višja. Od junija naprej vse državljanke in državljani varčujejo zato, ker je ta vlada sprejela – kaj? Zamrznitev cen dopolnilnega zavarovanja. In ne povišanje. In ta isti parlament tukaj je potrdil zakon, ki pravi – kaj? Da je cena za dopolnilno zdravstveno zavarovanje z zakonom, z zakonom, v tem parlamentu je bilo potrjeno v tem mandatu, vsi ste bili tukaj, je potrjeno, 35 evrov, 36, da zaokrožim, za celo leto 2023. In v proračunu za prihodnje leto so sredstva, s katerimi bo treba to razliko pokriti, zagotovljena, v proračunu, ker se je vlada takrat obvezala, da bo zagotovila sredstva za pokrivanje izpada te zdravstvene blagajne. Zakaj danes zdravstvena blagajna iz tega dela medijsko zgodbo? Zakaj straši ljudi, da bo potrebno dvigniti to ceno s 1. januarjem prihodnje leto, je znano samo njim, ker je ta strošek v celoti v breme proračuna z zakonom in s proračunskim dokumentom, ki ga ravnokar obravnavate, jasno opredeljen in tudi pokrit.

Hvala lepa.

Poslanec Janez Cigler Kralj, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

Hvala, predsednica.

Spoštovani predsednik Vlade, saj razumem, da je napad najboljša obramba. Ampak vseeno mislim, da sva se že nekajkrat takole gledala in poslušala na temo zdravstva. In sami ste rekli, čim več me sprašujete o tem, sledite našemu delu in držite nas za vrat, dihajte nam za ovratnik, če hočete. In to delamo. Mimogrede, privatne zavarovalnice – mislim, da niso vse privatne. Ampak gremo nazaj k bistvu. To, kar ste mi odgovarjali, je najprej na eni strani prazno, na drugi strani pa koncept državnega zdravstva pelje naprej v prihodnost. V Novi Sloveniji ne verjamemo, da je državno zdravstvo lahko odgovor na potrebe sodobnega državljana ali državljanke v tem svetu po storitvah in drugem, kar iščemo v zdravstvu.

Mandat te ministrice se je res začel v petek, ampak vaš mandat, spoštovani predsednik Vlade, in mandat vlade se je začel junija 2022 in tudi vi ste zadnje tri mesece vodili, bili prvi odgovorni za to ministrstvo, zato ne razumem vašega napada. Kakorkoli, bistvena stvar je, da se niste opredelili glede našega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za odpravo čakalnih vrst in povečanje dostopnosti v zdravstvu.

Druga stvar, s katero bi vas rad pa izzval oziroma podal roko, je pa ideja Nove Slovenije o pilotnem projektu boljšega upravljanja javnih zdravstvenih zavodov.

Ali ste za to, da vzamemo eno bolnišnico, javni zdravstveni zavod, ki bi jo upravljali po načelih sodobnega menedžmenta, po načelih gospodarske družbe, vendar ne profitno?

Cilji tega pilotnega projekta bi bili večja učinkovitost dela, večja merljivost, skrajševanje čakalnih dob in vpeljava korporativnega upravljanja.

Ali ste za to, da poskusimo na tak način z enim javnim zdravstvenim zavodom in potem dobre prakse prenesemo na celoten javni zdravstveni sistem?

Pa prosim še opredelitev glede naše novele ZZVZZ.

Hvala lepa.

Predsednik Vlade dr. Robert Golob, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

Mislim, da ste bili zelo jasni v enem stavku, in to je, da ne verjamete, da je državni, po domače javni zdravstveni sistem, odgovor na naše izzive. No, mi v to verjamemo. Mi verjamemo, da je prihodnost slovenskega zdravstva v tem, da bomo ojačali javni zdravstveni sistem in ne, da ga bomo šibili. S tem vam dam vse odgovore na vaša vprašanja, ki so lahko zavita v lep celofan, ampak imajo en sam namen, da oslabijo javni zdravstveni sistem. Jaz pa mislim, da je Slovenija, če je lahko na kaj ponosna, je na to, da je imela v preteklosti odličen in še danes ima dober javni zdravstveni sistem v primerjavi z drugimi državami. Da pa je javni zdravstveni sistem danes v krizi, ne samo v Sloveniji, ampak v celi Evropi, po krizi covid, je pa tudi znano dejstvo. Ampak zato ga mi ne bomo demontirali in zato ne bomo prisluhnili teoriji in tezam, da je edina pot naprej v tem, da javni sistem ošibimo, in ne bomo podpirali rešitev, ki na tem temeljijo.

Hvala lepa.

Poslanec imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru. Izvolite.

Hvala, predsednica.

Spoštovani predsednik Vlade, razumem, da ste se opredelili proti obema predlogoma Nove Slovenije za boljšo dostopnost, odpravo čakalnih vrst in za boljše upravljanje, če hočete menedžment javnih zdravstvenih zavodov. In seveda bom v skladu s Poslovnikom predlagal, da se o tem odgovoru, ali bolje rečeno neodgovoru, opravi splošna razprava na naslednji seji Državnega zbora. Kajti ključno je, in zdaj vidim, da je to še bolj potrebno, opraviti razpravo o tem, kaj je javno zdravstvo. V Novi Sloveniji rečemo, vsem dostopno javno zdravstvo, kar zdaj ni dostopno, in državno zdravstvo, to je velika razlika. Eno je vsem dostopno javno zdravstvo, ki si ga vsi želimo, ki ga vsi želimo okrepiti, drugo je pa državno zdravstvo, ki ste ga žal, kot kaže, posvojili tudi vi, spoštovani predsednik Vlade, in takšno kot je, ne po mojem mnenju, ne po mojem mnenju, ampak po mnenju strokovnjakov, ki so govorili, ekonomisti, ki se spoznajo na zdravstveni sistem, na ekonomiko zdravstvenega sistema, takšen koncept državnega zdravstva, kot smo mu priča sedaj, je samo temelj za pospešeni stihijski razvoj tržnega zdravstva. Proti temu se pa vsi borimo. Ampak spoštovani predsednik Vlade se je tukaj jasno opredelil proti konceptu vsem dostopnega javnega zdravstva in za nadaljevanje koncepta državnega zdravstva, za podporo tej prevari s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek, kjer se je iz 60 milijonov dobička zlobnih zavarovalnic sedaj zgodila luknja v višini 140 milijonov evrov v letu 2024, kaj bo sledilo, pa sploh ne vemo. Predsednik Vlade se je v odgovoru na moja vprašanja tudi opredelil za to, da bodo ljudje plačevali več za to, da bodo dobili manj. Danes namreč človek, ki precej plačuje vsak mesec za zdravstveno zavarovanje, ne dobi pravice do storitve, ne dobi pravice do storitve in obravnave, ampak dobi samo pravico do uvrstitve v čakalno vrst. In to je žalostno. V Novi Sloveniji smo želeli s tem, predsednik Vlade, pripomoči, predlagati in pomagati, da se odpravijo čakalne vrste, da se omogoči ljudem dostopnost do zdravnikov, kajti vsi vemo, da je to problem, da se prekine s prakso državnega zdravstvenega sistema in stihijskega vpeljevanja tržnega zdravstva in da se okrepi javni zdravstveni sistem.

Torej, kot sem rekel na začetku, predlagam splošno razpravo na naslednji seji, spoštovana predsednica. Hvala.