Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 13. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem skupaj.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 13. seje Državnega zbora, katerega ste prejeli v petek, 6. oktobra, s sklicem seje.

O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje o dnevnem redu. Prosim vas, da preverite delovanje vaših glasovalnih naprav. Glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 76.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 13. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 28 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika.

Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra, in o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru, in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko sta se za danes opravičila dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo, in Klemen Boštjančič, minister za finance v funkciji ministra za javno upravo.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Zdaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob, vprašanja pa mu bodo postavili Janez Cigler Kralj, Franc Breznik, Aleksander Reberšek in Milan Jakopovič.

In kar prosim, poslanec Janez Cigler Kralj, izvolite, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade.

Izvolite.

Hvala, lepa spoštovana predsednica.

Predsednik Vlade, predstavniki vlade, kolegice in kolegi in vsi, ki nas spremljate, dober dan.

Na področju zdravstva je v našem javnem diskurzu veliko socialnega populizma. Na to opozarjajo številni strokovnjaki znotraj zdravstva pa tudi številni, ki se spoznajo na zdravstveni sistem, pa ne delajo v zdravstvu. Ogromno socialnega populizma, predvsem pa seveda v političnem prostoru, spoštovani predsednik Vlade. In žal je rezultat tega socialnega populizma tudi to, da se je zgodila ena velika prevara državljank in državljanov s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek. Posledica tega je, da je seveda gospod Kordiš zbrisal dobičke grdih zavarovalnic, ampak to ni dovolj. To ni bilo dovolj, kajti dne 12. oktobra je direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije obvestila javnost, da so na skupščini ugotovili, da je sedaj luknja celo še več kot enkrat večja, 140 milijonov evrov manjka iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma novega obveznega prispevka. In Zavod za zdravstveno zavarovanje oziroma skupščina predlaga zavodu in Vladi, da ta prispevek, obvezni prispevek poveča za najmanj 10 evrov. Ljudje, običajne državljanke in državljani bodo kmalu na svojih žepih oziroma v obliki nižjih neto plač občutili, kaj pomeni socialni populizem. Kajti nova ministrica, spoštovani predsednik Vlade, celo v napovedi svojega pogleda na to področje pravi, da bi bilo najbolje, da se to prelije v osnovni zdravstveni prispevek vseh zaposlenih oziroma vseh, ki ustvarjajo, ki se preživljajo s svojim delom, in da se ta prispevek za zdravstvo dvigne.

Ob vseh obremenitvah, spoštovani predsednik Vlade, res mislite, da je dobro, da bodo ljudje plačevali več za to, da bodo dobili manj?

V Novi Sloveniji mislimo, da ne. Zato smo tudi vložili predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim bi vam radi pomagali, da se rešijo najprej čakalne vrste, potem pa se sistemsko uredijo te zadeve.

Vsekakor pa me zanima:

Ali se strinjate s to napovedjo vaše nove ministrice, da se dodatno obremeni vse, ki se preživljajo z delom svojih rok?

Hvala.

Hvala lepa.

Predsednik Vlade dr. Robert Golob, imate besedo za odgovor, izvolite.

Hvala lepa.

Poslanec Janez Cigler Kralj, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

Hvala, predsednica.

Spoštovani predsednik Vlade, saj razumem, da je napad najboljša obramba. Ampak vseeno mislim, da sva se že nekajkrat takole gledala in poslušala na temo zdravstva. In sami ste rekli, čim več me sprašujete o tem, sledite našemu delu in držite nas za vrat, dihajte nam za ovratnik, če hočete. In to delamo. Mimogrede, privatne zavarovalnice – mislim, da niso vse privatne. Ampak gremo nazaj k bistvu. To, kar ste mi odgovarjali, je najprej na eni strani prazno, na drugi strani pa koncept državnega zdravstva pelje naprej v prihodnost. V Novi Sloveniji ne verjamemo, da je državno zdravstvo lahko odgovor na potrebe sodobnega državljana ali državljanke v tem svetu po storitvah in drugem, kar iščemo v zdravstvu.

Mandat te ministrice se je res začel v petek, ampak vaš mandat, spoštovani predsednik Vlade, in mandat vlade se je začel junija 2022 in tudi vi ste zadnje tri mesece vodili, bili prvi odgovorni za to ministrstvo, zato ne razumem vašega napada. Kakorkoli, bistvena stvar je, da se niste opredelili glede našega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za odpravo čakalnih vrst in povečanje dostopnosti v zdravstvu.

Druga stvar, s katero bi vas rad pa izzval oziroma podal roko, je pa ideja Nove Slovenije o pilotnem projektu boljšega upravljanja javnih zdravstvenih zavodov.

Ali ste za to, da vzamemo eno bolnišnico, javni zdravstveni zavod, ki bi jo upravljali po načelih sodobnega menedžmenta, po načelih gospodarske družbe, vendar ne profitno?

Cilji tega pilotnega projekta bi bili večja učinkovitost dela, večja merljivost, skrajševanje čakalnih dob in vpeljava korporativnega upravljanja.

Ali ste za to, da poskusimo na tak način z enim javnim zdravstvenim zavodom in potem dobre prakse prenesemo na celoten javni zdravstveni sistem?

Pa prosim še opredelitev glede naše novele ZZVZZ.

Hvala lepa.

Predsednik Vlade dr. Robert Golob, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

Hvala lepa.

Poslanec imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru. Izvolite.

Hvala, predsednica.

Spoštovani predsednik Vlade, razumem, da ste se opredelili proti obema predlogoma Nove Slovenije za boljšo dostopnost, odpravo čakalnih vrst in za boljše upravljanje, če hočete menedžment javnih zdravstvenih zavodov. In seveda bom v skladu s Poslovnikom predlagal, da se o tem odgovoru, ali bolje rečeno neodgovoru, opravi splošna razprava na naslednji seji Državnega zbora. Kajti ključno je, in zdaj vidim, da je to še bolj potrebno, opraviti razpravo o tem, kaj je javno zdravstvo. V Novi Sloveniji rečemo, vsem dostopno javno zdravstvo, kar zdaj ni dostopno, in državno zdravstvo, to je velika razlika. Eno je vsem dostopno javno zdravstvo, ki si ga vsi želimo, ki ga vsi želimo okrepiti, drugo je pa državno zdravstvo, ki ste ga žal, kot kaže, posvojili tudi vi, spoštovani predsednik Vlade, in takšno kot je, ne po mojem mnenju, ne po mojem mnenju, ampak po mnenju strokovnjakov, ki so govorili, ekonomisti, ki se spoznajo na zdravstveni sistem, na ekonomiko zdravstvenega sistema, takšen koncept državnega zdravstva, kot smo mu priča sedaj, je samo temelj za pospešeni stihijski razvoj tržnega zdravstva. Proti temu se pa vsi borimo. Ampak spoštovani predsednik Vlade se je tukaj jasno opredelil proti konceptu vsem dostopnega javnega zdravstva in za nadaljevanje koncepta državnega zdravstva, za podporo tej prevari s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek, kjer se je iz 60 milijonov dobička zlobnih zavarovalnic sedaj zgodila luknja v višini 140 milijonov evrov v letu 2024, kaj bo sledilo, pa sploh ne vemo. Predsednik Vlade se je v odgovoru na moja vprašanja tudi opredelil za to, da bodo ljudje plačevali več za to, da bodo dobili manj. Danes namreč človek, ki precej plačuje vsak mesec za zdravstveno zavarovanje, ne dobi pravice do storitve, ne dobi pravice do storitve in obravnave, ampak dobi samo pravico do uvrstitve v čakalno vrst. In to je žalostno. V Novi Sloveniji smo želeli s tem, predsednik Vlade, pripomoči, predlagati in pomagati, da se odpravijo čakalne vrste, da se omogoči ljudem dostopnost do zdravnikov, kajti vsi vemo, da je to problem, da se prekine s prakso državnega zdravstvenega sistema in stihijskega vpeljevanja tržnega zdravstva in da se okrepi javni zdravstveni sistem.

Torej, kot sem rekel na začetku, predlagam splošno razpravo na naslednji seji, spoštovana predsednica. Hvala.

Hvala lepa.

O vašem predlogu bomo odločali v sredo, 18. oktobra, v okviru glasovanj.

Zdaj pa dajem besedo poslancu Francu Brezniku, da zastavi vprašanje predsedniku Vlade.

Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovana predsednica.

Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani ministrski zbor, kolegice in kolegi!

V času sklenitve zgodovinskega mirovnega sporazuma med Izraelom in Savdsko Arabijo je palestinska oborožena skupina, teroristična skupina Hamas 7. oktobra 2023 zjutraj skupaj z libanonskim Hezbolahom z raketami napadla več izraelskih mest, večje število njenih borcev pa je tudi vdrlo na ozemlje Izraela. Vse, kar je temu sledilo, lahko imenujemo samo somrak civilizacije. Poboj mladih na festivalu za mir, posilstva, ugrabitve, umori, mučenje nedolžnih ljudi pred svojci, vlečenje ranjencev po cestah, zažigi in izmaličenje trupel, obglavljanje ljudi ter snemanje in predvajanje preko družbenih omrežij na svetovnem spletu, umori in ugrabitve otrok ter zapiranje v kletke kot živali so samo nekatera grozodejstva, katerih cilj so bili predvsem civilni objekti, predvsem pa civilno prebivalstvo in celo tuji državljani. Popolnoma iznakažena svetost življenja. Uporabljeni so bili najhujši elementi terorizma kot javnega dejanja ter elementi zastraševanja in vplivanja na javno mnenje s širšim političnim ciljem. Kmalu po napadu so sledili odzivi zahodnih voditeljev, ki so izražali neomejeno solidarnost z Izraelom ter njegovo pravico do samoobrambe. Temu stališču ste se pridružili tudi vi, predsednik Vlade, kot tudi zunanja ministrica.

Na žalost je 10. oktobra sledilo javno pismo Mateja Vatovca, vodje Poslanske skupine Levica, ki je relativiziral teroristični napad skupine Hamas in pozival k obsodbi Izraela ter celo sankcijam zoper Izrael in predlagal začetek postopka priznanju Palestine, ob dejstvu, da se kot družba zadnja leta soočamo z moralnim relativizmom in izgubo vrednostnega kompasa, kdo je žrtev in kdo je storilec. Temu je seveda sledila organizacija protesta, ki bo ta četrtek s strani 40 nevladnih organizacijah, ki tako zahtevajo tudi takojšen umik podpore napadenemu Izraelu, kar pomeni posledično podporo teroristični skupini Hamas, ki je organiziralo znane nevladne organizacije in ki ste jih izdatno financirali pod to vlado tudi iz slovenskega proračuna. Naj povem, da je opravičevanje napadov Hamasa namreč tudi po naši zakonodaji kaznivo dejanje.

Spoštovani predsednik Vlade, sprašujem vas:

Kako se opredeljujete do predloga koalicijske stranke Levica, da se prizna Palestino in se izvedejo sankcije zoper napadeni Izrael?

Kako se opredeljujete do poziva nevladnih organizacij, ki jih izdatno financirate iz proračuna Republike Slovenije, k obsodbi Izraela in priznanju Palestine?

Najlepša hvala za vaš odgovor.