Lep pozdrav! Sklepčni smo, torej lahko začnemo 2. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da kot nadomestni člani komisije s pooblastili na seji prisostvujejo: namesto poslanke mag. Bojane Muršič sodeluje Jani Prednik, namesto podpredsednika Zmaga Jelinčiča Plemenitega sodeluje Dušan Šiško.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije z eno točko. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo NA 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PODELJEVANJE LICENCE 5G DRUŽBI BTC, D.D.

Gradivo za to točko dnevnega reda je bilo 8. 10. 2018 objavljeno na spletni strani Državnega zbora pri sklicu seje.

K tej točki dnevnega reda so bili na sejo vabljeni: Boris Koprivnikar, nekdanji minister za javno upravo, mag. Tanja Muha, direktorica AKOS, Jože Mermal, predsednik Uprave BTC, Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, predstavniki Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za finance, ki so se opravičili, češ da ta tematika ne spada v njihovo pristojnost. Naknadno smo na sejo povabili še dr. Dušana Cafa iz Foruma za digitalno družbo in mag. Aleša Ivkovića, predsednika Sveta Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Vse prisotne lepo pozdravljam in prosim, da se ob prijavi k razpravi predstavite za zapisnik.

Uvodoma bom dal besedo kolegu Zvonku Černaču, da predstavi razloge, zaradi katerih je bila sklicana ta seja Komisije za nadzor javnih financ. Predlagam pa, da današnjo razpravo opravimo tako, da po uvodni predstavitvi najprej dobi besedo gospod Boris Koprivnikar, nekdanji minister za javno upravo, nato bo svoje videnje zadeve pojasnila predstavnica AKOS in BTC, potem bomo dali besedo Ministrstvu za javno upravo, nato bodo lahko spregovorili še vabljeni, ki sem jih povabil na sejo. Potem pa bomo začeli razpravo poslanke in poslanci.

Gospod Černač, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem prisotnim tudi z moje strani!

Ena izmed nalog Komisije za nadzor javnih financ je tudi ta, da bedi nad smotrnostjo in gospodarnostjo ne samo porabe javnih financ, ampak tudi gospodarjenja s premoženjem države. In ko govorimo o premoženju države, pri tem seveda nimamo v mislih samo tistega, kar je otipljivo in očem vidno, pač pa se velik del premoženja države skriva tudi v stvareh, ki očem niso vidne. In v tem primeru danes bomo govorili o frekvencah, predvsem o frekvencah za mobilno telefonijo 5G, nove pete generacije, o področju torej, kjer države v okviru Evropske unije s posebno skrbnostjo, pravočasnim pristopom, gospodarnim ravnanjem in usmerjenimi postopki pridobivajo znatna sredstva od ponudnikov mobilne telefonije, predvsem generacija 5G, kar bomo videli tudi v nadaljevanju.

Zdaj imamo nek zakon, Zakon o elektronskih komunikacijah, ki v prvem odstavku 24. člena zelo lepo opredeljuje pomembnost tega državnega premoženja in pravi ta prvi odstavek: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Mislim, da kakšna dodatna razlaga glede tega ni potrebna, da vsi razumemo, za kaj gre. Da pa nekateri postopki, za katere smo bili seznanjeni iz medijev, govorijo o tem, da v primeru podelitve testnih frekvenc za mobilno telefonijo 5G brez razpisa ni bilo ravno tako, kot naj bi bilo v skladu s to usmeritvijo, o kateri govori zakon.

Danes bomo torej govorili o tem, ali se s tem premoženjem gospodari dobro, slabo ali se sploh ne gospodari; o tem, ali imajo pri dostopu do tega premoženja države, pri dostopu do frekvenc, predvsem v tem primeru do frekvenc za mobilno telefonijo 5G, vsi enake možnosti; o tem, ali so odgovorni v preteklosti naredili vse, tudi v skladu z evropskimi usmeritvami, z akcijskim načrtom, ki je verjetno vsem poznan, da bi mobilno telefonijo 5G na eni strani uvedli v skladu s časovnico, ki je bila nekako priporočena in sprejeta, kar pomeni, da bi te testne faze že morale biti za nami, in na drugi strani, ali so naredili vse, da bi preko razpisov pridobili ponudnike, ki bodo za to telefonijo na eni strani ponudili optimalne ali najvišje zneske, na drugi strani pa zagotavljali optimalne oziroma najbolj kakovostne storitve uporabnikom. Ali pa smo priče ravnanju, ki je daleč od tega, kajti podatki, ki jih bom kratko predstavil v nadaljevanju, govorijo o tem, da je na eni strani to področje v celoti nekako, kot se zdaj kaže, ko gledamo te kadre, kjer katerokoli pokrovko odpremo, molijo kadri SMC, Stranke modernega centra oziroma Stranke Mira Cerarja, ali je to področje torej nekako kot dedni fevd prevzela neka politična skupina, očitno ne z namenom, da bi se z njim gospodarilo čim bolje, čim bolj optimalno, da bi imeli uporabniki čim večje koristi od tega, davkoplačevalci pa preko plačil za frekvence največje koristi, pač pa zato, da bi bili zasledovani neki drugi cilji in ne interesi države in davkoplačevalcev.

Če kratko povzamem tisto, kar bom v nadaljevanju podrobneje predstavil, se je ta zgodba odvijala nekako takole. Najprej je ta resor prešel z enega ministrstva na drugo ministrstvo, potem se je dogajala neka kadrovska ekipacija, ki je trajala dolgo leto, z umestitvijo v že vnaprej izbrane kandidatke za direktorico AKOS, ker ti postopki kažejo, da je bilo že vnaprej znano, da bo gospa Tanja Muha direktorica, pri vseh natečajih in razpisih, in seveda z nadaljevanjem s podelitvijo teh frekvenc, kjer pa je zmanjkalo časa, da bi bili postopki do konca transparentni in da bi se izognili očitkom, ki smo jim priče danes in ki so utemeljeni. Kajti kljub prvotnim usmeritvam, da naj bi se to področje podelilo z javnim natečajem, z javnim razpisom, se je potem zgodila neka sprememba v tej časovnici, odstop predsednika Vlade 14. marca, zmanjkalo je časa in seveda so se potem vsi ti postopki odvili tako, kot smo lahko tudi prebrali v medijih. Na spletni strani agencije imate še danes objavljeno strategijo, ki sploh ne bi smela biti objavljena, ker ne velja, ker nima soglasja Vlade in tako naprej. No, in ko je pač ta zadeva nekako prišla v javnost, je bil prvi odziv vseh vpletenih, nekdanjega ministra za javno upravo, gospoda Koprivnikarja, nekdanjega podpredsednika Vlade Mira Cerarja, da je pač vse okej in da s temi postopki ni nič narobe. To smo poslušali dva dni nazaj in dan nazaj oziroma včeraj pa je dal odpoved na BTC in družba BTC je vrnila frekvence. Zakaj, se vprašam, če je bilo vse okej, ni nobenega razloga. Če je nekdo prepričan v svoj prav, bo na tem svojem prav vztrajal do konca, ker sicer dela škodo sebi in vsem ostalim. Torej, očitno ni bilo vse okej. Očitno pa je to poskus, da se tem postopkom ne pride do dna oziroma da se ne razišče še vsega ostalega, kar se na področju podeljevanja frekvenc dogaja v zadnjih letih, to je samo vrh ledene gore na tem področju. Očitno je neka struktura med seboj povezanih ljudi uzurpirala to agencijo za neke druge interese in ne splošne interese in koristi, zaradi tega imamo škodo vsi, davkoplačevalci, uporabniki storitev, tisti, če hočete, ki ne morejo poslušati nekega radia v nekem Podbrdu, kjer je baje 700 prebivalcev, kjer so proste frekvence in ni mogoče tega stanja urediti, ker drugih možnosti nimajo; in radijski operater že leta in leta prosi, da bi se te stvari uredile. Se pravi, na eni strani ni formalnih osnov za to, da se uredijo podelitve prostih frekvenc, ker »ni strategije«, pod narekovaji, na drugi strani se pa dogajajo postopki mimo vseh veljavnih aktov, če je to seveda v interesu v tem primeru ne posameznika, ampak skupine medsebojno povezanih ljudi. V kazenskem pravu - jaz ne govorim, da gre za to v tem primeru, ampak v kazenskem pravu obstaja pojem kriminalna združba. Pa se dostikrat lovi kriminalce, katerih doseg je nekaj 10 tisoč evrov, ne pa nekaj 10 milijonov evrov.

Torej, zato da se je pač ta postopek izpeljal tako, kot se je, je bil prvi pogoj ustrezna kadrovska ekipacija, tako na ministrstvu kot na AKOS. Že prej sem omenil, da se je najprej spremenilo zakon, to je bilo julija 2016, ko je ta resor prešel z enega ministrstva na drugega, v konkretnem primeru na Ministrstvo za javno upravo z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. In mesec za tem je 19. avgusta 2016 Svet Agencije za komunikacijska omrežja in storitve objavil javni natečaj za imenovanje direktorja agencije. In na ta natečaj se je prijavila tudi sedanja direktorica Tanja Muha. Politični profil gospe je stranka SMC, zastopnica v Svetu Četrtne skupnosti Šmarna gora. Natečajna komisija je takrat odločila, da gospa Muha ne izpolnjuje vseh pogojev za imenovanje, manjkale naj bi predvsem izkušnje z vodenjem primerljivega števila zaposlenih in upravljanja s tolikšnimi sredstvi, kot jih ima na voljo AKOS. Na odločbo se je pritožila, dala je zadevo na sodišče, kljub temu, da sodni postopek ni bil ovira ponovitvi razpisa, se to ni zgodilo, sodišče je kasneje tudi njeno pritožbo zavrnilo. In v tem vmesnem času oziroma konkretno 19. oktobra, se pravi, dva meseca zatem, je Vlada na predlog takratnega ministra, gospoda Koprivnikarja, za v.d. direktorice AKOS imenovala, verjetno veste, koga - gospo Tanjo Muha. Zakon pa določa, da mora tisti, ki je imenovan za vršilca dolžnosti, izpolnjevati enake pogoje, kot jih mora izpolnjevati nekdo, ki je imenovan za direktorja; temu v tem primeru ni bilo zadoščeno. In jaz verjamem, da se je gospod Koprivnikar tega zavedal.

Pet dni kasneje, po tem imenovanju gospe Muha za v.d. direktorice AKOS 19. oktobra 2016, in je to bilo 24. oktobra 2016, so člani Sveta AKOS za novega predsednika imenovali Aleša Ivkovića. Politični profil gospoda Ivkovića je SMC, kandidiral je na listi te stranke za poslanca v kranjski volilni enoti. Poleg tega je bil do maja 2017 tudi predsednik lokalnega odbora stranke SMC v Kamniku. Zakon v 176. členu jasno določa nezdružljivost in ena izmed ovir pri imenovanju v Svet AKOS so tudi člani organov političnih strank, kar je gospod Ivković v tistem obdobju bil. Se pravi, da ne bi smel biti na podlagi določb zakona v ta Svet AKOS sploh imenovan. Tja je bil verjetno imenovan z določeno usmeritvijo oziroma nalogo, predvidevam, da takratnega ministra, kajti aprila 2017 oziroma konec marca 2017 je gospod Ivković ustavil postopek javnega natečaja za imenovanje direktorja agencije in napovedal nov javni natečaj. Kot razlog je bila ta tožba, glede katere bi se lahko taka odločitev sprejela že pol leta prej.

18. maja 2017, to je bilo kak mesec zatem, ko je bil ta postopek ustavljen, pa je Vlada na predlog takratnega ministra, gospoda Koprivnikarja, s položaja generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo razrešila gospoda Marjana Turka in za vršilca dolžnosti imenovala gospoda Bojana Križa. Politični profil - mimogrede, to področje pač sodi pod ta direktorat, področje AKOS -, politični profil gospoda Križa je Stranka modernega centra oziroma Stranka Mira Cerarja, na volitvah je kandidiral za poslanca v prvi volilni enoti na listi te stranke.

No, in čez mesec dni po tej kadrovski spremembi, ko je bil ekipiran direktor Direktorata za informacijsko družbo, je bil objavljen 30. junija javni natečaj za imenovanje direktorja AKOS. Na tega se je prijavila gospa Tanja Muha. Tokrat je natečajna komisija ugotovila, da pa gospa Muha izpolnjuje pogoje. Se pravi, po slabem letu dni neizpolnjevanja pogojev se je ta odločitev spremenila. Zdaj, ali je temu pripomoglo to, da je kot v.d. direktorice vodila AKOS toliko časa ali kaj drugega, ni pomembno. Vsi ti dogodki normalno razumskemu človeku povedo samo eno - gospa Tanja Muha je bila izbrana vnaprej, ker se je formalno zapletlo in ker nekateri v natečajni komisiji so delali očitno strokovno in neodvisno, je bilo treba izpeljati vse ostale postopke zato, da je lahko do tega položaja tudi prišla. Kajti vmes se je spremenil tudi zakon na pobudo gospoda Koprivnikarja in direktorico je predlagal gospod Koprivnikar, po prejšnjem zakonu je bilo predlagateljstvo na svetu agencije. In gospa Tanja Muha je bila za direktorico AKOS imenovana 7. novembra 2017.

V tej kadrovski shemi velja omeniti še gospoda Aleša Lipičnika, ki je bil v Svet za radiodifuzijo - in je tudi predsednik Sveta za radiodifuzijo - imenovan 22. 3. 2017. Tudi njegov politični profil je stranka SMC, Stranka modernega centra. Kandidiral je za župana Kamnika na listi stranke SMC. Torej, jaz mislim, da ti podatki o tem, kako se je ta postopek odvijal, kažejo na to, da je bilo na eni strani potrebno ustrezno kadrovsko ekipirati to področje, na drugi strani pa z vsemi temi mehanizmi omogočiti, da se za direktorja AKOS imenuje nekoga, ki očitno ni izpolnjeval niti pogojev, da bi bil lahko na to mesto imenovan.

Tisto, kar je najbolj pomembno pri tej zgodbi, pa je to, da se je izgubilo praktično leto dni časa, leto dni se je kadrovalo in na silo ekipiralo neko ekipo na AKOS z nekim določenim ciljem, ki ga sledimo zdaj v teh dneh, namesto da bi minister kot odgovoren za to področje storil vse, da bi sledil akcijskemu načrtu, kajti nekatere druge države, ki so te postopke glede podeljevanja testnih frekvenc za mobilno telefonijo 5G izpeljale v letu 2017 in izpeljujejo zdaj v tem letu, bodo nekje od naslednjega leta naprej pripravljene na podelitev teh frekvenc. Kar se nas tiče, pa očitno do leta 2021 še ne. Tako je škoda že zaradi tega velika, ne gre samo za opustitev dolžnega ravnanja in dolžne skrbnosti, ampak gre tudi za neposredno škodo, ki je tudi, po moji oceni, izmerljiva. Zdaj seveda ta del, kadrovski, se ne bi zgodil, če se ne bi vzporedno dogajali tudi vsebinski nastavki za to, da je lahko prišlo do podelitve teh koncesij brez razpisa, teh testnih koncesij za mobilno telefonijo 5G brez razpisa, tako kot je prišlo.

13. aprila 2017 je takratni minister, gospod Koprivnikar, predlagal novelo Zakona o elektronskih komunikacijah, ki jo je Državni zbor s podporo koalicijskih strank Mira Cerarja, Desusa in Socialnih demokratov tudi sprejel sredi leta 2017, začela je veljati 11. 8. 2017, kjer je v 53. členu bilo določeno, da se to testno obdobje, ki je prej znašalo tri mesece oziroma 90 dni, podaljša na tri leta, s treh mesecev na tri leta. Utemeljitev, če jo kratko povzamem, ki je bila takrat posredovana ob obrazložitvi tega člena zakona, zakaj do tega prihaja, je bila v tem, da »je trenutno v planu projekt za testiranje 5G tehnologije v okviru 5G iniciative, ki jo je objavila Evropska komisija, v okviru katere je iz akcijskega načrta 5G za Evropo izhaja, da želi Evropska komisija promovirati zgodnja testiranja in finančno podpreti vse 5G javno-zasebne partnerske projekte, ki naj bi pričeli s preliminarnim testiranjem v letu 2017 oziroma 2018, pri čemer je predvideno trajanje teh evropskih razvojnih projektov in testiranje tehnologije v okviru teh projektov za daljše časovno obdobje okoli treh let oziroma do konca leta 2020.« To ne drži. To ne drži - akcijski načrt tega ne določa, ampak govori, če lahko tudi tu preberem: »Komisija bo sodelovala z državami članicami in zainteresiranimi stranmi sektorja, da bi na prostovoljni osnovi določili skupni časovni okvir za zagon zgodnjih omrežij 5G do konca leta 2018.« Za zagon. Prej sem povedal, da nekatere države so to tudi že storile, nekatere že celo podelile koncesije za 5G omrežja in zanje iztržile znatna sredstva, ker naj bi temu zagonu do leta 2020 sledil zagon popolnih komercialnih storitev.

Drugi del, ki je bil pomemben pri postopku podelitve te koncesije, je bil ta, ki sem ga že omenil, spremenil se je 181. člen zakona, kjer je pristojnost za predlaganje imenovanja direktorice AKOS bila iz sveta agencije prenesena na ministra. In spremenil se je še en člen, ki zagotovi nadaljevanje dela direktorju oziroma v tem primeru direktorici, če bi bila slučajno razrešena, ki ji omogoča, da lahko dela v agenciji še naprej. Tako bi se reklo, po domače povedano, nima se česa bati, tudi če bo ugotovljeno, da je kaj narobe, bo lahko tam delala še naprej - tako jaz razumem ta signal -, če bo seveda delala tisto, kar bo naročilo s strani ministra za javno upravo.

Zanimivo je tudi v tej časovnici, da je 3. oktobra 2017 minister oziroma njegovo ministrstvo posredovalo AKOS strateške usmeritve glede izvedbe javnega razpisa prostih radijskih frekvenc. In da je na podlagi teh usmeritev vse tudi potekalo v tej smeri, da bo do tega razpisa prišlo. 7. marca 2018 je bil objavljen nek posvetovalni dokument glede načina izvedbe dražbe, kjer je bil zelo kratek rok sicer za pripombe, par dni, pet dni, vendar potem do tega ni prišlo. Potem vemo, kaj je sledilo - neposredna dodelitev družbi BTC in trem ostalim konkurentom. Zakaj - zaradi tega, ker je 15. oziroma 14. marca odstopil predsednik Vlade Miro Cerar. Se pravi, ta časovnica se je porušila, vedelo se je, kaj bo sledilo. Časa za razpis koncesije več ni bilo. In stvari so se odvijale potem tako, da je 6. aprila AKOS oziroma gospa Tanja Muha objavila osnutek strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, kjer je v nasprotju z zakonom, ki določa 30 dni za pripombe, bil dan rok 16 dni, do vključno 22. aprila. Konec aprila, dva dni zatem, je bila podeljena, kolikor smo lahko zasledili, že prva frekvenca družbi BTC in vse ostale potem kasneje 28. maja. Zanimivo pri tem je, da pripombe na ta osnutek strategije niso bile javno objavljene vse do julija. Se pravi, skoraj dva meseca po tistem, ko so bile podeljene te prve testne frekvence za mobilno telefonijo 5G, se je lahko javnost seznanila, kakšne so bile pravzaprav pripombe glede tega dokumenta.

Tisto, kar je pa najbolj sporno v tej zgodbi, je pa po moje sledeče. Zakon o elektronskih komunikacijah določa v tretjem odstavku: »Z radiofrekvenčnim spektrom Republike Slovenije na podlagi javnega pooblastila upravlja AKOS in pri tem upošteva strateške usmeritve ministrstva ter strateške dokumente Republike Slovenije in Evropske unije. Agencija pripravi najmanj triletno strategijo upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom in jo predloži v soglasje Vladi. Po pridobitvi soglasja agencija strategijo objavi na svojih spletnih straneh.« Na spletni strani agencije je bila 16. julija objavljena tale strategija, s pripisom, da je v medresorskem usklajevanju, da so k njej dala soglasja vsa ministrstva, razen Ministrstva za kulturo. Strategija torej ne velja. Ne velja, ker nanjo soglasja Vlada ni dala. Torej, ne bi smela biti niti objavljena na spletni strani AKOS, ker je to zavajajoče. Pod črto, te frekvence so bile dodeljene mimo veljavne strategije, ker je ni. Je ni. Ta strategija, ki je tam objavljena, je »non paper« dokument, je še vedno osnutek. Jaz verjamem, da vsi, ki so pri tem postopku sodelovali, vse to dobro vedo in se tega zelo dobro zavedajo.

Še eno stvar je treba poudariti. Ko je bilo vprašanje, zakaj tri leta, konkretno, glede mobilne rabe 5G tehnologije družbi BTC je bil odgovor, zaradi trajanja evropskega razvojnega projekta InnoHPC Interreg, za katerega beremo na spletni strani, da se zaključi drugo leto 30. junija, 30. junija 2019. Zakaj torej podelitev te testne koncesije za daljše obdobje, zakaj za tri leta? Verjetno je razlog tudi v tem, glede na to, da nekateri, ki so posredovali pripombe na strategijo, odgovora niso dobili, kaj bo s podelitvijo, ko bo do razpisa prišlo. Ali se bo to testno obdobje oziroma tiste družbe, ki so jim bile podeljene testne frekvence, ali bodo imele prednost pri dodelitvi. Tega odgovora nikjer ni bilo zaslediti. In verjetno je odgovor v tem vprašanju. Če bi ta postopek tekel na tak način, je nesporno, da tisti, ki je dobil testno frekvenco, gratis testno frekvenco za mobilno telefonijo 5G za triletno obdobje, bo v bistveni prednosti pred nekom drugim, ki tega ne bo imel, pri podelitvi koncesije, s tem pa bo tudi manjša konkurenca in manjša vrednost bodoče koncesije. Verjetno je tudi ta pomislek eden tistih, ki bi z dodatnim poglabljanjem, do katerega pa po mojem mnenju vseeno mora priti, nekako usmerjal družbo BTC, da je to frekvenco vrnila, ker bi nadaljnja vprašanja lahko bila verjetno bolj neprijetna, kot so ta, ki se postavljajo danes.

Gospod nekdanji minister Koprivnikar ni podpisal te odločbe. Formalno bi moral biti AKOS neodvisen, on po zakonu, smo prebrali, lahko daje usmeritve. Ampak ta slika pa je zaokrožila v medijih, na kateri se gospod Koprivnikar, bivši minister za javno upravo, bivši podpredsednik Vlade, fotografira, ko to odločbo izroča gospodu Mermalu, direktorju BTC, 1. junija, odločbo, ki jo je podpisala gospa direktorica agencije Tanja Muha. Zakaj je bilo to potrebno, če nima nič s tem? Slabe tri mesece zatem izvemo, da se je gospod Koprivnikar zaposlil v družbi BTC na nekem visokem položaju. Torej, vse to so okoliščine, ki - če bi uporabil besednjak Računskega sodišča ali pa Komisije za preprečevanje korupcije - vzbujajo utemeljen sum ne samo konflikta interesov, ampak še česa drugega. Tako mislim, da je normalno, da naša komisija, Komisija za nadzor javnih financ, sprejme odločitve oziroma sklepe, ki bodo omogočili, da se na eni strani razčistijo ta razmerja oziroma ti dogodki, ta konflikt interesov, vsa ostala ravnanja, ki so nastala v tem postopku. Ampak ne samo to, jaz mislim, da je prav, da enkrat končno temeljito pregledamo področje upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, ki je omejena naravna dobrina, kot smo prej slišali, s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo. Da se ta revizija zgodi čim prej in da se s tem področjem začne bolj gospodarno, bolj ekonomično upravljati, predvsem v interesu, da bodo imeli uporabniki boljše storitve, bolj dostopne, in na drugi strani, da bo imel tudi državni proračun in davkoplačevalci večje koristi od tega. Seveda pa je tretja točka, mimo katere verjetno ne bo mogoče iti, tudi potrebna sprememba zakonodaje in zagotovitev preprečitve konflikta teh interesov, ki smo jim bili, kot smo videli, priče v tem konkretnem primeru.

Ob tem vprašanju se je pojavilo še eno vprašanje, ki bi ga veljalo tudi pogledati s strani pristojnih. Na spletni strani Erarja je bil objavljen podatek, da je družba BTC v času, ko je ministroval gospod Koprivnikar na Ministrstvu za javno upravo, bistveno povečala obseg poslov z državo. Jaz verjamem, da za to družbo ti zneski ne predstavljajo tako velike vrednosti, ampak za davkoplačevalce pa jih, ker po teh podatkih je bilo tej družbi od leta 2003 do 2016 nakaznih s strani Ministrstva za javno upravo dobrih 54 tisoč evrov, se pravi, povprečno 350 evrov na mesec, v času mandata gospoda Koprivnikarja, se pravi, v samo dobrih treh letih oziroma še manj, od začetka leta 2016 do septembra 2018, pa kar 820 tisoč evrov oziroma povprečno 46 tisoč evrov na mesec. Kaj le se je moralo zgoditi na nivoju storitev država-BTC za tako veliko spremembo in kakšne so bile te storitve, ki jih prej država ni koristila, če so bile za državo pomembne; to bi bilo treba izvedeti in to komisija seveda upravičeno pričakuje, da bo te podatke tudi dobila.

Prej sem omenil, da nekatere države, ki so pravočasno na nek pregleden in gospodaren način pristopile k podeljevanju, najprej k testni uvedbi, potem pa podeljevanju koncesij za mobilno telefonijo 5G, so iztržile znatne zneske. Gotovo je rekorder Republika Italija, kjer je podatek, da je za to koncesijo pridobila 6,5 milijarde evrov. Finska 77,6 milijona evrov, Španija 437,7 milijona evrov, Češka, kot ena manjših držav, v letu 2017 39 milijonov evrov, pri čemer je bila ta izlicitirana cena - to so bile vse cene dosežene na dražbah - sedemkrat višja od pričakovane. Slovenija je v letu 2014 za 4G od treh operaterjev prejela skoraj 150 milijonov evrov, za 4G. Torej, vsi ti podatki govorijo o tem, da je treba postopke peljati drugače in da taka praksa, kot je bila v tem konkretnem primeru, ni dobra. Gre za slabo gospodarjenje, za gospodarjenje, ki na eni strani preprečuje uvedbo storitev v nekem optimalnem času, na drugi strani pa vzbuja sum oziroma upravičen dvom, da so bili vsi ti postopki vodeni predvsem zaradi tega, da so bili zasledovani neki osebni interesi, osebne, pa tudi politične koristi, glede na to, da se vsa ta imena, ki so o tem odločala, nekako pojavljajo v bazenu ene politične skupine, torej v tem konkretnem primeru Stranke Mira Cerarja oziroma modernega centra.

Predlaganih je šest sklepov, ki govorijo o tem, da bi bilo treba v relativno kratkem času pridobiti poročilo glede upravičenosti, smiselnosti, gospodarnosti in koruptivnih tveganj podelitve brezplačnih frekvenc za testiranje in prihodnjo rabo 5G tehnologije gospodarski družbi BTC. In v tem poročilu bi morala biti tudi navedena in obrazložena ocena finančnih sredstev, ki bi jih prejela država, če bi se te frekvence podeljevale na javni dražbi. Pod 2 je predlagan sklep, da komisija Vlado poziva, da v roku 8 dni od sprejetja sklepa posreduje dokumentacijo in vse pogodbe, ki so bile sklenjene z vsemi prejemniki poskusnih frekvenc. Pod 3, da komisija pričakuje od KPK, NPU in Specializiranega državnega tožilstva, da prednostno obravnavajo oziroma preiščejo korupcijska tveganja in sume nezakonitosti pri podelitvi brezplačnih frekvenc za testiranje in prihodnjo rabo 5G tehnologije, in da v roku 30 dni od dneva sprejetja tega sklepa pripravijo in pošljejo komisiji poročilo glede tega primera. Pod 4 komisija priporoča Računskemu sodišču, da opravi izredno revizijo projekta podelitve brezplačnih frekvenc. Pod 5, da Vlada v roku 30 dni od prejema tega sklepa pripravi in pošlje seznam komisiji, tudi seznam vseh nakazil med družbo BTC in Ministrstvom za javno upravo v času ministrovanja gospoda Koprivnikarja kot ministra, z namenom porabe teh sredstev. In pod 6, komisija se obrača tudi na strokovno javnost, na Forum za digitalno družbo in Sekcijo operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije, da se opredeli glede podelitve brezplačnih frekvenc za testiranje in prihodnjo rabo 5G tehnologije, predvsem z vidika smotrnosti in transparentnosti. Sklepi so pa v pisni obliki, jaz sem jih samo kratko povzel.

Hvala lepa.

Hvala, gospod Černač.

Najprej še obvestilo, ker moram to povedati, sicer ne bo možno podati postopkovnega predloga: namesto poslanke Mateje Udovč na seji sodeluje poslanec SMC Jani Möderndorfer in namesto poslanca Andreja Širclja na seji sodeluje poslanec Franc Breznik.

Postopkovno, prosim.

Hvala lepa, predsednik.

V skladu s poslovnikom je bila sklicana današnja seja, na podlagi 47. in 48. člena poslovnika. Vse lepo in prav, ampak moram reči, da sem malce razočaran, glede na to, da je bil tako dolg uvod, da je bilo tako veliko, bom rekel, nekih očitkov o možnosti nezakonitega ravnanja, in bi pričakoval, da vsaj komisija v skladu s poslovnikom skliče sejo zakonito in da se potem tako tudi vodi. Zato pričakujem od vas, predsednik, naslednje odgovore, zato da bomo lažje delovali, zato da bomo videli, ali je to danes samo nek šov in teater v sklopu prihajajočih lokalnih volitev, kjer sami nastopate kot kandidat za župana Mestne občine Ljubljana. Bom razložil, zakaj. Namreč zaradi tega, ker smo danes slišali uvodničarja, gospoda Černača, ki niti ne vem, v kakšni vlogi je govoril, ali kot predlagatelj ali kot predstavnik Računskega sodišča oziroma KPK ali kot celo predsednik komisije. Namreč, zakaj - zaradi tega, ker imamo pred sabo gradivo, ki smo ga dobili šele pred kratkim, kjer piše pravzaprav, da je to gradivo Komisije za nadzor javnih financ, predsednik napove gospoda Černača, poslanca, da je kot predlagatelj. Mi nismo dobili nobenega predloga o zahtevi sklica na predlog Poslanske skupine SDS. Tudi pod tem gradivom ni podpisana vsaj Poslanska skupina SDS. Tako jaz zdaj pravzaprav ne vem, se mi zdi malo tako, domačijsko vodenje te komisije in te razprave. In če bo tako teklo naprej, potem se bojim, da bomo danes poslušali očitke, da je gospod Mermal, ki sploh tega ne skriva, znani podpornik župana Zorana Jankovića, in slučajno je BTC v Ljubljani, ki ni edini prejemnik teh testnih frekvenc, in zakaj ne obravnavamo še ostalih firm, ki so dobile te testne frekvence, ampak se zgolj osredotočamo na Ljubljano.

Jaz ne obtožujem, predsednik, daleč od tega, ampak glede na to, da sem odprl nekaj vprašanj, pravzaprav ne vem, kako bo tekla ta seja. Še posebej, ker smo dobili danes šest predlogov sklepov, o katerih naj bi odločali, mi imamo pa pred sabo v bistvu sklic, ki je bil narejen že mnogo pred tem, in smo čakali skrivnostno na to gradivo, ki ga zdaj dobimo na treh straneh oziroma treh listih, pa seveda šest predlogov sklepov, in zdaj se naj danes hitro opredelimo. Namreč, treba je vedeti, da ti predlogi, če bo opozicija, ki ima večino v tej komisiji, v vsakem primeru sprejela. Mene osebno nič ne moti, da se karkoli preiskuje, pa bom o tem več govoril v razpravi, vendar bi želel, da vsaj, če je sklicana seja na podlagi 47. in 48. člena poslovnika, da se potem v skladu s tem tudi zagotovi predvsem vse potrebne materiale, pa predvsem pojasnilo, v kakšni vlogi je zdaj nastopal gospod Černač, kot predlagatelj, kot predsednik ali kot kaj, glede na to, da gradivo ni v skladu s tistim, kar je bilo napovedano.

Hvala lepa.

Hvala.

Zdaj bi prosil, da se natančno poslušamo. Jaz v uvodu nisem povedal, da je gospod Černač predlagatelj, ampak sem rekel, da bo predstavil gradivo seje, točno tako sem tudi ubesedil. To pa na podlagi 47. člena, prvega odstavka, ki pravi: »Predsednik delovnega telesa sklicuje in vodi seje delovnega telesa ter javne predstavitve mnenj, določa poročevalce za obravnavo posameznih zadev na seji delovnega telesa in skrbi za pripravo gradiva.« Tako je v tem pogledu vse skladno s poslovnikom. / oglašanje v ozadju/ Ja, prosim, gospod Möderndorfer, SMC.

Hvala lepa, predsednik.

Vse lepo in prav, tudi jaz znam brati 47. člen. Zakaj niste določili gospoda Luke Mesca, na primer, za poročanje tega poročila? Zakaj ravno gospoda Černača? / oglašanje v ozadju/

Lahko bi pooblastil ali pa bi rekel, da predstavite tudi vi, sicer izhajate iz iste stranke, kot je bil večkrat omenjen v tem gradivu, zelo verjetno v prihodnosti kdaj tudi bom. Lahko pa samo povem, da niti vas niti gospoda Luke Mesca ni bilo v tistem trenutku v dvorani, bil je pa gospod Černač. Tako mislim, da v tem pogledu ni kakšnih večjih težav.

Zdaj pa, če ni več proceduralnih s strani SMC, bi šli naprej. Besedo dajem gospodu Borisu Koprivnikarju, nekdanjemu ministru za javno upravo.

Hvala, predsedujoči.

Najprej vprašanje. Ali to pomeni, da jaz pojasnim vse zadeve v enem paketu in potem ne sodelujem več v razpravi, samo da vem, ali pravilno razumem.

Vi ste neposredno vabljeni, tako vas bom lahko še povabil k razpravi. Tako predlagam, da se omejite na tisto, kar ste si na podlagi zapisanega pripravili za uvodno predstavitev.

Omejil se bom na to, kar je gospod Černač predstavil uvodoma, ker je odlična iztočnica tudi za pojasnilo vsega. Upam, da ne bo šla razprava samo v smeri, kdo je iz katere stranke, ampak da se bomo posvetili konkretnim dejstvom, ki ste jih vi navedli in na nek način namigovali na različne nepravilnosti. Bom šel najprej po vaših navedbah, potem pa še dopolnil z ostalimi gradivi, ki smo jih že javno posredovali in se temeljito, po mojem mnenju kristalno jasno opredelili do vseh obtožb.

Frekvence so nevidno zelo pomembno premoženje države, zato je z njimi treba ravnati izjemno skrbno, in to tudi delamo. Meni je žal, da še vedno niso bile razpisane frekvence, ki se prodajo za komercialno rabo, žal lahko ta trenutek govorimo samo o testni uporabi frekvenc, ta je testna, in na nek način težko tu poslancem in javnosti pojasnjujemo dve popolnoma ločeni zgodbi, ki ju vztrajno mešate v isto zadevo. To je nekaj podobnega, kot če bi nekomu dali avto za peljat za testno vožnjo, potem ga pa obdolžite, da ga je ukradel. Testne frekvence se podeljujejo za določen projekt, za določen čas, na določenem območju in za točno določen namen in jih ni mogoče komercialno uporabljati. In ti vaši zaključki o interesu BTC pomenijo, da bi bili, praktično povedano, interesi BTC, Elektro Gorenjska, Internet inštituta, AMZ Slovenije, da postanejo mobilni operater. Edino v tem primeru bi lahko iz teh testnih frekvenc morebiti imeli kakšno korist.

Drugič, ko govorite o skrbnosti za pridobivanje in upravljanje javnih sredstev. Točno to je razlog - frekvenc za podelitev 5G ni možno izvesti drugače kot skrbno. To pomeni, na podlagi zakona, na podlagi sprejete strategije, kot pravilno ugotavljate, ki še ni sprejeta, in dokler teh pogojev ni izpolnjenih, niti AKOS kot neodvisna agencija ne more izvesti postopka, in ta postopek zato še ni bil izveden, ker se s temi frekvencami, po mojem mnenju, ravna skrbno. Ob tem pa morate vedeti, da se te frekvence ne podeljujejo na nek skrivnosten način, ampak na podlagi javnega natečaja, za katerega so izjemno zainteresirani vsi teleoperaterji in številna druga javnost in tu ni prostora za nikakršne skrivalnice in manipulacije.

Povedali ste, da je ta komisija sklicana na podlagi postopkov oziroma sumov, ki ste jih prebrali v medijih. Res je, tudi sam sem bil, milo rečeno, presenečen, ko sem prebral v medijih, če jih lahko tako imenujemo, obtožbe. In potem sem bil tudi malce presenečen, kako je treba, recimo, od prve nepreverjene objave v Požareportu v nekaj urah sklicati Komisijo cenjenega Državnega zbora za nadzor javnih financ, brez da bi se te objave in te trditve, ki so bile, ali pa sumi, ki so bili v teh objavah navedeni, sploh preverili. Recimo, zanimiva zgodba je ta, ki ste jo na koncu tudi omenili, vidim, da je tudi v gradivu za današnjo sejo, kako je po Erarju naraščalo poslovanje z BTC, vi te navedli, s 54 tisoč na 800 tisoč. To je bilo nedvoumno pojasnjeno - zato, ker je MJU prevzel plačevanje računov zaradi centralizacije upravljanja prostorov. Niti ene pogodbe v času mojega ministrovanja sam nisem sklenil z BTC, vse, kar sem naredil, sem podpisal anekse k obstoječim pogodbam, v katerih se je samo zamenjal plačnik. To je zadeva, ki jo vsak resen človek, da ne govorim o resnem mediju, lahko z lahkoto preveri in v nekaj minutah odgovori. Vse pogodbe, mislim, da je BTC dal tudi javno na vpogled, in mislim, da se niti eden od novinarjev ni odločil, da bi prišel te pogodbe pogledat. Sam sem jih natančno pogledal, ker, iskreno povedano, ko sem prebral, da je promet z BTC in MJU tako enormno narastel, sem bil tudi sam presenečen, ker sploh nisem vedel, kaj lahko mi imamo z njim. Izkazalo se je pa, seveda, da smo prevzeli plačevanje za carino, v Ljubljani, mislim, da v Nove mestu in ne vem, če še na kateri lokaciji / oglašanje v ozadju/, pa v Murski Soboti, ja.

Nadalje postavljate dvom, da imajo vsi enake možnosti. Javni pozivi, na osnovi katerih so se javljala posamezna podjetja, organizacije za dodeljevanje, začasno in omejeno, testnih frekvenc, so bili odprti javno, vsi imajo to možnost. In še ena stvar je zanimiva - tisti, ki danes želijo te frekvence pridobiti, jih še vedno lahko. Enostavno, napišejo projekt, za katerega želijo, se obrnejo na Agencijo za komunikacijska omrežja, obrazložijo svojo željo in če je, po postopkih, ne vem, kakšni točno so, agencija odločena, da te frekvence podeli začasno, na omejenem območju, za določen namen, bodo te frekvence seveda tudi dobili. Torej, še danes je popolnoma odprt ta razpis in vsi se lahko na njega tudi prijavijo.

Ali delujemo skladno s časovnico. Ja, žal, zamujamo s prodajo 5G frekvenc, do katere še ni prišlo in niti brezplačno še niso bile oddane; to ponovno poudarjam, ker mešate dve popolnoma različni zadevi. Do te pa ni prišlo zaradi tega, ker še ni sprejeta strategija, ki je pogoj za razpis. V usmeritvah, ki jih je ministrstvo dalo AKOS, smo predvideli, da naj bi se te frekvence podelile nekje do konca letošnjega leta, v začetku naslednjega leta. Zaradi vseh teh zapletov, ponovljenih javnih razprav, ki pa menim, da so pravilne, zato ker ne sme biti dvoma o tem, da so v javni razpravi imeli vsi možnost dati tudi svoja stališča, seveda se nam ta časovnica malce odmika. Seveda nas druge države, žal, zaradi tega prehitevajo. Vendar menim, da je bolje malce zamuditi z javnim razpisom, kot pa ustvarjati kakršenkoli dvom v korektnost izvedbe tega razpisa.

Pa seveda, kar se tiče usmeritev Evropske komisije. Mi smo v gradivu, ki sem ga tudi javno objavil, podali zelo konkretne razloge, usmeritve, projekte, na katerih - lahko jih tudi naštejem - Evropska komisija želi, da se testira storitve 5G, in zaradi katerih Evropska komisija želi, da čim prej v državah članicah začnemo tudi komercialno uporabljati te frekvence, kar v Sloveniji, žal, še ni možno.

Potem govorite o kadrovski problematiki, SMC. Tudi sam sem bil član SMC. Zaradi tega, ker vidim, da te članstvo v politični stranki odločno ovira, sem se pred časom umaknil oziroma takoj po sestopu s funkcije, iz članstva v izvršnem odboru, iz članstva v svetu stranke in pred kratkim tudi iz članstva v stranki sami, ker mislim, da je očitno danes razprava bolj usmerjena v to, kdo je član katere stranke, kot pa kdo je kaj naredil prav in kaj narobe.

Glede gospodov - oprostite, ampak si moram poiskati imena -, predsednika sveta agencije in predsednika sveta za, kaj je še bil, radiodifuzijo ali kako že. S tema dvema gospodoma sem se sestal enkrat, ko smo obravnavali in pripravljali strategijo, in sem dejansko zdaj izvedel, da sta člana SMC. Glede gospe Muha sem pa še pred kratkim - žal se moram opravičiti javnosti - bil tudi zaveden, zato ker nekateri mediji so rekli, kaj menite na to, da je gospa Muha članica stranke SMC, drugi pravijo, da ni članica stranke, ampak je samo kandidirala na eni od list. Ne vem, tega nisem vedel, to sem izvedel iz medijev. In to govorim zaradi tega, če mi verjamete ali ne, da povem, kako zelo nepomembno mi je članstvo v neki stranki. Sem pa seveda sodelavec - gospod Križ je član stranke SMC, prišel je iz gospodarstva, aktiven, in sem izjemno ponosen, da je lahko moj sodelavec, zaradi tega, ker je svoje delo odlično opravljal.

Pravite, da naj bi bili zasledovani nekateri drugi cilji. Ne razumem, kateri. Postopki so jasni, transparentni, odprti in tudi vedno smo na voljo za razlage.

Prehod resorja. Direktorat za informacijsko družbo je bil po mojem spominu najprej na Ministrstvu za gospodarstvo, potem je prešel na Ministrstvo za šolstvo, izobraževanje, znanost in šport. In potem smo nekje na sredini našega mandata dogovorili, da Direktorat za informacijsko družbo preide na Ministrstvo za javno upravo, ki je bilo pristojno za digitalizacijo. In tudi jaz kot minister sem poleg tega imel še pooblastilo predsednika Vlade, da sem koordinator digitalnih tehnologij oziroma s tujko rečeno tako imenovani »chief digital officer«. Se pravi, moja naloga je bila, da vse digitalne projekte, tehnologije, aktivnosti v državi poskušam čim bolj usklajevati, zato da bomo pospešili digitalni razvoj celotne države in celotne družbe. Direktorat je bil v tem času, ko je prešel na MJU, v velikih zamudah, na katere tudi vi opozarjate, s sprejemanjem zakonodaje in tako naprej. Zato smo poiskali bolj učinkovito vodstvo, v dogovoru in sporazumno. Pretekli direktor direktorata še vedno dela na direktoratu kot strokovnjak in zelo cenim njegovo strokovno znanje. Vendar pa je z novim vodstvom ta direktorat začel dohajati zamujeno in v zadnjih primerih zakonov, ki so bili sprejeti s področja informatike, smo bili celo med prvimi državami članicami, ki so sprejemale to zakonodajo, ki jo je na nek način usmerjala Evropska unija in za katero sem tudi sam trdno prepričan, da jo nujno potrebujemo, zaradi tega, da bomo pospešili razvoj. Torej, prehod direktorata je v praksi popolnoma upravičil svoj namen, in menim, da je bil izjemno učinkovit in da se je tudi učinkovitost dela tega direktorata zelo povečala, zato ker deluje in se povezuje z vsemi ostalimi informacijskimi resorji, ki jih ta država dejansko tudi ima.

Glede kadrov na AKOS, glede članstva in sestave svetov. V te postopke nisem nikdar posegal in se nisem z njimi niti seznanjal. Glede vaših namigovanj, da naj bi dajal direktna navodila predsedniku sveta ali kaj podobnega - mislim, da bo lahko tudi sam potrdil -, nikdar niti slučajno tega nisem storil. Popolnoma jasno mi je, da je AKOS regulatorna neodvisna agencija. Zato mora biti v svojih postopkih popolnoma neodvisna od politike. In zaradi tega v svojem poslovanju odgovarja delovanju znotraj strategij in zakonov in v sodelovanju z evropsko agencijo BEREC, s katero so v stalnih kontaktih, zato da vodi neko usklajeno evropsko politiko podeljevanja in uporabe frekvenc. Postopki so bili izvedeni, taki kot so, mislim, da so vsi transparentno zapisani. Zdaj, če vi trdite, da sem jaz v teh postopkih imel nek vpliv in tako naprej, jaz seveda ne morem preprečiti, da vi to trdite, lahko pa tu vam in javnosti pogledam v oči in povem, da na te postopke nisem nikdar nikakor vplival. Tako naj se to razjasni.

Potem pravite, prvi odziv, da je vse okej, potem smo pa odstopali. Moj prvi in zadnji odziv je, da s temi postopki in s podeljevanjem frekvenc nikdar ni bilo nič narobe in še vedno je vse zelo okej. In zato tudi danes sedim pred to komisijo in mirno pojasnjujem vse, kar smo izvedeli, ker je s postopki vse okej. To smo pojasnili javno, to pojasnjujem tukaj vam in to lahko pojasnjujem organom pregona, nadzornim institucijam, z veseljem, ker je moj največji interes, da se to čim prej razjasni. Moj cilj je samo, da se to razjasni in da se neha blatiti moje dobro ime in, žal, tudi dobro ime nekaterih organizacij, s katerimi smo odlično sodelovali. Mislim, da je podoben razlog za to, da sem jaz vrnil službo v BTC, kot je razlog - pa bo to predsednik uprave povedal -, BTC-ja, da je vrnil frekvence, ta: s tem, ko je bila sprožena ta medijska gonja, ki se za razliko od pravne začne z obsodbo, potem se pa morebiti nadaljujejo pojasnila, in ta pojasnila so bila naknadno dana, je bilo tako moje sodelovanje z BTC kot uporaba teh testnih frekvenc na nek način kompromitirana, namen je bil dosežen. In jaz ne morem normalno opravljati neke službe, če se bom stalno soočal z nekimi očitki o konfliktu interesov in moji kompromitiranosti. Jaz od te službe nisem življenjsko odvisen, še manj je pa BTC odvisen od tistih frekvenc za projekte. Tako menim, da je popolnoma logično, da smo to enostavno vrnili. In če mislite in želite interpretirati, da je to, da sem jaz vrnil službo in oni frekvence, razlog, da bežimo od odgovornosti, potem mi povejte, zakaj danes tu sedim in pojasnjujem vse, kar me imate vprašati. Ne bežim od nobene odgovornosti in sem pripravljen odgovoriti na popolnoma vsa vprašanja, ker je bilo vse okej.

Kar se tiče škode. Ja, s tem delamo veliko škodo. In sem vesel, da tu razpravljamo na Komisiji za nadzor javnih financ, ker delamo neposredno škodo državi, iz več razlogov. Prvi razlog je ta, da bomo s tem kompromitiranjem znižali ceno frekvenc, ko se bodo sploh dražile. S tem delamo neposredno škodo državnemu proračunu. Ko bodo operaterji konkurirali za 5G frekvence, bodo to današnjo razpravo verjetno uporabili za to, da bodo nižali ceno, in s tem bo neposredno država na izgubi. Drugič, delamo neposredno škodo gospodarstvu in znanosti te države, zaradi tega, ker se enostavno ne bodo več upali konkurirati za testne frekvence, ki smo jih s to razpravo kompromitirali. Povejte mi podjetnika - sam vem za nekaj projektov, ki jih še pripravljajo, in bi rabili ti dve frekvenci za testiranje -, kdo si bo sploh še upal zaprositi za testno frekvenco, če bo deležen take farse in pogroma, kot smo jih danes tu slišali, ne vem, ker smo dobronamerni, zato ker smo se želeli ukvarjati z razvojem.

Trdite, da se postopki dogajajo mimo vseh veljavnih aktov, da smo kriminalna združba. Povejte mi, dokažite mi, kateri pravni akt smo kršili, ker smo decidno pojasnili, da so bile testne frekvence podeljene na podlagi sprejetega zakona, in ker decidno pojasnjujemo, da za komercialno uporabo frekvence rabimo veljavno strategijo. Torej delamo popolnoma v skladu vseh veljavnih aktov, predpisov, zakonov in tudi v skladu z evropsko prakso.

Želite prikazati na vsak način, da je s podelitvijo testne frekvence država izgubila nekaj 10 milijonov evrov. Lepo vas prosim, saj to je smešno! Ta testna frekvenca ne more biti uporabljena za nič drugega kot za izvajanje nekega pilota, nekega projekta, razen, kot sem povedal, če postane BTC, AMZS, Elektro Gorenjska in Internet inštitut, če postanejo telekom operaterji; pa močno dvomim, da bodo oni postali telekom operaterji, saj ne zaznavam, da bi kdo imel tak interes.

Glede samega imenovanja gospe Muhe. Glejte, postopki so bili razloženi. Komisijo je imenoval uradniški svet. Ko je uradniški svet ugotovil izpolnjevanje pogojev za večje število kandidatov - mislim, da so bili štirje, če se ne motim -, sem osebno z vsemi opravil razgovore. In prednost gospe Muhe je ta, da je že prej delovala znotraj agencije, da je vodila pomemben resor v agenciji, da je svoje delo poznala in da je v času vedejevstva to delo tudi odlično opravljala in ga široko pozna. Kakšni so bili pa sami postopki, je bilo pa tudi transparentno in javno dokazano. Kar se pa tiče spremembe imenovanja, pa še to pojasnilo mogoče. Prvič, spremembo imenovanja direktorja, če se ne motim, je predlagalo že Ministrstvo za šolstvo, takrat, ko je bil AKOS oziroma DID še pod okriljem Ministrstva za šolstvo, in s tem smo samo uskladili, da je imenovanje direktorja agencije enako kot tudi za ostale regulatorne agencije, ki v Sloveniji veljajo. In sami veste, da sem bil kot minister za javno upravo soočen s kar precej dela, žal, ne preveč uspešnega, da bi tudi na področju agencij uredili bolj pregledno zadevo. Tu smo tudi sodelovali z Računskim sodiščem in iskali neke rešitve, ker smo zasledovali direktna, jasna in javna priporočila Računskega sodišča, ki so na področju delovanja agencij terjala določene ureditve.

Glede usmeritev, ki jih navajate, kategorično zavračam, da bi dajal komurkoli kakršnekoli usmeritve za njegovo delovanje na njegovi funkciji.

Za imenovanje gospoda Križa sem pojasnil. Gospod Križ - mogoče bo zanimivo za javnost - je prišel kot strokovnjak iz gospodarstva, kjer se je ukvarjal s telekomunikacijami, in je bil za naše ministrstvo izjemno dragocena pridobitev, ker je bil vešč vodenja kompleksnih projektov, ki jih je DID vodil. In ker je bil vešč znanj telekomunikacij, ki jih jaz nimam, na DID-u smo jih pa nujno potrebovali. S svojim delom je upravičil moje zaupanje in mislim, da tudi zaupanje gospodarstva in drugih subjektov, s katerimi smo sodelovali.

Sprememba zakona, zakaj je bil zakon spremenjen. V pojasnilih, ki smo jih javno objavili, natančno razlagamo, o razlogih, o spremembah. Recimo, zanimivo je, kar javnosti noče in noče biti sporočeno, da se glede plačila testnih frekvenc v zakonu ni ničesar spreminjalo, zakon je ostal tak kot prej. Glede obdobja testiranja je bilo v pojasnilih javnosti točno povedano, zakaj se obdobje testiranja podaljšuje in zakaj Evropska komisija intenzivno spodbuja članice, da imajo tako imenovana predkomercialna testiranja. Se pravi, da začnejo podjetja razvijati storitve za 5G omrežja, preden so komercialno dostopna. Komercialno dostopna bodo pa takrat, seveda, ko bomo lahko izvedli postopke. Ampak s tem, če teh testiranj ne bi omogočili, pomeni, da našemu gospodarstvu dodatno nalagamo breme, ga vlečemo nazaj in mu onemogočamo razvoj novih storitev, za katere v prihodnosti, sem trdno prepričan, da bodo eden od ključnih dejavnikov uspešnosti celotne družbe in gospodarstva. V celotnem svojem mandatu sem se intenzivno zavzemal za to, da moderno digitalno okolje deluje kot pospeševalec gospodarstva. To sem delal cel mandat in to sem delal tudi v primeru teh 5G frekvenc in zgodb, s katerimi se danes ukvarjamo.

Za testno območje sem že povedal oziroma za testne frekvence, da jih je nemogoče uporabljati komercialno, ker so omejene časovno, teritorialno, za določen namen.

Aha, potem vaša trditev, da »namesto da bi izvedli,« to je vaša jasna trditev, kajne, »namesto da bi izvedli komercialni razpis in prodali frekvence, smo jih brezplačno nekomu podelili.« To je tako strahovito zavajanje, da ne morem razumeti, da po vseh teh pojasnilih, ki smo jih dajali že ves ta čas, še vedno vidim na dnevnem redu, zakaj je BTC povečal promet poslovanja z ministrstvom, ker je to kristalno jasno. In še vedno ne razumem, zakaj zavajate javnost, da smo komercialne frekvence, ki sploh še niso bile razpisane, nekomu podarili. To je zavestno zavajanje, jaz ne vem, kaj naj drugega na to rečem. Jaz sploh ne vem, kako lahko to še dejansko pokomentiram.

Glede same priprave strategije in pogojev za komercialni razpis sem že povedal. Ko bo strategija sprejeta, in še ni, takrat bo komercialni razpis mogoče izvesti; zaenkrat to, žal, še ni mogoče. Upam pa, da ta naša aktivnost, ki jo trenutno izvajamo, ne bo preveč zavlekla tudi tega razpisa in se tej državi ne bo povzročalo še dodatne škode.

Potem ponovno navajate, da naj bi uporabniki teh testnih frekvenc imeli neko bistveno prednost na trgu, zato ker so dobili testne frekvence. Sprašujem vas, kako lahko ti uporabniki, ki sem jih prej navedel, Elektro, Internet inštitut, BTC, AMZS, imajo konkurenčno prednost pred telekom operaterji, saj to je popolnoma druga dejavnost, saj oni niso telekom operaterji. In kako, ne razumem, kakšno prednost naj bi lahko imeli; prvi razlog. In drugi razlog, vsi imajo na voljo, da se prijavijo na AKOS in pridobijo testne frekvence. Nihče nima prednosti, prijaviš se, pogledaš, ali izpolnjuješ pogoje, in dobiš testno frekvenco, če to želiš. In to lahko storijo še danes.

Potem odločba AKOS in ta čudovita slika, na kateri sem se ponosno slikal takrat, ko je bila testna frekvenca podeljena. Naj, prvič, povem, testne frekvence nisem podelil sam kot minister, podelila jo je Agencija za komunikacijska omrežja skladno z zakonom. Kolegi iz BTC, ki so me obiskali v tistih dneh, so mi prišli predstavit svoje razvojne načrte, tako kot smo s številnimi podjetji to delali v preteklosti in se seznanjali z njihovimi razvojnimi načrti, in so odločbo prinesli s sabo, zato ker so bili veseli, ker so jo dobili, da bodo lahko začeli s testiranji. In sam sem bil zelo vesel, da se je ta odločba naredila in da se bo spet začelo nekaj dogajati na sodobnih tehnologijah. Slikali smo se z njimi ponosni in veseli in sliko javno objavili na spletnih straneh ministrstva. /oglašanje v ozadju/ Javno smo sliko objavili na spletnih straneh Ministrstva za javno upravo kot novičko in mislim, da je bila objavljena tudi na spletnih straneh BTC-ja, če se ne motim. Kako lahko skrivaš nekaj, kar javno objaviš, razložite mi, meni to ni jasno.

Predlagate sklepe, da se ta ravnanja razčistijo. Ja, pod vse te sklepe se podpišem. Prosim, naj se ta ravnanja razčistijo. Naj se izvedejo revizije. Naj se tudi pove, recimo, v primeru zgodbe, ki smo ji priče, ki ste jo tudi omenili, glede plačevanja nekih sumljivih zneskov družbi BTC, ki se je v času mojega ministrovanja povečalo. Poglejte, celotna zgodba tega, kako bi rekel, sodno-medijsko-inkvizicijskega stroja gre nekako tako: objaviš neko nepreverjeno novico, s tem se vrže sum, potem se pa trudiš pred mediji dokazovati svojo dobronamernost in tako naprej. Ampak, namen je dosežen, sum je vzpostavljen. In zdaj jaz lahko pred vsemi organi dokazujem svoje zakonito delovanje, svoje dobro delo, ampak namen je dosežen. Meni je bila povzročena moralna in materialna škoda; da ne govorim o svoji družini in vseh, ki berejo te nore zapiske po raznih socialnih omrežjih. Bila je povzročena škoda, zato ker sem izgubil dobro službo, ki sem se jo zelo veselil. In bila je povzročena škoda družbi BTC, ki se bo pač morala zaradi tega odreči nekim projektom, ker so bili javno kompromitirani, čeprav ni bila nikdar dokazana nobena nepravilnost in čeprav smo takoj jasno obrazložili vsa naša ravnanja. Škoda je storjena, z njo se danes tu soočamo. Ne vem, kako bodo ti postopki tekli naprej, ampak, recimo, za ta primer, ki je evidenten, ko mi je bilo očitano neupravičeno nakazovanje sredstev BTC-ju, ki se je razjasnil brez vsakega dvoma, šlo je samo za prenos pogodb iz Carinske uprave na Ministrstvo za javno upravo. Za to se mi ni nihče opravičil. To še vedno velja in to danes spet poslušam na seji tega odbora - to je zlonamerno škodovanje. Dokazano, v nekaj urah dokazano. Za to se meni danes ni nihče opravičil, da ste me obtožili, da smo mafijska združba in da podjetju BTC upravičeno sumljivo nakazujemo neke zneske. Oprostite! Je to država, v kateri si upaš biti javna oseba? Je to država, v kateri si bo nek resen človek sploh še upal prevzeti javno funkcijo? Edina moja napaka je to, da sem naivno mislil, da bom kot minister z odgovornim delom lahko na nek način prispeval razvoju Slovenije in javnosti. Poglejte, kaj dobim v zahvalo - javno me blatite! Nedokazano in zlonamerno. Seveda ne pričakujem opravičila, seveda ga ne pričakujem, to bi bilo preveč. Pričakujem pa, da lahko danes vam iskreno povem, kaj si o vsem skupaj mislim. In pričakujem, da bom vsem organom nadzora in pregona lahko korektno pojasnil vsa svoja ravnanja. In še nekaj pričakujem - pričakujem, da še naprej živim v državi, v kateri nisi obsojen, pa potem dokazuješ nedolžnost, ampak da živim v državi, v kateri se ti dokaže krivda, pa si potem obsojen. To pa pričakujem, če smo vsaj malce pravna država. Trenutno sem v situaciji, da sem obsojen medijsko, in zdaj moram dokazovati svojo nedolžnost. A veste, kako to vpliva na vse ostale, ki razmišljajo o tem, da bi stopili v neko javno funkcijo, kako to vpliva na vse podjetnike, ki želijo predstaviti svoje razvojne interese, svoje poslovne uspehe, ko gledajo take linče, ki se dogajajo na meni. Jaz bi lahko mirno odšel, meni ni treba danes sedeti na tej komisiji, ni potrebno. Moram se odzvati na vabila sodišča, na preiskovalne komisije, ampak na tej danes mi ni treba biti. Prišel sem zaradi tega, ker če je cena, ki jo plačujem z osebnim ugledom in z materialno škodo, ki jo plačujem zaradi tega pogroma, ki smo ga deležni, gospod Logar, in zaradi tega, da vi dobivate točke na prihajajočih županskih volitvah…