Še enkrat, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 2. sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Lepo pozdravljam članice in člane komisije! Lepo pozdravljam tudi vabljene na današnjo sejo!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Seznanitev s poročilom medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi v letu 2017.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE SEZNANITEV S POROČILOM MEDRESORSKE DELOVNE SKUPINE ZA BOJ PROTI TRGOVINI Z LJUDMI V LETU 2017.

Naša komisija to redno obravnava. Na sejo smo povabili mag. Sandija Čurina - nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi - z Ministrstva za notranje zadeve, lep pozdravljeni. Povabili smo Ministrstvo za notranje zadeve, če je še kdo dodatno, ne, potem bo gospod Čurin v okviru Ministrstva za notranje zadeve sami. Vabili smo Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije, lepo pozdravljeni. Društvo Ključ, lepo pozdravljeni. Slovensko Karitas, z nami je mag. Cveto Uršič tudi lepo pozdravljeni. Vabili smo Slovensko filantropijo, trenutno ne vidim nikogar. In pa, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. S sklicem seje ste kot gradivo prejeli poročilo Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi v letu 2017, ki je objavljeno tudi na spletni strani Državnega zbora.

Sedaj mogoče preden dan besedo gospodu Čurinu, ki nam redno zelo natančno in zelo obširno predstavi delovanje medresorske skupine na tem področju naj samo rečem kot uvod v to razpravo, da kot izhaja iz poročila medresorske delovne skupine je bilo preprečevanje trgovine z ljudmi v letu 2017 osredotočeno na štiri ciljne skupine. Vem, da bo gospod Čurin več o tem povedal, ampak samo na kratko. Gre za širšo javnost. Ta je bila obveščena tako, da so se seznanili s to tematiko zlasti s trgovino z ljudmi, zaradi izkoriščanja dela in prisilnega dela. Potem naslednja ciljna skupina so bile ciljne rizične skupine - tukaj govorimo o mladostnikih, o potencialnih žrtvah delovnega izkoriščanja in prisilnega dela tudi o migrantih in beguncih. Potem potencialne uporabnike storitev in pa strokovno javnost. Tukaj pa gre za to, da se je še dodatno izobraževalo in pa usposabljalo ljudi, ki se ukvarjajo s problematiko trgovine z ljudmi. Mogoče samo še ta podatek. Pri odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj trgovine z ljudmi so še vedno v ospredju kazniva dejanja, trgovine z ljudmi, zaradi spolne zlorabe. V letu 2017 je bilo v petih preiskavah obravnavanih 67 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi zoper 15 osumljencev. Podanih je bilo 7 obtožb zoper 21 fizičnih oseb, medtem ko je sodišče na prvi stopnji presodilo obsodilne sodbe zoper 10 obdolžencev. Za začetek nekaj statistike kot uvod v to razpravo. Sicer pa naj še povem, da je 18. oktober tudi evropski dan boja proti trgovini z ljudmi in prav kmalu bo ta dan tudi lahko obeležen.

Sedaj pa dajem najprej besedo mag. Sandiju Čurinu, nacionalnemu koordinatorju za boj proti trgovini z ljudmi.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala, gospa predsedujoča.

Spoštovani poslanci!

Kot je bilo že omenjeno s strani predsedujoče je praksa poročanja o delu medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi nekako v veljavi že mislim, da od leta 2011. Pred to komisijo vsakoletno podamo povzetek tega poročila, ki je sicer redno sprejet na seji Vlade vsakoletno. Poročilo je tudi bi rekel nekje odraz in odgovor na akcijski načrt, ki ga sprejemamo na dve leti in je ravno tako s strani Vlade potrjen in je v ciklu priprave trenutno za naslednje dvoletno obdobje. Skratka, odgovor na akcijski načrt in aktivnosti opredeljene v akcijskem načrtu so ta letna poročila.

Mogoče uvodoma nekaj besed o sami medresorski delovni skupini, glede na to, da je sestava oziroma udeležba poslancev nekako v novi sestavi pa mogoče s tem niso bili do sedaj seznanjeni. Medresorska delovna skupina deluje že praktično od decembra 2003 in mislim, da je ena najdlje trajajočim neprekinjenim bi rekel stažem, kar pokaže na to, da je dejanska potreba po neki kontinuiteti dela na tem področju in pa seveda vključevanja poleg vladnih resorjev tudi predstavnikov civilne družbe predvsem nevladnih organizacij, ki so na tem področju tako ali drugače aktivne. Medresorska delovna skupina se v tem kontekstu sestaja povprečno štirikrat letno na kvartale in namen teh sestankov oziroma aktivnosti znotraj same medresorske delovne skupine so posvetovalne narave predvsem v smislu izvrševanja določenih skupaj sprejetih sklepov in pa kot že rečeno izvajanja, uresničevanja aktivnosti opredeljenih v akcijskem načrtu. Poročilo, katerega danes predstavljamo zajema seveda koledarsko leto 2017. Vlada je to poročilo potrdila junija letošnjega leta. Samo poročilo pa je nekako razdeljeno v pet sklopov. In sicer prvi sklop opredeljuje področje zakonodaje pa politik delovanja. Drugi sklop je navezan na to, kar je bilo že omenjeno preprečevanje trgovine z ljudmi se pravi na te preventivne aktivnosti. Tretji sklop je namenjen odkrivanju in pa pregonu kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Za tem je sklop vezan na pomoč in oskrbo žrtev trgovine z ljudmi. Zadnji sklop na mednarodno aktivnost oziroma mednarodno področje vpetost v mednarodne aktivnosti. Skratka, že sama razdelitev kaže na to, da je na področju preprečevanja in boja proti trgovini z ljudmi osrednja aktivnost tako na preventivi, na pregonu storilcev kaznivih dejanj in pa na pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, se pravi, tri ključni stebri ob tem pa te suportne zadeve vezane na politike in zakonodaje in pa seveda mednarodne aktivnosti.

Sedaj, če na kratko povzamem prvi del vezan na področje zakonodaje in politik. V letu 2017 je bil sicer tudi z drugimi nameni noveliran Zakon o tujcih, katerih v 50. členu opredeljuje problematiko trgovine z ljudmi predvsem precej izdaje dovoljenj za začasno prebivanje. Tukaj so bili neki manjši popravki, dopolnitve predvsem vezane na uskladitev oziroma implementacijo Evropske direktive 2011/36. Vsebinsko tukaj ni bilo večjih popravkov, ampak velja pač omeniti, da je bil tukaj nekako dopolnjen ta 50. člen Zakona o tujcih vezan na žrtve trgovine z ljudmi oziroma pridobivanja oziroma urejanja njihovega statusa v Republiki Sloveniji.

Drugo, kar velja v tem poglavju izpostaviti je to, da smo gostovali bi rekel že drugič oziroma drugi cikel ocenjevalne komisije Sveta Evrope s področja konvencije Sveta Evropa ukrepanju proti trgovini z ljudmi, ki ga izvaja tako imenovana monitoring komisija GRETA. To je potekalo med 10. in 13. aprilom 2017 in te ocene so nekako relevantne se, potem na osnovi tega dajejo tudi državi konkretna priporočila. Ocenjevalci te komisije Sveta Evrope so se sestali praktično z vsemi predstavniki vseh resorjev tako zakonodajne veje oblasti kakor tudi sodstva in pa tožilstva in pa tudi z nevladnimi organizacijami ločeno. Ugotovitve poročila kažejo na napredek Slovenije, ko gre za celovit pristop in pa medsebojno sodelovanje, zaradi posameznih institucij. Pohvalno je bilo tudi delo koordinacije kljub pomanjkanju posluha za sistemsko boljšo umeščenost ob zagotavljanju tako finančnih kot kadrovskih virov, opazni so bili tudi pozitivni premiki v zagotavljanju vseh oblik pomoči žrtvam ne glede na njihov status, kar je znatno pripomoglo k temu, da smo nekako konstantno uveljavljali oziroma prakticirali leto prej oziroma dve leti prej sprejet priročnik o identifikacije žrtev trgovine z ljudmi, ki služi kot orodje v postopkih s samimi žrtvami. Izpostavljene so bile tudi določene pomanjkljivosti oziroma priporočila, ki so bila usmerjena predvsem v sistemske izboljšave pri identifikaciji in nastanitvi otrok žrtev trgovanja ter zagotavljanju pravic žrtev do odškodnin. To so bile nekako dve ključne zadeve, ki jih je ta nadzorstveni mehanizem v tem svojem poročilu tudi izpostavil. Če grem na naslednje poglavje, ki govori o preprečevanju trgovine z ljudmi, kot je že uvodoma predsednica izpostavila, gre za ozaveščanje štirih sklopov štirih kategorij sicer širšo recimo tako laično javnost, ki je bila o sami tematiki seznanjena preko različnih oblik informacijskih kampanj. Predvsem smo poskušali v zadnjem letu pa tudi zadnjih dveh letih izpostaviti dejstvo, da trgovina z ljudmi ni zgolj bom rekel enačaj prostitucija oziroma spolna zloraba, zato smo naše usmeritve oziroma aktivnosti usmerjali predvsem v prepoznavo primerov trgovine z ljudmi predvsem za delovno izkoriščanje in pa izkoriščanje prisilnega dela kot nek fokus, kjer bi želeli širši javnosti predstaviti oziroma izpodbiti to paradigmo, ki je nekako veljala trgovina z ljudmi enačaj prostitucija. Ciljne rizične skupine, kot je bilo omenjeno, so mladostniki, potencialne žrtve delovnega izkoriščanja in prisilnega dela ter migranti in begunci, te so bile tudi na svojstven način informirane o sami problematiki, se pravi so neposredno potekale aktivnosti za informiranje teh rizičnih skupin, zatem so tukaj kategorije potencialnih uporabnikov storitev, k temu nas zavezuje tudi sama direktiva, ki želi konkretne ukrepe na področju zmanjševanja povpraševanja po tovrstnih storitvah najsi bodo to spolne najsi bodo to povpraševanje po storitvah izkoriščanja dela oziroma prisilnega dela, tako da tudi tukaj smo skozi neke inovativne pristope s pomočjo nevladnih organizacij in ob financiranju Vlade izpeljali določene projekte kot je bil ta ecsape room, se pravi soba pobega, kjer je bila možnost širšo javnost oziroma potencialne uporabnike tovrstnih storitev ozaveščati predvsem s tega vidika žrtev, ki so namenjene prisilnemu izkoriščanju dela oziroma delovnem izkoriščanju. In zadnje, četrti sklop, ozaveščanja je pa namenjen strokovni javnosti zavedajoč se, da je to horizontalna problematika in nekako cilj, ki ga zasledujemo tudi skozi akcijske načrte je ta, da ozavestimo ali nadgradimo znanje vsem tistim javnim uslužbencem katerih delo se tako ali drugače lahko sooča s problematiko trgovine z ljudmi, v prvi vrsti govorimo tukaj o policiji, tožilstvu, sodstvu, s tem so tudi upravne enote, izdaje dovoljenja za bivanje in delo, inšpektorati za delo, Finančna uprava Republike Slovenije, skratka vsi tisti subjekti, ki se lahko tako ali drugače s to problematiko soočajo in mislim, da tukaj poteka kar dober pristop tovrstnih posvetov, enodnevnih posvetov kjer v lastnih kapacitetah dajemo ta ključna znanja in usmeritve tem javnim uslužbencem. Če nadaljujem s poglavjem odkrivanjem pregona kaznivih dejanj, zdaj bo nekako malo demantiral to kar sem prej rekel, ker poskušamo našo energijo usmerjati predvsem v prepoznavi trgovine z ljudmi za primere prisilnega dela in delovnega izkoriščanja, kljub temu je še vedno največji delež v primeru trgovine z ljudmi še vedno zaradi spolne zlorabe, to je nekako še najbolj prepoznano v Republiki Sloveniji in v letu 2017 je bilo v petih preiskavah obravnavanih 67 kaznivih dejanj zoper 15 osumljencev in podanih je bilo 7 obtožb zoper 21 fizičnih oseb in kot je bilo rečeno obsodilne sodbe zoper 10 obdolžencev. Razlog trenda nekako rasti je tudi ta, da se žrtve vse pogosteje znajdejo v slabem ekonomskem stanju, to je en vidik, drugo pa je tudi prepoznavnost elementa ranljivosti pri čemer gre tukaj pohvala tako na račun policije kot tožilstva, ki ta element ranljivosti ustrezno v svojih postopkih prepoznajo. Poleg organov odkrivanja in pregona so v tem sklopu tudi aktivnosti inšpektorata Republike Slovenije za delo in pa finančne uprave Republike Slovenije, ki so v skladu s področnimi zakonodajami za katere sta ta dva organa pristojna, usmerjene pa so predvsem na področje izkoriščanja prisilnega dela in so bile določene aktivnosti, določeni ukrepi tudi s strani teh dveh organov izvajani v večji meri tudi v koordinaciji s policijo. Nadaljnji četrti sklop je vezan na področje pomoči in oskrbe žrtvam trgovine z ljudmi. Tukaj so nekje stalnica dva programa oziroma dva projekta, ki jih financira na eni strani Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in pa na drugi strani drugi projekt Ministrstvo za notranje zadeve, govorimo pa o, v prvem primeru o kriznih nameščanjih žrtev trgovine z ljudmi, v drugem pa o namestitvah v varni prostor. En projekt se nadgrajuje v drugega in pomembno je to, da tako enega kot drugega izvajajo nevladne organizacije na podlagi razpisov dvoletnih tako da je tukaj že neka kontinuiteta tako s strani nevladne organizacije društva Ključ in pa humanitarne organizacije slovenske Karitas, da ta dva programa že vrsto let izvajajo. V letu 2017 je bilo prepoznanih 66 žrtev trgovine z ljudmi, ki jim je bila nudena ustrezna oblika pomoči. Dejanska namestitev pa je bila le petih oseb, petih žrtev, namreč moramo se zavedati, da so namestitve na prostovoljni osnovi, v kolikor se oseba oziroma žrtev ne prepozna te potrebe, da bi rabila neko pomoč, jo v to ne moremo nikakor prisiliti, to tudi ni naš namen, namen je ponuditi to celotno oskrbo, potem pa je stvar dogovora o tem ali to želi sprejeti ali ne in kakšni so potem nadaljnji postopki oziroma ukrepi. Pomembno, kar velja tukaj izpostaviti je tudi to, da vsak primer zahteva individualno obravnavo, v ta namen imamo oziroma zdaj že kar nekaj let, zadnji dve, tri leta prakticiramo ravno na podlagi prej omenjenega priročnika sklicevanje multidisciplinarnih skupin oziroma multidisciplinarne skupine kjer povabimo vse relevantne deležnike najsi bo to na področju sociale, najsi bo to na področju materinskih domov, centov za socialno delo, policije, tožilstva od primera do primera za vsak primer namestitve je sklicana taka multidisciplinarna skupina, ki konkreten primer obravnava individualno, namreč praksa nam kaže, da so dejansko primeri zelo različni in potrebujejo oziroma zahtevajo nekako individualen pristop. Mednarodno področje kot zadnji sklop teh aktivnosti je zelo pomembno, saj tematika trgovine z ljudmi je čezmejna, tukaj je kar nekaj aktivnosti vezanih na zahodni Balkan, od koder tudi v neki meri tudi prihajajo tovrstne problematike. Tukaj ima Slovenija, kar bi rekel pobudo že od leta 2010 in v letu 2017 smo to tudi naprej implementirali. Imamo pobudo mrež nacionalnih koordinatorjev jugovzhodne Evrope, ki se sestaja v okviru tako imenovanega »Brdo« procesa ministerjala, ki ga sklicuje vsako leto Ministrstvo za notranje zadeve in daje podporo tovrstni mreži v izmenjavi in pa oblikah sodelovanja na tem področju. Čeprav to že skače v leto 2018, ampak naj samo omenim, da je bil tovrstni ministerjal marca letos, kjer so bili povabljeni vsi te koordinatorji in je bila sprejeta tudi določena deklaracija na tem področju in kot dokaz dobre prakse na tem področju je tudi udeležba na tem ministerjalu s strani evropsko koordinatorice za boj proti trgovini z ljudmi, ki je ravno na predlog Slovenije nekako uvedla prakso, da v Bruslju, ko se dvakrat letno sestajamo koordinatorji povabi tudi koordinatorje jugovzhodne Evrope se pravi tudi držav, ki niso članice EU kot tisti most bi rekel med sosednjimi državami EU in pa Evropsko unijo. To je tudi neke vrste dokaz dobrega dela oziroma dobre prakse v tem kontekstu.

Kar bi veljalo mogoče še omeniti. V lanskem letu je pač moja udeležba na zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku, kjer sem imel tudi določeno izjavo v kontekstu podpore implementacije globalnega akcijske načrta za boj proti trgovini z ljudmi. To mogoče nima nekih neposrednih učinkov na dnevno delo na tem področju v naši državi ali pa v regiji, ampak kaže na to, da je Slovenija lahko vpeta tudi na tem področju širši mednarodni kontekst in ima kaj povedati in lahko predstavi neke svoje prakse in pa tudi suvereno nekje kot prednike globalne načrte na tem področju.

Za konec, zadnji stavek. V končni fazi tudi State Department, ki podaja letno oceno bi rekel izpolnjevanja pogojev ali pa ocenjevanja držav glede problematike trgovine z ljudmi mislim, da že sedaj, kar od leta 2007 naprej nas uvršča v to prvo skupino tako, da je to tudi še eden neki dokaz nekim pravim usmeritvam. Jaz se zavedam in prav je, da na tem mestu povem, da so določene pomanjkljivosti, ki jih je potrebno sproti odpraviti in tudi te nadzorne mehanizme tako Sveta Evrope kakor ostalih po ostalih konvencijah predvsem s področja človekovih pravic poslušamo kar se da resno se pravi vzeti v obzir in poskušati implementirati tudi v vsakodnevni praksi.

Toliko, na kratko. Upam, da nisem bil predolg. Bom pa še nekaj materiala pustil za kolegico tožilko oziroma kolikor boste sami odločili.

Hvala za enkrat.

Hvala, gospod Čurin za vašo to uvodno predstavitev.

Sedaj pa res dajem besedo predstavnici Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije gospe Darji Šlibar.

Izvolite.

Pozdravljeni!

Gospe in gospodje!

Sem državna tožilka, ki sicer delam na specializiranem državnem tožilstvu. Samo danes sem v vlogi predstavnika Vrhovnega državne tožilstva. Glede na to, da gre za novi sestav vaše komisije bi mogoče na začetku samo na kratko omenila.

Pred leti, ko je prišlo do spremembe Zakona o državnem tožilstvu in ko je bilo ustanovljeno specializirano državno tožilstvo je bilo s tem zakonom tudi opredeljeno za katera kazniva dejanja smo pristojni in takrat je zakon opredelil, da je specializirano državno tožilstvo izključno pristojno za kazniva dejanja s področja trgovine z ljudmi. To sedaj po tolikih letih ugotavljamo, da je bila to zelo modra odločitev, ker imamo na eni strani položaj, da o teh kaznivih dejanjih odločajo samo štiri sodišča v Sloveniji, zaradi česar se bolj izoblikuje enotna sodna praksa. Po drugi strani pa imamo kot izključno pristojni za to področje pregled nad celotno obravnavano tematiko. Sama že precej let delam na tej tematiki - več kot 10 let - in moram povedati, da od začetnih neuspehov oziroma neobravnavanja teh kaznivih dejanj smo postopoma v letih prišli do določenega napredka tako, da smo pred sodišče pripeljali večje število zadev. Seveda se še vedno zgodi, da je kakšna zadeva oproščena, ampak prišli pa smo tudi do pomembnih pravnih stališč, do izoblikovane sodne prakse in tudi do obsodilnih sodb. Res je, da je to področje trgovine z ljudmi največkrat obravnavamo to v izvršitveni obliki, zaradi spolnega izkoriščanja. Res je, v veliki večini so ti primeri, ampak v vseh teh letih so se pojavljali tudi drugi primeri, zaradi drugih izvršitvenih oblik. Smo pa v teh letih prišli do spoznanja, da seveda storilci natančno spremljajo te postopke in se ustrezno prilagajajo. Če je bilo nekoč vedno prisotno fizično nasilje, odvzem osebne svobode, odvzem osebnih dokumentov tega praviloma sedaj ni več, res samo izjemoma. Prav, zaradi tega sodišča tudi tako zelo težko priznajo, da gre v resnici za trgovino z ljudmi, kajti trgovci so spoznali da niti več ne potrebujejo fizične prisile pač pa fokusirano iščejo primerne žrtve trgovine z ljudmi, to so predvsem ljudje, ki so iz nekega razloga ranljivi - to, kar je že Sandi razlagal. Ta ranljivost izhaja iz njihovih slabih socialno ekonomskih položajev, nekih hip invalidnosti, hudih bolezni pač preživljanja ožje ali širše članov. Predvsem pa je praviloma tudi to dejstvo, da žrtve prihajajo iz tujih držav predvsem teh slabše ekonomsko statuiranih držav. Glede na takšno situacijo, ker se praviloma ter žrtve niti ne prepoznajo kot žrtve, ker so na neki način zadovoljne s svojim stanjem, saj na neki način nekaj zaslužijo in si s tem omogočajo svoje preživljanje in preživljanje ožje družinskih članov. Dokazovanje je izredno težko ob odsotnosti te fizične prisile in odvzema osebnih dokumentov, odvzem osebne svobode zelo težko sodišče prepričamo, ampak saj pravim, da v nekaterih primerih smo uspeli in na tem področju opažamo napredek.

Jaz se na statistiko ne bi spuščala, ker je gospa predsednica o tem že uvodoma povedala. Nenazadnje to izhaja tudi iz poročila. Morebiti bi samo omenila sicer primer, ki smo ga prvič obravnavali v Sloveniji in sicer, zaradi izvršitvene oblike, zaradi izvrševanja kaznivih dejanj. Sicer sodi ta zadeva v začetek leta 2018, takrat smo jo pripeljali pred sodišče, vendar je bilo vso delo opravljeno v letu 2017, ko smo od konca pomladi intenzivno vodili predkazenski postopek čez celo poletje in jesen, potem realizirali pa v začetku leta 2018. Kot rečeno je to prvi primer, tudi če ste mogoče zasledili v medijih, ko je šlo za ustanavljanje klicnih centrov po Sloveniji, večje število klicnih centrov je bilo postavljenih v Sloveniji, ki so na eni lokaciji delali samo po par mesecev in kjer je bila velika količina tujih državljanov nastanjenih, zaprtih. Uporabljena je bila tudi fizične sila, odvzem osebne svobode, odvzem osebnih dokumentov to je tisto kot nam v drugih primerih manjka in ti ljudje, tuji državljani, ki so prihajali iz Tajvana so tam morali izvrševati kazniva dejanja, goljufije na škodo tretjih tujih državljanov. Potem je v začetku leta bila uvedena preiskava, pripori so bili odrejeni zoper 6 fizičnih oseb, od tega štirih tujih državljanov, dva slovenska državljana. V začetku poletja smo vložili obtožnico pa je podaljšanja sedaj pa je zadeva v ugovornem postopku. Kot povedano, zanimiva zadeva, da omenjam to zadevo je samo ta, ker smo prvič na področju Slovenije to izvršitveno obliko obravnavali.

Hvala tudi vam za to uvodno predstavitev.

Sedaj pa dajem besedo gospe Katjuši Popovič iz društva Ključ.

Izvolite.

V poročilu, ki ga obravnavamo danes je Društvo Ključ prisotno predvsem pri aktivnostih v zvezi ozaveščanju širše laične javnosti, potencialnih žrtev trgovanja z ljudmi in pa rizičnih oseb se pravi osnovnošolcev, srednješolcev in pa študentov na fakultetah. Delo, ki smo ga opravili, pa tukaj ni zapisano, je tudi to, da smo kljub temu, da nismo bili financirani oziroma nismo bili projektni partnerji pri Ministrstvu za notranje zadeve ali pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve, se pravi uradno nismo bili partnerji pri teh dveh osnovnih programih zaščite in pomoči žrtvam trgovanja z ljudmi pa je, da je naš prostor, varni prostor je funkcioniral kljub vsemu, kljub temu, ker imamo seveda še enega financerja, ki nam sfinancira ta projekt, zato da stvari tečejo ves čas brez prekinitev. Tako smo v letu 2017 imeli nameščenih nekaj oseb, ki pa niso želele sodelovati z organi pregona, niso se želele izpostavljati in mi smo jim na osnovi tega drugega financiranega programa kljub vsemu nudili pomoč. Mi smo jih identificirali kot žrtve trgovine z ljudmi, nismo pa o tem poročali, ker tega niso želele. Vse osebe so bile odrasle in polnoletne. Stvar znotraj delovanja medresorske delovne skupine na katero bi želela opozoriti je, da imamo manjko pri reintegraciji žrtev trgovanja z ljudmi. Država tega projekta ne financira. Trenutno je sicer v procesu razpis zunaj, na katerega smo se tudi prijavili, oddali pač dokumentacijo, ne vemo če bomo izbrani, ampak to nima nobene veze ta trenutek. Vezo pa ima zato, ker osebe, ki jim nudimo pomoč znotraj programov, ki jih v enem delu pelje slovenska Karitas in v letošnjem letu tudi društvo Ključ, pač nimajo kakšne strašne prihodnosti v Republiki Sloveniji, če jim ne moremo zagotoviti programa integracije oziroma reintegracije, kadar gre za slovenske državljanke in državljane. To je del na katerega bi želela opozoriti.

In pa še en del, ki je zelo pomemben in v resnici opozarjamo nanj že ves čas, da manjkajo primerni, čeprav je urejeno za otroke uradno, ampak mu manjkajo primerni prostori za otroke žrtve trgovanja z ljudmi. Sedaj so vključeni kar direktno v programe, ki so že obstoječi. Pomeni, da naj bi se v varnih prostorih in krizni namestitvi, ki so namenjeni odraslim osebam lahko nameščali tudi otroci. Mi menimo, da je ta odločitev razpisodajalcev, v enem primeru je bilo to Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, se pravi skrajno nestrokovno sprejeto, ker program seveda ni primeren za otroke, ampak je primeren za odrasle, ker pri otrocih je seveda potrebno poskrbeti še za določene druge stvari, za katere ni treba poskrbeti pri odraslih, če sem jasna. Če pa nisem, me pa prosim še opozorite. To je v resnici vse, na kar bi jaz želela opozoriti. Hvala.

Najlepša hvala. V kolikor se bo mogoče kasneje še kaj odprto v razpravi, če bodo poslanke in poslanci razpravljali oziroma če jih bo kaj zanimalo boste pa lahko še dodatno odgovorili.

Sedaj pa dajem besedo gospodu Cvetu Uršiču iz slovenske Karitas. Pozdravljeni in izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovane in spoštovani!

Kot je bilo že do sedaj predstavljeno s strani gospoda Čurina smo mi, slovenska Karitas, izvajalec krizne namestitve za žrtve trgovine z ljudmi. Res da v letu 2017 številka ni bila velika, je pa to zahteven program, ker ljudje pridejo v program po tem, ko so bili v hudi stiski. Se pa številka lahko iz leta v leto spreminja. Gospa iz državnega tožilstva je izpostavila en primer iz začetka letošnjega leta in v okviru te zadeve smo mi nudili krizno namestitev približno 30 ljudem, 32 ljudem. Tako da, če je bilo lansko leto samo 5 ljudi, samo, hvala bogu, da jih je bilo samo 5. Res je pa, da, kot je bilo tudi rečeno, da se ljudje sami odločijo, to je prostovoljna odločitev, ali želijo ali ne želijo iti v krizno namestitev in jo tudi lahko vedno zapustijo prostovoljno. Torej, lani je bilo 5 ljudi, letos jih je bilo vključenih v ta program že 34 ljudi.

Z naše strani bi morda dodal, da oziroma dodal, samo dodatno pojasnil to, kar sta že oba kolega povedala, tudi slovenska Karitas deluje na treh nivojih. Eno so preventivne aktivnosti, ali so to zloženke ali pa, recimo, sedajle za 18. oktober bomo kot primer dobre prakse v Ljubljanskem potniškem prometu se bo cel dan vrtel na teh njihovih ekranih en opozorilni tak ali ozaveščanje kratek film oziroma nekaj slajdov, slik, kjer bomo potnike, mlade in vse ostale, opozarjali na vse pasti trgovine z ljudmi. Seminarje imamo v šolah, tudi za strokovne delavce in tako naprej. Drug tak klasičen program je oskrba, katero sem že rekel. Tretje je pa podobno kot Ključ, sodelujemo v medresorski skupini pri oblikovanju politike, predpisov in podobno.

Opozoril bi na isto zgodbo kot kolegica iz Ključa, torej, ja eno odprto polje, področje o katerem moramo razpravljati so otroci. V pogodbi sicer v razpisu je bilo izpostavljeno. Je pa res, da je potrebna nekoliko drugačna obravnava pri odraslih ali pri otrocih in pa vprašanje reintegracije oziroma integracije žrtev.

Za konec bi želel pohvaliti sodelovanje z Ministrstvom za notranje zadeve, z gospodom Čurinom, kot nacionalnim koordinatorjem. Tukaj je tudi odnos izjemno dober. Hvala za vso strokovno podporo in drugo podporo gospoda Čurina. Ravno tako tudi je zelo dobra odzivnost na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. In pa tretje ministrstvo, ki ga do sedaj nismo omenili, to je Ministrstvo za zdravje. Namreč, žrtve trgovine z ljudmi pridejo pogosto tudi v slabem zdravstvenem stanju, ali je to psihično ali fizično. Na sistemski ravni ta zgodba ni urejena. So pa seveda na Ministrstvu za zdravje vedno pripravljeni pomagati, da lahko tem žrtvam nudimo ustrezno, da se lahko tem žrtvam nudi ustrezna zdravstvena pomoč.

Če bo kakšno vprašanje z vidika vloge slovenske Karitas bom v nadaljevanju z veseljem odgovarjal. Hvala.

Hvala tudi vam. Vsi, ki ste bili vabljeni na to sejo, ste dobili besedo. Kot je bilo že rečeno, v kolikor se bo odprlo še kakšno vprašanje boste lahko v nadaljevanju odgovorili.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov odbora. V kolikor kdo želi razpravljati ali pa kaj povprašati naše današnje goste na temo seznanitve s poročilom… Gospa Hot, vi ste najprej želeli. Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica. Lep pozdrav vsem. Spoštovane kolegice, kolegi.

Najprej bi rada poudarila, da je običajno vtis, da se medresorske skupine dejansko ustanavljajo takrat, ko ni prave volje za reševanje problema. V kontekstu medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi pa definitivno ta strah oziroma vtis ni upravičen. Moram reči, da je zelo dobro strukturirano poročilo in da kaže na močne in dobre povezave in sodelovanje med nacionalnim koordinatorjem, med državnimi organi in med nevladnimi organizacijami. Mislim, da je zelo pohvalno in pomembno delovanje Republike Slovenije na področju preventivne dejavnosti in osveščanju, kakor beremo iz poročila, predvsem na osveščanju javnosti, ciljnih rizičnih skupin oziroma oseb, ki morda niti ne vedo, da so žrtve trgovine z ljudmi. Posebna pohvala seveda tudi humanitarnim organizacijam, ki nudijo posebno pomoč in podporo žrtvam trgovine z ljudmi.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov definitivno menimo, da je poudarek na boju proti trgovini z ljudmi v današnjem globaliziranem svetu izjemno pomemben. Priča smo tudi globaliziranemu organiziranemu kriminalu, ki izkorišča, da je v današnjem svetu tolikšno število ranljivih oseb. Ljudje v begu pred nasiljem doma ter v stanju boljšega življenja v tujini, pripravljeni so se zateči h kriminalnim združbam in pri tem sebe niti ne prepoznajo kot žrtve trgovine z ljudmi. Da gre pri trgovini z ljudmi za problem, ki je dejansko akuten in zahteva globalno delovanje dokazuje tudi dejstvo, da je letošnja dobitnica Nobelove nagrade za mir Nadia Murad iraška / nerazumljivo/ ki je bila žrtev prisilne poroke in ujetništva s strani / nerazumljivo/ skupine Islamska država. Sedaj pa med drugim, kot ambasadorka dobre volje organizacije Združenih narodov zastopa žrtve trgovine z ljudmi in opozarja na spolno nasilje na ženskami v konfliktih.

In v tem kontekstu bi rada opozorila na globalno poročilo glede trgovine z ljudmi, ki ga je na zadnje leta 2016 pripravil urad Združenih narodov za droge in kriminal, ki kaže, da so velika večina vseh žrtev globalne trgovine z ljudmi kar 71 % ženske in mladoletne deklice. Tretjina žrtev je mladoletnih. Velja izpostaviti, da je poglavitni namen te trgovine z ženskami in deklicami za prisilne poroke, spolno suženjstvo, moški in dečki pa so večinoma izkoriščani za vojaško obveznost, suženjsko delo in izkoriščevalsko delo. Poročilo posebej poudarja povezavo med oboroženimi skupinami ter trgovino z ljudmi, saj prav oborožene skupine na ozemljih pod njihovim nadzorom pogosto silijo ženske in deklice v poroke ali spolno suženjstvo, moške in dečke pa v prisilno delo oziroma aktivno udeležbo v oboroženem spopadu.

Zadevni urad prav tako opozarja, da je kljub napredku pri kriminalizaciji trgovine z ljudmi dejansko še vedno majhno število obsojenih za to kaznivo dejanje ter da žrtve ne dobijo zaščite in oskrbe, ki so jim ju države dolžne nuditi. Kljub velikemu napredku Republike Slovenije me zanima, kakšno je vaše stališče do navedenega oziroma kakšna so vaša priporočila tudi za nas za nadaljnje ukrepanje.

Hkrati bi se dotaknila tudi dejstva, da Istanbulska konvencija sama po sebi izjemno pozornost namenja prav preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini. Slovenija ima pridržek do zadevne konvencije, pa me zanima, kaj bi odprava pridržka morda v tem kontekstu pomenila tudi za vsebino boja proti trgovini z ljudmi.

Hvala.