3. redna seja

Odbor za obrambo

13. 3. 2019
podatki objavljeni: 13. 3. 2019

Transkript

Spoštovane gospe in gospodje! Pričenjam 3. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.  Pozdravljam vse prisotne, posebej državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, mag. Miloša Bizjaka, namestnika načelnice Generalštaba Slovenske vojske brigadirja Roberta Glavaša, generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darka Buta in ostale vabljene.  Naj za magnetogram povem, da namesto poslanca Bojana Podkrajška na seji sodeluje poslanka Karmen Furman, namesto poslanca Mateja Tonina na seji sodeluje Aleksander Reberšek in namesto poslanca Jožeta Lenarta na seji sodeluje poslanka Karla Urh. Svojo odsotnost s seje sta upravičila Uroš Krek iz Urada predsednika Republike Slovenije in Darko Fajt iz Komisije za državno ureditev Državnega sveta Republike Slovenije.  Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. Prvič, Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o gasilstvu, skrajšani postopek; drugič, končno poročilo o delovanju Nacionalnega odbora za obeleževanje stoletnic I. svetovne vojne in kot tretja in zadnja točka vprašanja in pobude članic in članov Odbora za obrambo. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev oziroma za umik posameznih točk je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O GASILSTVU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora ste prejeli: mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, mnenje Združenja občin Slovenije, pripombe Skupnosti občin Slovenije in pojasnilo Ministrstva za obrambo k mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. K točki so bili vabljeni: Karl Erjavec minister za obrambo, generalmajorka Alenka Ermenc načelnica Generalštaba Slovenske vojske, Darko But generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Komisija za državno ureditev Državnega sveta, Zakonodajno-pravna služba, Urad predsednika republike in Kabinet predsednika Vlade.  Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v četrtek 7. marca 2019. Naj povem, da v poslovniškem roku nismo prejeli nobenega amandmaja, se pravi amandmaji niso bili vloženi v proceduro.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bi glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da nihče. Želi predstavnik predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Mag. Miloš Bizjak, državni sekretar, izvolite.
Miloš Bizjak
Spoštovani predsednik, spoštovani člani in članice odbora! Lep pozdrav! Vlada Republike Slovenije se ob podpisu stavkovnega sporazuma 5. januarja 2018 v 3. točki zavezala, da bo Ministrstvo za obrambo v začetku januarja 2018 vložilo v postopek predlog sprememb Zakona o gasilstvu, ki bo uredil vprašanje dodatka za stalnost, in sicer tako, da bo položaj poklicnih gasilcev primerljiv z drugimi uniformiranimi poklici. Predlog zakona je v postopek v Državnem   (nadaljevanje) zboru marca 2018 sicer vložila Vlada v prejšnjem mandatu, vendar do njegove obravnave do konca mandata Državnega zbora v prejšnjem sklicu ni prišlo, zato Vlada predlog zakona ponovno vlaga v Državni zbor. Pri tem bodo poklicni gasilci opravičeni do poračuna nastale razlike pri izplačilu dodatka od 1. januarja 2018 naprej. S predlagano dopolnitvijo Zakona o gasilstvu se dodatek za stalnost ureja primerljivo z drugimi uniformiranimi poklici in hkrati izpolnjuje zavezo Vlade Republike Slovenije iz tako imenovanega sporazuma. Predlog zakona določa, da poklicne gasilce, ki so v skladu s sistemizacijo delovnih mest opravljajo operativne naloge gasilstva pripada za vsako začeto leto na taki dolžnosti nad 5 let dodatek za stalnost. Hkrati določa, da se javnemu uslužbencu, ki je premeščen na delo v poklicno gasilsko enoto za določitev dodatka za stalnost šteje tudi delovna doba organov iz katerega je premeščen, če je bil po predpisih in pod pogojih, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen opravičen do dodatka za stalnost. S predlaganimi dopolnitvami Zakona o gasilstvu bo položaj poklicnih gasilcev glede dodatka za stalnost postal primerljiv z drugimi uniformiranimi poklici kot so policisti in pripadniki stalne sestave Slovenske vojske in pooblaščene uradne osebe po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij. Sprejem zakona bo imel finančne posledice za lokalne skupnosti, v katerih so organizirani v javnem zavodu na področju poklicnega gasilstva. Na podlagi pridobljenih podatkov od vseh 14 zavodov na področju gasilsko reševalne dejavnosti o številu operativnih gasilcev so finančne posledice ocenjene na 144 tisoč 500 evrov na letni ravni. V zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora smo pripravili dodatna pojasnila, ki smo jih naslovili na Odbor za obrambo. V zvezi s 1. členom dodatno pojasnjujemo razliko med poklicnimi gasilci in ostalimi delavci na področju zaščite in reševanja, ki so imeli do sedaj dodatek za stalnost urejeno po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Dejstvo je, da poklicni gasilci neposredno izvajajo operativne naloge reševanja ljudi in premoženja in so v tem smislu veliko bolj primerljivi z ostalimi uniformiranimi poklici. Prav tako pojasnjujemo, da so po predlogu do dodatka za stalnost opravičeni poklicni gasilci v poklicnih gasilskih enotah to pomeni javni uslužbenci. V zvezi z 2. členom dodatno pojasnjujemo zakaj so poklicni gasilci opravičeni do izplačila dodatka za stalnost po zakonu od 1. 1. 2018 dlje. Ob tem utemeljujemo tudi javni interes za predlagano rešitev in sicer, da je gasilstvo po 2. členu Zakona o gasilstvu opredeljena kot obvezna lokalna javna služba. Nemoteno izvajanje navedene službe, ki jo izvajajo poklicni gasilci je v javnem interesu, zato je med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom poklicnega gasilstva Slovenije podpisan stavkovni sporazum, ki predvideva tudi ureditev dodatka za stalnost kot se to ureja v predlaganem zakonu. V zvezi z uveljavitvijo predloga zakona 3. člena dodatno pojasnjujemo zakaj predlagamo njegovo takojšnjo uveljavitev. Krajši uveljavitveni rok je predviden tudi z namenom skrajšanja časovnega okvira za poračun razlike izplačila dodatka za stalnost. Skrajšan uveljavitveni rok izhaja iz časa pred podpisom stavkovnega sporazuma in g a predstavlja preklic napovedane stavke poklicnih gasilcev po protestnem shodu, ki je bil organiziran z namenom ureditve statusa poklicnih gasilcev. Na koncu naj vas še obvestim, da smo včeraj v javno obravnavo posredovali tudi Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o gasilstvu, ki prinaša tako kot smo že najavljali tudi v tem odboru obširnejše spremembe na področju gasilstva, ki so bile predlagane s strani Gasilske zveze Slovenije in drugih najpomembnejših deležnikov s področja gasilstva v Republiki Sloveniji.  Hvala lepa.
Hvala lepa za vašo predstavitev gospod državni sekretar. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravna službe? Izvolite, mag. Andreja Kurent.
Andreja Kurent
Hvala za besedo.  Lep pozdrav vsem skupaj.  Zakonodajno-pravna služba je pač pripravila kot za vsak drugi zakon tudi za ta predlog zakona mnenje z vidika svojih pristojnosti, se pravi, zgolj s pravnega vidika in to mnenje sem sedaj jaz dolžna predstaviti. Poudarila bi, da smo izhajali iz zakonodajnega gradiva, ki je bilo predloženo in seveda z veljavne zakonodaje, Ustave in ustavnih odločb. Prejeli smo tudi pojasnila predlagatelja oziroma Ministrstva za obrambo in bi jih tudi mogoče na kratko v tej predstavitvi komentirala.  Torej, v našem mnenju smo poudarili glede vseh treh členov opozorila ustavne narave, ki smo jih po našem mnenju tudi zelo obširno argumentirali. Najprej pri prvem členu gre za vprašanje skladnosti z 14. členom Ustave, ki določajo načelo enakosti. To načelo pomeni, da je treba enake položaje obravnavati enako, za različne položaje pa navesti stvarne in na naravi stvari utemeljene razloge za razlikovanje. O teh razlogih pa presodi zakonodajalec ali so dovolj prepričljivi ali so dovolj utemeljeni, navesti pa jih mora seveda predlagatelj. Najprej se nam je zastavilo vprašanje razlikovanja med poklicnimi gasilci in javnih uslužbencev na področju zaščite in reševanja, ki je v skladu s sistematizacijo delovnih mest opravljajo operativne naloge zaščita, reševanje in pomoči ali pa so razporejeni na opravljanje takih nalog v civilni zaščiti. Ta citat je iz Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, saj so te subjekti za enkrat urejeni enotno. Ministrstvo je pojasnilo pa tudi ravnokar državni sekretar, da gre po njihovem mnenju za bolj primerljivo opravljanje nalog. Naslednji problem pa razlikovanje med poklicnimi gasilci. Po našem razumevanja Zakona o gasilstvu se je, če preprosto povem gasilci delijo najprej na prostovoljne in poklicne, potem pa se poklicni gasilci delijo na poklicne gasilce v poklicnih enotah, na poklicne gasilce v poklicnih jedrih prostovoljnih enot oziroma društev in potem na poklicne gasilce v določenih gospodarskih družbah, kjer pač zakon zahteva, da se vzpostavi tudi taka enota. Predlog zakona ureja način oziroma ta predmetni dodatek samo za prve poklicne gasilce, za ostale dve kategorije pa ne oziroma jih celo izrecno izključuje. Po našem mnenju se s tem bo povzročeno neenakost med poklicnimi gasilci v odvisnosti na njihovo zaposlitev. V pojasnilu je ministrstvo navedlo, da se zakon ne more urejati prejemkov in plač v gospodarstvu. Temu se seveda ne da pritrditi, ker že trenutno veljavni Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami to ureja. Delno ureja tudi Zakon o gasilstvu. Če gremo širše, to ureja Zakon o gospodarskih družbah, potem ureja to Zakon o delovnih razmerjih in končno najbolj konkretno, ko je zakon posegal v plače v gospodarstvu je pa bil lani sprejet Zakon o minimalni plači. Ministrstvo za obrambo se našega opozorila glede razlikovanja med poklicnimi gasilci v poklicnih enotah in poklicnimi gasilci v poklicnih jedrih prostovoljnih enot ni dotaknila in zato ni navedlo nobenega razloga. Kot sem že prej omenila na vas poslancih je, da presodite ali so ti razlogi, ki jih, če jih navaja ministrstvo oziroma predlagatelj, če so utemeljeni. Konkretno smo v zvezi s 1. členom menili tudi, da bi mogli skladno z načeli pravne države po Ustavi naslovniki iz zakona razbrati svoj pravni položaj in ne šele iz sistemizacije svojega notranjega akta. Opozorili pa smo tudi na delno neskladje definicij v Zakonu o gasilstvu. To se bo verjetno sedaj uredilo pri prenovi.  V zvezi z drugim členom smo opozorili, da gre za povratno veljavo zakona za kar 15 mesecev, kar je kar precej. Ustava ne prepoveduje popolnoma povratne veljave, vendar pa je treba navesti določene pogoje, ki jih mora zakon izpolnjevati, med temi posebej izstopa javna korist. Zdaj tudi tokrat mora zakonodajalec presoditi ali se navedbe predvsem v pojasnilu, ki ga je podalo ministrstvo glede javnega interesa in stavkovnega sporazuma lahko interpretirajo tako, da gre za javno korist, ki jo zahteva Ustava. V zvezi s 3 členom smo dali smo opozorilo, da mora predlagatelj navesti posebne razloge za skrajšanje uveljavitvenega roka, ta pojasnila so bila dana, predlagatelj je navedel zakaj se z uveljavitvijo zakona mudi, končno pa smo dali še opozorila glede poračuna in njegovega izplačila, Ministrstvo za obrambo je odgovorilo, da so sredstva za leto 2018 zagotovljena in da v bistvu tudi z načinom tega izplačila ne bi smelo biti problemov. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam mag. Andreja Kurent.  Sedaj sprašujem, če želi besedo predstavnik sindikata poklicnega gasilstva Slovenije in prosim, da se vsakdo, ki bo dobil besedo, predstavi zaradi magnetograma. Izvolite.
David Švarc
Sekretar sindikata poklicnega gasilstva Slovenije. Z naše strani pozdravljamo predlog, ki ga je s spremembo zakona dalo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Tako kot je bilo povedano, v bistvu je to podlaga, ki izhaja iz stavkovnega sporazuma sklenjenega z Vlado Republike Slovenije lansko leto. Ob tem bi poudaril, da so bila prizadevanja sindikata poklicnega gasilstva, da se ta status tudi na tem področju poklicnih gasilcev kot javnih uslužbencev uredi z ostalimi javnimi uslužbenci, se pravi uniformiranimi poklici oziroma pooblaščenimi uradnimi osebami v bistvu že večleten. V nadaljevanju smo mi leta 2016, maja 2016 tudi uradno dali pobudo za spremembo 106.d člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kjer bi se ta pravica, ki je bila za poklicne gasilce dejansko diskriminatorna v primerjavi z ostalimi pooblaščenimi osebami, spremeni na način, da bodo upravičeni do dodatka za stalnost za vsako leto po petih letih dela v svojih dejavnosti, tako kot so že vsa leta pred tem bili do tega upravičeni policisti, cariniki, pravosodni policisti in ostale pooblaščene osebe. Tukaj gre za večkrat, se pravi v tem trenutku že za 13 let nekega položaja poklicnega gasilca, ki je, tako kot sem že omenil, v primerjavi z ostalimi pooblaščenimi osebami na nek način diskriminatoren. Tako pa kot je omenila državna pravna služba tudi neke razloge mogoče celo proti temu oziroma v nek razmislek za ureditev oziroma za sprejem dopolnitve Zakona o gasilstvu na način kot je bil predlagan, bi pa z naše strani vseeno povedali, da drži sicer res, da poklicni gasilci v Sloveniji opravljajo delo tako v javnih zavodih kot poklicnih jedrih znotraj prostovoljnih gasilskih društev in pa raznih ali industrijskih obratih oziroma v zasebnem sektorju, če na nek način poenotim. Tudi v sindikatu poklicnega gasilstva se ne strinjamo s tem, da je status poklicnih gasilce v teh treh različnih pogojih dela kot jih opravljajo različen in zaradi tega smo praktično tudi predlagali že spremembo ravno Zakona o gasilstvu, ki izrecno določa, da poklicni gasilci v poklicnih jedrih, prostovoljnih gasilskih društev in poklicni gasilci v industrijskih obratih niso deležni pravic iz naslova plačnega sistema javnega sektorja in kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva, se pravi tarifni del, tako da naš predlog je šel v smeri, da se to na nek način izenači oziroma da se za te industrijske oziroma poklicne gasilce v zasebnem sektorju to določi kot nek minimalni standard. Se pravi, pravice, ki jih imajo gasilci znotraj sistema plač v javnem sektorju. V tem trenutku je pa praktično edina možnost, ko govorimo o konkretneje, dopolnitvi zakona oziroma spremembi oziroma odpravi diskriminacije, ki so jo poklicni gasilci deležni, napram ostalim pooblaščenim uradnim osebam, da se sprejme predlog dopolnitve zakona, kot je predlagan danes. Se pravi, da se dejansko dodaten za stalnost, se pravi pravica do dodatka za stalnost, pridobi po 5 letih dela v dejavnosti gasilstva. Tako da, mi v bistvu ta predlog podpiramo in tudi pričakujemo, da bo kot tak uveljavljen in s tem po 13 letih odpravljena, bom rekel, ta krivica, ki so jo poklicni gasilci deležni. Hvala.
Hvala lepa tudi vam, gospod Švarc. Želi besedo predstavnik Gasilske zveze Slovenije? Ja, izvolite.
Franci Petek
Ja, lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu. Sem Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije. Naj prvo povem, da podpira tale predlog, ki je bil vložen, bi pa mogoče komentar na pravno razlago. Mislim, da je potrebno poudarit, da govorimo o gasilcih, ki opravljajo javno gasilsko službo. Tu sta dve različni stvari, za ene je odgovorna lokalna skupnost, delno tudi država, za druge pa delodajalec in tukaj se pogovarjamo o javni gasilski službi, kjer so stvari jasno razmejene. Zdaj, ker so omenjeni tudi prostovoljni gasilci oziroma prostovoljna društva, s poklicnimi jedri. Jaz, kolikor sem razumel zakon, so za te poklicne gasilce, ki so v naših prostovoljnih jedrih, veljajo enaki pogoji, saj so isto tretirani – za oboje je odgovorna lokalna skupnost in opravlja enaka dela in tukaj mislim, da so zajeti tudi naši poklicni gasilci v prostovoljnih gasilskih enotah. Zdaj, mogoče sem to narobe razumel, ampak, v vsakem primeru se pogovarjamo o gasilcih, ki opravljajo javno gasilsko službo. To je 14 zavodov in pa gasilci v naših poklicnih jedrih, ki jih pa nimamo tako veliko. Moramo vseeno ločit tudi tiste naše poklicne gasilce, ki naloge opravljajo prostovoljno, veliko jih imamo v naših sredinah, ki so izvzeti iz tega, se popolnoma strinjam. Tisti, ki pa poklicno opravljajo, imajo pa enake pogoje kot poklicni. Vsaj tako bi moralo biti, pa tudi zakonsko je tako opredeljeno. Tole mogoče samo.
Ja, hvala lepa, za vaš prispevek. Sprašujem, če želi besedo predstavnik Skupnosti občin Slovenije? Ja, izvolite, gospod Marjan Kardinar.
Marjan Kardinar
Hvala lepa, predsedujoči. Lepo pozdravljeni vsi člani odbora in seveda, na nek način bom rekel, vsi tisti, ki nam ni vseeno, kaj pomeni zgodba zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji in kaj pravzaprav pomeni tudi, na tem mestu, vloga lokalne skupnosti. Kot podpredsednik Skupnosti občin Slovenije moram povedati, da seveda podpiramo zakona, vendar, v tistem delu, ko govori o možnostih, o podpori in seveda na nek način tudi o tem, da daje slovenskemu gasilstvu večjo težo, kot je bilo to do sedaj. Vendar skrajšano, seveda smo opozorili glede financiranja. Žal, vedno se nekako zatakne pri denarju, ampak kljub temu, tukaj samo želim to poudariti, mi smo naslovili Državni zbor in odbor seveda, s tem da, nekako se ne strinjamo, da je pravzaprav, del tega financiranja gre na občine. Predvsem iz naslova, ker smo, kljub temu, da je povprečnina bila nekoliko večja, vendar vseeno, obveznosti občin pa so večje, kot je bil dvig povprečnine. Torej, to je tisti glaven in edini razlog, če lahko tako govorim. Vendar bi podal(?) nekaj drugo. Pomembno je, da enkrat za vselej vlogo gasilstva in, če lahko tako rečem, nacionalne varnosti pomena gasilstva obravnavamo malo drugače. Torej, bolj v smislu tega, da je to skupna naloga, ne samo, da na nek način vedno prelagamo to na lokalne skupnosti. Pomembno je, ker, ko govorimo o naravnih  (nadaljevanje) nesrečah, ko govorimo o požarih, to niso več tiste klasične naravne nesreče ali požari kot so bili nekoč. Zato je sedaj ta odgovornost, strokovnosti in pristop čisto drugačen in samo vemo, da takrat seveda, ko so naravne nesreče, ko so gasilci v akciji, takrat jim damo na nek način vso zahvalo, ko pa je to mimo, pa potem ostanejo seveda obveznosti predvsem na gasilcih oziroma na lokalnih skupnostih. Jaz verjamem seveda, da nimamo na razpolago preveč denarja, vendar to, kar sem zdaj slišal, ko govorimo o teh 100 tisoč pa nekaj več, da je potem tukaj pravzaprav treba ta denar najti, ne pa seveda vse prelagati na lokalne skupnosti.  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Ker smo izčrpali uvodne predstavitve, prehajamo na razpravo in glasovanje o vseh členih predloga zakona. odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. kdo želi razpravljati? Ugotavljam, da… Ja, izvolite. Žan Mahnič, imate besedo.
Hvala za besedo, predsednik! Državni sekretar, kolegice in kolegi! Zdaj v Slovenski demokratski stranki bomo predlog za spremembo tega Zakona o gasilstvu podprli in sicer iz dveh razlogov. Prvi razlog je ta, da podpiramo vse predloge, ki tako prostovoljnim, kot tudi v tem primeru poklicnim gasilcem kakorkoli pomagajo izboljšati njihov materialni status in pa drugi razlog je, da podpremo vse, kar se gasilstva tiče, kar je z gasilci usklajeno. Se pravi na ravni med Ministrstvom za obrambo in pa tem v tem primeru sindikatom gasilcev, je zakon usklajen. Menimo, da bi sicer lahko iztržili več, pa vendarle podpiramo ta dialog in pa podpiramo to, da ste konec koncev dosegli nek dogovor. Me pa seveda zanima, kako je z uresničitvijo sklepov, ki jih je Odbor za obrambo v prejšnjemu mandatu – mislim, da so bili trije, sprejel brez glasu proti na predlog SDS in takrat Levice, ki so se dotikali ravno tega področja poklicnega gasilstva, ko smo ga takrat obravnavali, ko so bile tudi grožnje s stavko seveda upravičene. Pri tem se seveda tudi to, kar je povedala vodja Zakonodajno-pravne službe oziroma predstavnica zakonodajno… no, ne še, ampak pustimo času čas. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe nekako pokaže in tudi ta pogajanja to, da resnično za uniformirane poklice bi bilo dejansko najbolje, da enotnega plačnega sistema v javnem sektorju ne bi bilo. Ne nazadnje se spomnimo tudi Marjana Šarca, ko je pred volitvami to obljubljal na soočenjih, da to predstavlja težavo in da je potrebno uniformirane poklice izvzeti iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Tudi v Slovenski demokratski stranki to zagovarjamo, ampak seveda za to potrebuješ neko prvič politično voljo, drugič pa tudi neko politično moč oziroma kohezivnost znotraj koalicije, ker vemo, da bi se potem neka fronta proti vladi odprla s strani drugih poklicev v javnem sektorju, ampak vlada, ki je močna, stabilna in ki ima pred sabo cilj, da to uredi, bi tudi takšne pritiske zdržala. Žal ugotavljamo, da so zopet zamujene priložnosti, da bi to zadevo uredili. Sam osebno menim, da gasilci, policisti in pa vojaki niso primerljivi z ostalimi poklici v javnem sektorju. Že vojaka in pa policista težko primerjaš med sabo, ampak, če rečemo, da so to neki uniformirani poklici, ki imajo specifično delo, potem bi jih morali tudi na ta način obravnavati. Me pa moti to, kar so opozorile občine. zdaj ta vlada sprejema ukrep za ukrepom, ki bremeni proračune slovenskih občin in občina ima potem seveda dve možnosti. Prva je, da breme teh dodatnih finančnih izdatkov prevzame nase ali druga, da obremeni občane. Zdaj občine, ki imajo na nek način urejene izravnane proračune, ki se ne zadolžujejo prekomerno tako kot se država, imajo potem problem nekako reorganizirati oziroma rebalansirati svoje proračune, ker pride do dodatnih izdatkov in seveda potem glede na politike, ki jih občine imajo, ta znesek, ki je seveda posledica teh vladnih politik, preide na občanke in občane. Sedaj tudi komisija Državnega sveta je na to opozorila. Zvišujejo se cene v vrtcih, zvišujejo se cene v domovih za starejše občane. Tukaj je bil izpostavljen primer, ki ga je omenil gospod Fajt, Ptuj in Velenje, ti dve mestni občini bosta povprečnino, ki je bila sicer višje dodeljena v državnem proračunu občinam v celoti porabili samo za dvig cen oziroma za večje izdatke, ki jih imajo z vrtcem, zaradi tega, ker je pač prišlo do povišanja plač v javnem sektorju, čemur seveda mi ne nasprotujemo, vendar je le potrebno povedati, da ko na eni strani sprejmeš nek ukrep je potrebno predvideti kaj bo to prineslo in pa zagotoviti finančna sredstva tudi drugje. Tako pa dvigniti neko povprečnino, se pohvaliti, da smo za cirka 20 evrov dvignili povprečnino občinam, hkrati pa vidimo, da potem samo z enim ukrepom celotno to povprečnino, ki je višja, občine porabijo za takšne ukrepe kot jih vlada sprejema, nekako nismo naredili nič. In tukaj vendarle poziv Vladi, da preden sprejema neke rokohitrske ukrepe, ki so kratkoročno sicer, poznajo predvsem v višji podpori Vladi, da vendarle premisli kaj bo pa čez dva, tri, štiri mesece, ko bodo državljanke in državljani dobili položnice in bodo izračunali, da v bistvu to povišanje ravno lahko izkoristijo za nič drugega kot da plačajo višje položnice za cene vrtcev, domov za starejše občane in pa ostale storitve. In potem podpora Vladi, ki se je ravnokar skorajda približala iz časov Slobodana Miloševića ker naenkrat začne padati. Vendarle bi šlo za nek razmislek tudi glede na to, da smo v obdobju, ko se je sprejemal rebalans proračuna za leto 2019, da velja prisluhniti tudi temu kar opozorijo občine, kar opozorijo predstavniki lokalnih skupnosti in kar opozorijo nazadnje tisti, ki vse to potem tudi plačajo.  Druga zadeva, ki pa je tudi, je pa to, da nimamo neke konsistentnosti, kar se tiče Zakona o gasilstvu in da glede na to, kar je včeraj Vlada objavila, mislim, da na svoje e-portalu glede sprememb, ki se bodo dogajale v prihodnje, tudi glede Zakona o gasilstvu, sedaj na hitro sem zadevo nekako preletel, časa nisem imel, ker sem bil pozno obveščen, da je bilo to objavljeno, ampak sedaj v enem letu bomo že drugič odpirali Zakon o gasilstvu. In mi smo v tem mandatu že vložili spremembe zakona. Takrat so bile zavrnjene in takrat gospod državni sekretar smo mi jasno povedali, da bomo počakali te vaše spremembe, vaše predlog in ugotavljamo, da tudi to, kar bodo, mislim, da se neke / nerazumljivo/ gasilski pripravnik, da se bo opredelil in tako naprej, da pa nekih resnih korakov, da se vendarle uredi status prostovoljnega gasilca tudi v tem vašem predlogu ni zaslediti. Ne vem, kako ste planirali časovnico sprejemanje tega zakona, to bi verjetno moral vprašati Luka…
Kolega Mahnič, jaz predlagam, da se osredotočimo na naš osnovni zakon. Da pa lahko med pobudami in vprašanji pri 3. točki naslovite vprašanje na državnega sekretarja tudi na širšo problematiko gasilstva, ker sem prej pozval, da prehajamo na razpravo in glasovanje o vseh členih predlaganega zakona.
Gospod predsednik, če se ne motim je točka dnevnega reda Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o gasilstvu. Mene zanima…
Ja, ki ima…
…počakajte, da povem, gospod predsednik, bodite malo kulturen. Mene zanima, ali, ko vi daste nek zakon na dnevni red, ali moramo komentirati samo besede in črke, ki jih je pripravila Vlada ali lahko predlagamo oziroma predstavimo tudi svoje videnje kaj bi pa moralo biti.
Lahko bi, ampak ste zamudili rok za amandmaje, tako da…
ne, ne, jaz samo vprašam, ali lahko govorimo o tem kaj bi moralo biti, ali moramo sedaj po novem samo te amandmaje predlagati. Skratka, to je zelo čudno vodenje prvič odbora, drugič vašega vsebinskega razumevanja problematike, ki jo obravnavamo na tem odboru, tretjič pa omejevanje dela poslancev.
Ne, ne, to sploh ni omejevanje dela poslancev.
Kako, če me prekinjate, pa mi ne pustite, da govorim o gasilstvu? Jaz sem govoril samo o Zakonu o gasilstvu o finančnih posledicah, ki jih ta Vlada sprejema, glede Zakona o gasilstvu in pa podobnih ukrepih. Če je pa ta odbor namenjen temu, da se ukvarjamo in samo mogoče premetavamo besede, ki jih Vlada napiše, gospod predsednik, potem pa predlagam, da sploh na tem odboru ne sodelujemo, vi skličete sejo, se zaprete tam nekam in odločite o zakonu, ki je brez kakršnekoli razprave. Če si vi niste pripravil razprave, pa če ne boste razpravljal, pa ne poznate problematike, to ni moj problem, pustite ostalim poslancem tako koalicijskim kot opozicijskim, da potem razpravljamo. Smem?
Izvolite, saj vas ne prekinjam, vi sprašujete…
Ja, kako da me ne prekinjate? Mene zanima o čem sploh lahko govorim na tem odboru.
Izvolite.
Hvala lepa. Upam, da se boste nekega reda, ki ga Poslovnik določa, držal. V glavnem druga zadeva, ki je, sem pa že omenil, in gospod Bizjak vi o teh ukrepih ne zdaj, ko ste odpirali zakon zaradi enega člena, ne potem, ne sledite temu kar smo nekako mi predlagali. Skratka, jaz menim, da tudi na področju gasilstva zamujamo neko priložnost, tudi na tem segmentu je marsikaj za postoriti, ampak glede na to kar se je trenutno videlo ni nekih obetov, da bi se status prostovoljnih gasilcev izboljšal za naprej. Kot sem že dejal mi bomo to podprli, vendar hkrati poziv, da ko Vlada v bodoče predlaga takšne spremembe, da vendarle tudi na drugi strani pogleda kaj to pomeni za odhodkovno stran poračuna lokalnih skupnosti in da skuša breme, ki ga s povišanjem na eni strani, da nekaterim tudi nekako balansirati s povišanjem na drugi strani, vemo pa, da je za vse te ukrepe bil dvig povprečnine občin premajhen, na kar pa opozarjajo župani tako strank, ki so člani, članice paralmetnarne opozicije kot zanimivo tudi župani, ki so člani strank parlamentarne koalicije, toliko za enkrat. Toliko za enkrat.
Hvala lepa, gospod Mahnič. Danes je na dnevnem redu zelo specializirana novela v nekem ozkem segmentu, ki govori o dodatku za stalnost za poklicne gasilce, tako da ni potrebno danes, da bi govorili prav o vsem kar vemo o gasilstvu in kar veste o gasilstvu na sploh. Naslednji, ki ima besedo in je prijavljen za razpravo, je poslanec Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Odbor za obrambo podpira zahteve Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije za odpravo anomalij plačnega sistema o dejavnosti poklicnega gasilstva. In dalje. Odbor za obrambo predlaga Vladi Republike Slovenije naj nadaljuje pogajanja s Sindikatom poklicnih gasilcev Slovenije, Vladi pa predlaga naj v celoti sprejme predlog, ki so ga v sindikatu poklicnih gasilcev Slovenije pripravili za odpravo anomalij plačnega sistema o dejavnosti poklicnega gasilstva. To sta dva sklepa, ki smo jih predlagali v Levici in sta bila sprejeta na tem odboru v jesenu 2017, tista seja se je dogajala vzporedno s protestnim shodom gasilcev pred Vlado in kombinacija vsestranskega pritiska je takrat Vlado prisilila 5 januarja 2018 v podpis stavkovnega sporazuma na srečo so gasilci dosegli tisto kar so si želeli. Žal pa je tisti stavkovni sporazum ravno v točki dodatka za stalnost ostal mrtva črka na papirju do danes, eno leto in pol so gasilci čakali na tisti svoj zakon, pa čeprav je vmes takratna vlada v odhodu sprejemala zakone na izrednih sejah, med drugim škodljive zakone o liberalizaciji železnic ni pa zmogla politične volje, da bi sprejela reševanje dodatka za stalnost pri gasilcih, potem je prišla nova vlada in tudi v novi vladi se je zakon pol leta valjal po predalih, ki želim izpostaviti, da je mogoče zaščita in reševanje, da so plače javnih uslužbencev v tem primeru plače gasilcev prenizko postavljene na prioritetni lestvici najsi gre za aktualno vlado najsi gre za preteklo vlado, ampak vendarle zakon imamo in je pred nami in ga vsebinsko v Levici podpiramo. Imam pa, vam takoj povem, zelo velik problem s pripombami Zakonodajno-pravne službe. Po tem, ko so gasilci čakali na rešitev dodatka za stalnost leto in pol, so se vladni uradniki tega reševanja polotili na način, ki mu Zakonodajno-pravna služba v svojem žargonu, med vrsticami, pove, da je »šalabajzerski« in, sem kar malo v precepu. Iz vsebinskih razlogov ta zakon podpiram in ga bom bržčas podprl, ker ni prav, da na odpravo krivic, gasilci čakajo že leto pa pol in je to treba takoj uredit in je potrebno uredit tudi za nazaj, ker zakon predvideva retroaktivnost, čeprav je zares ne obrazlaga in je zaradi tega v veliki nevarnosti, da poleti na kakšnem Ustavnem sodišču. Ampak hkrati pa na, čisto na pravno formalni ravni, če izhajam iz mnenja ZPS, Vlada in Ministrstvo za obrambo sploh ne novelirata pravega zakona. Tega, ki ga novelirata pa novelirata skrajno »šalabajzersko«. In priznam, da se je v taki, v takem precepu kar malo težko odločit. Imamo vsebino, ki jo podpiramo. Imamo vsebino, ki je napisana za gasilce in je prav, da je napisana. Hkrati je pa spisano na tak način, da je v osnovi, pravno formalni zmazek in to je neka praksa, ne vem kako je bilo v preteklih mandatih, lahko za mandat pred tem trdim, ko sem tu sedel, da je bila to neka praksa, ki so se jo je Vlada posluževala, ne glede na siceršnja, politično pripadnost, da je pripravila spremembe zakonodaje, ampak te spremembe so bile pripravljene tako zelo »šlampasto«, da so se redno kresale z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki jih je na »šlamparije« opozarjala. Jaz mislim, da se na tak način ne da sestavljat usklajenega korpusa zakonodaje pri nas, na nacionalni ravni. Potem pridemo na to, da imamo dva zakona, ki sta med sabo skregana, pa neusklajena. Mislim, da se na tak način ne da delat. Konec koncev ima resorno Ministrstvo za obrambo, ki je ta zakon pripravljalo, več kot dovolj zaposlenih, da napiše teh nekaj členov, na način, da so ti »diht«(?) Kot rečeno, iz razlogov vsebine, bom ta zakon najbrž podprl, imam pa velik problem s tem, kako je sprememba zapisana v zakonodajo.
Hvala lepa, gospod Kordiš. Naslednji ima besedo poslanec Robert Pavšič.
Najlepša hvala, predsednik. No, jaz mislim, da niso samo marsikateri zakoni skregani v tej državi, mi smo dostikrat skregani tudi z zdravo pametjo, ampak to je že tematika nekega drugega pogovora. Jaz sem bil na začetku te razprave zelo vesel, da bomo končno enkrat razpravljali brez nepotrebne politizacije, ampak, je to moje veselje zelo hitro ugasnilo. Prepričan sem namreč, da gasilstvo preseka vsako politiko in vsak korak k izboljšanju položaja gasilstva, ne glede na to, ali je to prostovoljno ali poklicno, je dober, pozitiven in bi ga morali z obema rokama podpreti. Danes odpravljamo en majhen pomislek oziroma eno majhno težavo – odpravljamo neenakopravno obravnavo, ampak glede na zagotovila državnega sekretarja, da se bo odprl krovni zakon in da se bo to vprašanje obravnavalo malce bolj celovito tudi z sodelovanjem Gasilske zveze Slovenije, ki točno ve, kaj dejansko potrebuje, je tudi pozitivno. In zakaj ne bi šli enkrat korak po korak, ne pa delali, kadarkoli se zamenja sklic v tej stavbi, totalno revolucijo vsega. To nima smisla. Nekatere stvari delujejo, nekatere ne. Torej, potrebno je vzeti tisto, kar je dobro, tistemu se posvetit, tisto, kar pa ne deluje, pa dajmo popravit. In mislim, da je tudi strah v tem, da se bo vse skupaj, to kar bomo danes odločali, prevalilo na ramena lokalnih skupnosti, odveč. Namreč ravno včeraj smo se dogovorili in povprašali in je Ministrstvo za obrambo zagotovilo, da bo poiskalo načine oziroma način, pravni način, kako zagotovit dodatna sredstva, da ta ukrep ne bo obremenil nobene občine in bomo, ker ne gre za takšno količino denarja, da bi to morala biti težava, tako da, vse je samo stvar dogovora in pogovarjanja.  (nadaljevanje) In ko že govorimo o tematiki zakona, pa ne, ne bom nič rekel, ker bom samo odprl replike in se bo spet vse skupaj vsulo. Tako da jaz tukaj zadevo… vsekakor bomo podprli, odbor bo predlagal tudi dodaten sklep, s katerim bomo formalizirali tisto, kar smo se dogovorili in dejansko rešili to zadevo, da bo volk sit in koza cela na začetku, moramo it pa naprej. In tisto, kar imamo dobro negovati, tisto, kar pa še sproža neka vprašanja, pa odpreti in najti rešitve, samo tako lahko gremo naprej.  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Naj povem, da so finančne obveznosti tega zakona na letni ravni okrog 145 tisoč evrov in ko smo na odbor dobili mnenje Skupnosti občin Slovenije, je v tem mnenju zapisano in tudi informirani smo bili, da so sredstva za občine zagotovljene za leto 2019 in kot je v mnenju Skupnosti občin zapisano, da bi bilo potrebno pa zagotoviti dodatna sredstva občinam za leto 2018. Se pravi, da tukaj sredstva manjkajo. Se pravi za 14 občin, za 14 zavodov, kjer so zaposleni poklicni gasilci. Za to bomo potem na koncu, ko bomo glasovali o členih zakona, bomo razpravljali tudi o predlogu sklepa odbora, ki se glasi: Odbor za obrambo Državnega zbora predlaga Vladi Republike Slovenije, da prouči možnost refundiranja finančnih sredstev občinam, ki so ustanoviteljice poklicnih gasilskih enot za izvedbo zakona o dopolnitvi Zakona o gasilstvu za leto 2018.  V nadaljevanju pa sta prijavljena za razpravo najprej poslanec Franc Jurša, pripravi pa naj se poslanec Jožef Lenart. Izvolite, gospod Jurša.
Predsednik hvala za besedo. Tudi z moje strani lep pozdrav! Za to mizo verjetno ni junaka, junakinje, ki bi danes govorili proti gasilcu. Ali tu gledam podpredsednika Skupnosti slovenskih občin ali pa tudi poslance, ki sedimo v Državnem zboru, vsi dobro vemo zakaj. Mi bomo, oziroma najprej bom rekel jaz bom podprl ta predlog zakona, to spremembo, tudi poslanska skupina kateri pripadam bo to naredila. Gasilci imajo pomembno vlogo, gasilci niso samo tisti, ki rešujejo zadeve ob požarih, ampak so to splošne gasilske reševalne enote. Ko jih rabimo, jih rabimo za vse naloge, naj bo od poplav pa do požarov. Finančne posledice, ki so za lokalne skupnosti niso rešene kot ste že malo prej predsednik omenili, za leto 2018 in to rešitev moramo v vsakem primeru najti in seveda to zadevo tudi gasilcem dati oziroma poplačati. V to skupino v vsakem primeru morajo spadati tudi poklicna gasilska jedra, ki so pri prostovoljnih gasilskih društvih. To, kar je omenil poveljnik Gasilske zveze Slovenije.  Naloge lokalnih skupnosti so tesno povezane ravno s tem področjem in seveda vsak župan, ki ima pravo vizijo na področju zaščite in reševanja, bo temeljito skrbel za svoje gasilske enote oziroma prostovoljna gasilska društva ali pa tudi poklicna gasilska društva. Seveda župani so tokrat presodili, da teh sredstev ni bilo in v tem primeru jih pač moramo tudi mi zagotoviti. Lahko bi še marsikatero politično danes tudi jaz povedal, ampak se bom tega vzdržal in ko bo priložnost, ko bomo odpirali ponovno zakon, ker bomo reševali tudi vprašanja povezana s prostovoljnimi gasilskimi društvi, pa si bom takrat malo bolj krepko privoščil neko politično razpravo. Ja, to so poklicni gasilci, moram reči, da sem takrat bil eden izmed poslancev, ki   (nadaljevanje) sem tudi šel med njih, ko so protestirali in seveda sem hotel izraziti podporo njihovim prizadevanjem in to iskreno in konkretno govorim brez nekih zadržkov ne, zaradi političnih razlogov, ampak čisto osebnih razlogov. Tak sklep je treba sprejeti, da se bo našlo tudi rešitev za leto 2018.
Hvala lepa, gospod Jurša. Besedo ima poslanec Jožef Lenart. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.  Lep pozdrav predstavnikom ministrstva in gasilcev!  Nekako bom rekel, da cenim delo in tudi sedaj to, da so se zadeve začele premikati / nerazumljivo/, ker že ozadji ni, da bi nagajali. Gre v glavnem za to, da smo vsi odvisni od gasilcev, da računamo na njih, ko zagori, da dejansko rešujejo življenja in da mi dejansko želimo, da so v tistem trenutku, ko se nekaj zgodi tukaj, se pravi, čakali so že tako ali tako predolgo. Zaradi tega kot poslancev iz Spodnjega Podravja seveda podpiram delo in tudi zasledovanje teh ciljev, da se jim uredi tudi ta dodatek. Glede Zakonodajno-pravna službe pa se vsekakor moramo spoštovati tudi njihova strokovna mnenja. Glede na to, da je bilo, kar nekaj časa, se pravi, več kot leto dni celovito pa se zadeve rešujejo 10 let bom rekel, da je tukaj kiks, da je notri toliko neskladja z Ustavo in to pričakujemo, da se bo uskladilo besedilo zakona prilagodilo. Ne vidim zakaj bi sedaj bila takšna naglica tudi bom rekel prehitevanje rokov kot so bili običajni, če se je sedaj čakalo toliko časa - 15 dni res ni neki čas. Moram pa reči, da tudi signal iz kolegija županov Spodnjega Podravje iz ponedeljkove seje, na kateri sem bil prisoten je popolnoma enak kot so sedaj tukaj povedali kolegi poslanci. Dejansko bom rekel, da je eden od sposobnih novih županov celo malo zažugala pazite kako boste tukaj glasovali, ker mi dejansko ne bomo zvozili financiranja. Gre tudi za 25 ljudi, ki je bilo na teh in dejansko so sprejemali sklep, da je potrebno zagotavljati sredstva za delovanje občin, ker proračuni močno škripajo po teh spremembah. Mi smo predstavniki ljudi tudi predstavniki teh županov in ne nam zameriti, če se sedaj ponavljamo glede tega. Ptuj in Velenje sta prva dva primera, ko so že brez sredstev, zaradi teh dvigov cen vrtec to smo rekli oziroma stroškov za vrtce. Tukaj so še tukaj zelo male občine kot je Sveti Andraž, Trnovska vas, ki dejansko s težavo gredo skozi sredstva ves čas. Tako da jaz še enkrat pozdravljam rešuje naprej, sem za pozitivne spremembe, upoštevajte pa tudi glas ljudstva.  Hvala.
Hvala lepa tudi vam. Ker se je vrstni red prijavljenih izčrpal zaključujem razpravo.  Prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da so bili člen zakona sprejeti.  S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo v katerem bo predlagal Državnemu zboru naj sprejme zakon v predloženem besedilu.  Sedaj imam predlog še dodatnega sklepa, ki se glasi: »Odbor za obrambo Državnega zbora predlaga Vladi Republike Slovenije, da prouči možnost refinanciranja finančnih sredstev občinam, ki so ustanoviteljice poklicnih gasilskih enot za izvedbo Zakona o dopolnitvi Zakona o gasilstvu za leto 2018.«   (nadaljevanje) Želi kdo razpravljati o tem predlogu sklepa? (Ne.) Predlagam, da glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Dodatni sklep je sprejet.  Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika Državnega zbora določimo poročevalca oziroma poročevalko, ki bo predstavil poročilo na sejo Državnega zbora. Želi kdo predstaviti poročilo? Če ne bom to kot predsednik opravil sam. Hvala lepa.  Zaključujem to točko dnevnega reda.  Seveda se vsem udeležencem 1. točke in sodelavcem, ki so tukaj sodelovali zahvaljevali za udeležbo.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE KONČNO POROČILO O DELOVANJU NACIONALNEGA ODBORA ZA OBELEŽEVANJE 100. LETNICE PRVE SVETOVNE VOJNE.   Nacionalni odbor za obeleževanje 100. letnic prve svetovne vojne nam je ob zaključku obeleževanja 100. obletnice dogodkov iz prve svetovne vojne v Republiki Sloveniji posredoval končno poročilo po delovanju Nacionalnega odbora za obeleževanje 100. letnic prve svetovne vojne s prošnjo, da se z njim seznani Odbor za obrambo. Prosim podpredsednico Nacionalnega odbora za obeleževanje 100. letnic prve svetovne vojne 2014-2018 izredno profesorico dr. Petro Svoljšak, da nam predstavi poročilo. Izvolite.
Petra Svoljšak
Spoštovani gospod predsednik Odbora za obrambo Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci!  Naj se vam najprej iskreno zahvalim za možnost in priložnost, da v kratkih potezah predstavim delo Nacionalnega odbora za obeleževanje 100. letnic prve svetovne vojne. Delo je bilo bi rekla z nekim umestnim poročilom predstavljeno na istem odboru, vendar v drugem sklicu poleti, jeseni 2016. Danes pa predstavljamo kot je dejal gospod predsednik končno poročilo. Glede na mojo profesionalno, da ne rečem deformacijo, sem zgodovinarka bi vas najprej želela seznaniti z genezo nastanka tega odbora. Kajti ta geneza kako je odbor nastal veliko pove, potem tudi o tem kako je odbor deloval in zakaj je bil pri svojem delovanju tako kot sami morda ne samokritično ocenjujemo tudi zelo uspešen. Ideja o nastanku nacionalnega odbora oziroma o organiziranju nekega nacionalnega odbora pod bi rekla državno ali pa vladno kapo je nastala že spomladi leta 2012, ko se je v naši soseščini predvsem v Italiji, Veliki Britaniji, v Franciji že naglas šušljalo o tem, da bo 100. obletnica začetka prve svetovne vojne priložnost, ko se lahko odgovori na marsikatero strokovno, moralno ali še kakšno drugo vprašanje. Tako smo na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od koder izhajam sklicali sestanek ne bom rekla vseh, ampak mnogih tistih, ki so se doslej ali pa dotlej ukvarjali s prvo svetovno vojno, ki pravzaprav ni bila dolga desetletja predmet znanstvenih razprav in tudi ne predmet kakšnih državnih obeleževanj. Sestali smo se tako predstavniki znanosti, slovenskih muzejev, arhivov, civilnih združenj ali društev tudi predstavnika Ministrstva za kulturo smo takrat imeli v svoji sredi, nekaj tedaj dejavnih oseb iz politike in predvsem ne bom rekla na prvem mestu vsekakor pa ne zadnjem kot je sedaj prišlo čisto po spletu okoliščin predstavnikov, bi rekla, mesta oziroma trga Kobarid, kjer delujeta dve pomembni ustanovi, kobariški muzej in fundacija poti miru v Posočju. Sklenili smo, da bomo poskusili po naših najboljših močeh Vladi predlagati ustanovitev nacionalnega odbora. In rekla bom, po res srečnih okoliščinah in prizadevanjih enega od sedanjih mojih sodelavcev na inštitutu, dr. Andreja Rahtena smo uspeli, bi rekla, Vlado prepričati, da je že v zgodnji jeseni leta 2012, se pravi dve leti pred tem, ko so je svet začel obeleževati stoto obletnico I. svetovne vojne, ustanovili nacionalni odbor v katerega so bili imenovani predstavniki Ministrstva za obrambo, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Kasneje, bi rekla, v zadnjem sklicu se nam je pridružilo Ministrstvo za delo, pridružil se je Urad predsednika republike, Urad za komuniciranja Vlade Republike Slovenije, ker je bil izredno pomemben korak v, bi rekla, za vidnost nacionalnega odbora za obeleževanje stoletnic I. svetovne vojne. V njem so bili predstavniki slovenskih muzejev, arhivov in znanosti ter seveda še posebej ponovno Kobarid s tedanjo županjo in predstavnikom Fundacije poti miru v Posočju. Odbor je tedaj za predsednico imenoval mene, vendar se je kmalu izkazalo, da je to imenovanje, bi rekla, neučinkovito za delovanje odbora, kajti jaz neposredno stika z izvršnimi organi te države pač nisem imela, zato je prišlo na Ministrstvo za obrambo, ki nam je ves čas nudilo tehnično, organizacijsko in moralno podporo, je prišlo do zamisli, da bi za predsednika ali predsednico odbora imenovali vsakokratnega ministra oziroma ministrico za obrambo. To se je zgodilo leta 2013 in to je dejansko pomenilo vstop, bi rekla, tematike in odbora tudi na mize vladnih predstavnikov. Potem se je sestava glede na politične razmere v državi menjala, vendar odbor je v svojem jedru ohranjal temeljni cilj, to je predvsem delovati javno v korist vedenja in zavedanja o tem, da je bila I. svetovna vojna nek odločilen trenutek, nek odločilen proces v zgodovini Slovenk in Slovencev 20. stoletja. In kot sem že na začetku dejala, neskromno lahko rečemo, da smo v tem uspeli. Uspeli smo z res dobrim, učinkovitim, sistematičnim delom v odboru, ki je bil takole v oklepaju odbor brez vsakršnih finančnih sredstev in smo določene projekte lahko izpeljali zgolj in samo z res učinkovitim sodelovanjem nekaterih ministrstev, zlasti ponovno Ministrstva za obrambo, tudi Ministrstva za kulturo in kasneje, kot rečeno, Ministrstva za delo. Kot ste morda prebrali v poročilu je naš odbor v teh letih na eni strani sodeloval s podobnimi nacionalnimi odbori v naši soseščini. Sodeloval je s slovenskimi veleposlaništvi in drugimi predstavništvi v tujini, katerim smo, bi rekla, nudili predvsem najprej strokovno, potem pa tudi povsem organizacijsko in tehnično pomoč. Delo odbora je bilo večplastno. Najprej smo določili neke osrednje prireditve, ki bodo nekako na državnem nivoju ali pa tiste, okoli katerih se je potem vsako leto organizirala ali pa tematizirala neka problematika I. svetovne vojne. Velja omeniti, malce prepozno, da smo pri tem imeli tudi ves čas podporo predsednika republike, gospoda Boruta Pahorja, ki je bil, ne bom rekla, pobudnik je bil /nerazumljivo/, pri prvi pa seveda zelo aktiven udeleženec prve državne komemoracije v spomin žrtvam I. svetovne vojne na Slovenskem. Ukrajincem, ki so se borili na našem ozemlju. Sedajle sem na hitro pregledal, Googel me ni nič obvestil, da bi prišlo do kakšne take realizacije, pa me zanima, kako stojimo s tem. Veseli me, da je bila pobuda prejšnjega mandata Odbora za obrambo realizirana, kar se tiče postavitve spomenika. Ko pa ste ravno omenila Rupnikovo linijo v Poljanski dolini lahko rečem, da smo ravno zaradi teh dogodkov I. svetovne vojne ponudbo še nadgradili, tako da ponudba za terensko sejo in za obisk Odbora za obrambo tudi v tem sklicu velja. Ponudba v Rupnikovi liniji je še pestrejša, golaž v lovski koči na Javorču pa še boljši kot je bil dve leti nazaj, tako da povabilo velja.
Hvala lepa, kolega Mahnič. Želite odgovoriti dr. Svoljšakova? Izvolite.
Petra Svoljšak
Najlepša hvala za vprašanje in tudi za vaš odziv. Kar se medijev tiče sem jih pravzaprav iz tega sumarnega poročila tukaj nehote izpustila. Mediji so nam ves čas nudili zelo dobro podporo. RTV Slovenija ima izjemno dobro organizirano in zelo povedno in zelo bogato spletno stran namenjeno I. svetovni vojni. Določene časopisne hiše, Družina ali pa Mladina recimo, če govorimo politično o dveh različnih poljih, sta predstavili tematske številke, SLO se pravzaprav ves čas občasno pravzaprav srečuje s tematikami I. svetovne vojne. Založniške hiše so v tem času izdale izjemno veliko število dnevnikov in spominov, predvsem vojakov na I. svetovno vojno, kar pomeni med drugim tudi to, da smo v bistvu, sedaj bo pa to res malček naduto slišati, ampak prodrli s to mislijo o I. svetovni vojni v vsako slovensko hišo. Če je I. svetovna vojna kot radi ali moramo, žal, navesti prizadelo vsako peto slovensko družino, je sedaj njen stoletni odmev prinesel izjemno bogato gradivo, ki ga družine, svojci nekdanjih padlih ali pa nekdanjih vojakov najdevajo na svojih podstrešjih in jih potem zaupajo ali založniškim hišam ali muzejskim ustanovam.  Kar se pa tiče spomenikov, res je, tako Ukrajina kot Poljska kot Madžarska, kot sem omenila in Slovaška si prizadevajo za postavitev spomenikov svojim padlim vojakom, ki so pač se borili v okviru Avstro-ogrske armade tam na Soški fronti. Poljska je postavila piramido s pomočjo Mestne občine Nova Gorica in mislim, da ob prisotnosti gospoda Bevka na Sabotinu, se pravi neki mitični gori, kar zadeva soško bojišče. Glede ukrajinskega spomenika lahko rečem, da se skupaj z društvom Soška fronta pripravljamo na obnovo izvirnega spomenika, ki ga je postavil nek ukrajinski polk v gozdu Panovec pri Novi Gorici in tudi tukaj nam je Mestna občina Nova Gorica ter so nam Slovenski gozdovi kot lastniki parcele popolnoma naklonjeni. Sedaj smo v fazi, ko bo treba pridobivati za to finančna sredstva. Madžarska je dobila zelo elitno lokacijo, lahko rečem, na poti iz Nove Gorice na Sveto goro na prelazu Prevala, kjer je že postavljen spomenik v spomin Svetozarju Borojeviću von Bojni in kjer, upajmo, bo nastal spominski park v katerem bodo madžarski padli vojaki našli svoje mesto. Pri Madžarski velja omeniti, da nas približno 500 madžarskih niso turisti, so sorodniki nekdanjih vojakov, obišče vsako leto s tako imenovanim izonco express vlakom iz Budimpešte v Novo Gorico in osrednjo slovesnostjo na izbranem vojaškem pokopališču. In še Slovaška je ostala v tem okviru. Zaenkrat brez spomenika s prizadevanji in upam, da jim bomo lahko pri tem pomagali.
Hvala lepa dr. Svoljšakova.   (nadaljevanje) Besedo želi tudi državni sekretar, mag. Miloš Bizjak. Izvolite.
Miloš Bizjak
Hvala lepa, spoštovani. Izkoristil bi samo to priložnost, da se tudi v imenu Ministrstva za obrambo zahvalim vsem zunanjim članom tega odbora. Mislim, da je ta odbor s svojimi dejanji upravičil svojo ustanovitev in vesel sem, da smo v celotnem štiriletnem obdobju bili popolnoma primerljivi tudi z drugimi evropskimi državami, smo tudi z našim doprinosom prinesli v celotni evropski prostor dodatno dimenzijo, ki je bila že prej omenjena. Spoštovani predsednik, zahvaljujem se tudi vam za sodelovanje v tem odboru, namreč pred prevzemom funkcije in nastopom funkcije poslanca ste tudi aktivno sodelovali v tem odboru. Hvala.
Hvala lepa gospod državni sekretar. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Potem v razpravo in na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za obrambo se je seznanil s končnim poročilom o delovanju nacionalnega odbora za obeleževanje 100. letnic prve svetovne vojne. Glasujemo. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) V razpravo in na glasovanje pa bom dal še en predlog sklepa, namreč podpredsednica odbora je predstavila spominsko obeležje oziroma spomenike, ki so bili postavljeni v Doberdobu slovenskim žrtvam na Soški fronti, ki jih je nekaj tisoč in spomenika v Gorlicah na Poljskem in v Lvivu v Ukrajini v nekdanji deželi Galiciji, kjer pa je izgubilo življenje in je pokopanih več kot 30 tisoč slovenskih vojakov, ki so se bojevali na vzhodni fronti in smo nekako ujeli zadnji vlak, da smo se simbolično poklonili njihovemu spominu. Zato v razpravo in na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za obrambo predlaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da v program polaganja vencev ob dnevu spomina na mrtve, vključi spominska obeležja padlim slovenskim vojakom na Soški fronti v Doberdobu, v Gorlicah na Poljskem in v Lvivu v Ukrajini. Želi kdo razpravljati v zvezi s tem sklepom? Če ne želi potem predlagam, da glasujemo. Pardon. Bomo še enkrat, no ja, mislim, da je dovolj. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je bil sklep sprejet. Zahvaljujem se poročevalki pri 2. točki dnevnega reda, podpredsednici odbora dr. Petri Svoljšak, najlepša hvala. Spoštovane kolegice in kolegi s tem prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJE IN POBUDE ČLANIC IN ČLANOV ODBORA. Želi kdo od članov odbora besedo? Kolega Mahnič, izvolite.
Hvala. Zdaj najprej vprašanje za vas gospod predsednik. 13. marca smo, ravno en mesec nazaj, 13. februarja je potekala zadnja seja Odbora za obrambo, kjer sem podal dve pobudi in sicer prvo, da pridobimo vso dokumentacijo s strani Ministrstva za obrambo, kar se tiče nakupa oklepnikov 4x4 oshkosh. Takrat je državni sekretar dejal, da ni problema, dokumentacije pa še ni. Skratka, zanima me, kaj traja tako dolgo, da ta dokumentacija s strani Ministrstva za obrambo ne pride v hišo? Lahko rečem praksa prejšnjega mandata je bila, kdorkoli od poslancev je kaj takšnega zahteval, sem takoj po seji jaz napisal dopis in rok je sedem dni. V enem tednu smo dobili vso dokumentacijo, tukaj pa zdaj čakamo že en mesec in nikjer nič. In pa druga zadeva. Predlagal sem tudi terensko sejo Odbora za obrambo, da se seznanimo s situacijo na Počku v Postojni – tudi tukaj se ni zgodilo nič. Skratka, ne vem, za enkrat smo imeli tri izredne seje, tri redne seje, ene dva, tri obiske na terenu,   (nadaljevanje) tri proslave, ene dva sprejema. Dvomim, da ste toliko zasedene, da na morete vsaj odgovoriti oziroma v enem mesecu realizirati dveh predlogov, ki sta podana na seji Odbora za obrambo tako, da bi prosil za vaš odgovor.  Druga zadeva me pa zanima gospod državni sekretar. Slišal sem, da se naj bi Ministrstvo za obrambo odločilo, da prostovoljnim gasilskim društvom ne bo več sofinanciralo iz državnega proračuna iz postavke, ki je bila do sedaj za to namenjena - nakupa gasilskih vozil, gasilske opreme. Sedaj je po navadi bilo tako, da je prostovoljno gasilsko društvo dalo prošnjo za finančno pomoč pri recimo nakupu cisterne, tovornjaka za moštvo in je dobilo 2 tisoč, 3 tisoč evrov subvencije kakorkoli že. Sedaj sem dobil informacijo, da naj bi se vodstvo Ministrstvo za obrambo odločilo, da tega več ne bo in da boste namesto sofinanciranja opreme sofinancirali okrogle obletnice prostovoljnih gasilskih društev. Mene zanima zakaj takšna odločitev. Kako je možno, da se odločite, da boste financirali okrogle obletnice? Jaz menim, da je to neprimerno. Ne morete narediti kriterije recimo prostovoljno gasilsko društvo ob 10. obletnici dobi - kaj jaz vem - 3 tisoč evrov, ker potem 3 tisoč evrov dobi gasilsko društvo, ki ima mogoče 30, 40 članov in pokriva majhno območje in ne potrebuje celotne mašinerije, ne potrebuje cisterne, vozila za prevoz moštva. Po drugi strani dobi pa 3 tisoč evrov enkrat na 10 let tudi društvo ali pa celo manj, ki pa recimo na 5 let financira 100, 150, 200 tisoč evrov. Zanima me ali to drži in kaj je podlaga za takšno določitev, ker v gasilskih društvih je že slaba volja, zaradi tega? Jaz upam, da moje informacije niso resnične oziroma da ne nameravate tega storiti, ker to bi bila resnična škoda za prostovoljna gasilska društva. Glede na to, da deluje naš sistem tukaj se verjetno vsi strinjamo tako kot mora, da smo vzgled lahko vsem. Financiranje nekih obletnic namesto financiranja investicij je po mojem mnenju neprimerno. Če imamo mi sofinancirane opreme imamo mi jasne kriterije toliko denarja gre za to. Če bomo pa mi sedaj nekaj posplošili vsa gasilska društva 80. letnica košta toliko, 90. letnica, 100. letnica. Jaz mislim, da je to nepregleden sistem in tudi ni pošteno, ker so razlike med gasilskimi društvi glede na to katere kategorije so, glede na to s čim se ukvarjajo, kakšno območje pokrivajo, koliko imajo investicijskega plana vsako leto. Gospod Bizjak zanima me ali to drži?
Hvala lepa kolega Mahnič.  Glede vaših predlogov na seji odbora naj povem, da sem kot predsednik pisal dopis na Ministrstvo za obrambo glede dokumentacije, sem tudi osebno govoril z državnim sekretarjem Grošljem, ki mi je zagotovil, da ni nobenih problemov in da bodo na odbor zahtevano dokumentacijo poslali. Takoj, ko bo dokumentacija v parlamentu bom s tem seznanil člane in članice odbora in sklical tudi izredno sejo Odbora za obrambo.  Glede obiska v Postojni oziroma na osrednjem vadišču Slovenske vojske Poček je bil podan vaš sklep oziroma predlog. O tem predlogu nismo sklepali bom pa danes predlagal, da glasujemo o sklepu: »Odbor za obrambo v zvezi s problematiko osrednjega vadišča Slovenske vojske Poček organizira terensko sejo v Postojni.«  Sedaj dajem besedo državnemu sekretarju, mag. Milošu Bizjaku. Izvolite.
Miloš Bizjak
Hvala lepa za besedo.  Spoštovani poslanec Mahnič vaše upanje je utemeljeno, informacija je napačna, take odločitve ni in je ne bo.
Želi še kdo besedo? Izvolite, kolega Mahnič.
Glede na vaš odgovor, potem samo pobuda gospod Bevk glede na, verjetno bo kdaj še prišla kakšna pobuda, da Odbor za obrambo dobi kakšno dokumentacijo s strani Ministrstva za obrambo in predlagam, da se naslednjič pač da neki rok.   (nadaljevanje) Po navadi v tej državi tudi poslanci, ko imamo kakšne obligacije do države vedno dobimo rok, predpisan rok do kdaj moramo kaj storiti in naj tudi Ministrstvo za obrambo v tem primeru v roku, ki ga določimo. Če v sedmih dneh ne morejo zbrati celotnega gradiva kljub temu, da je to na kupih in se samo vzame, se zapakira in se pošlje pa naj bo štirinajst dni.
Jaz sem v dopisu napisal čim prej. Kako si razlagajo čim prej bomo sedaj videli? Gospod poslanec, Franc Jurša. Izvolite.
Hvala lepa.  Jaz bi vseeno predlagal, da državni sekretar malo bolj podrobno obrazloži kako potekajo dejansko nabave vozil. Ker to, kar je zahteval Žan Mahnič na neki način je v redu in da se mogoče odbor s tem seznani kako se sofinancirajo dejansko te nabave.
Želite besedo gospod državni sekretar?
Miloš Bizjak
Ta dopolnitev nisem razumel vozil ali za gasilce? Jaz predlagam, da na to vprašanje odgovori direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje bo bolj konkretna informacija.
Izvolite, gospod direktor Darko But.
Darko But
Hvala lepa za vprašanje.  Namreč sofinanciranje nabave gasilsko reševalne opreme poteka na dva načina. Za prvo je podlaga v sklepu ministra, kjer se pravzaprav zbirajo vloge s strani posameznih gasilskih enot za nabavo opreme in kot je poslanec Mahnič omenil tudi za sofinanciranje okroglih obletnic. Namreč, v okviru okroglih obletnic se kupuje oprema, ki jo, potem gasilci predajo ob sami prireditvi svojemu namenu. Drugi del pa je pravzaprav preko razpisa, za katerim stoji milijon 700 tisoč evrov, ker pravzaprav sofinanciramo nabavo gasilsko zaščitne reševalne opreme skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije, ki je bila nabavljena v preteklem letu.
Hvala lepa, gospod direktor. Ima še kdo od članov in članic odbora kakšno vprašanje ali pobudo? (Ne.)   Na glasovanje dajem predlog sklepa glede terenske seje: »Odbor za obrambo bo v zvezi s problematiko osrednjega vadišča Slovenske vojske Poček organiziral terensko sejo v Postojni.« Želi kdo razpravljati? Izvolite, kolega Mahnič.
Hvala, predsednik.  V Slovenski demokratski stranki bomo ta sklep podprli. Glede na to, da je bil sprejet sklep tudi Občinskega sveta Občine Postojne in da kakor vidimo, da se aktivnosti kljub sklepu na tem območju nadaljujejo menim, da je prav, da Odbor za obrambo ob vseh besedah, ki so bile povedane na prejšnji seji in ki so bile tudi kasneje izrečene tako s strani članov Odbora za obrambo kot s strani strokovne javnosti nenazadnje tudi vseh komentarjev, ki smo jih v tem času poslušali. Sedaj tukaj na tem odboru predvsem poslušamo mnenje, ki ga poda Ministrstvo za obrambo in pa Slovenska vojska radi bi pa slišali tudi mnenje občank in občanov Občine Postojna tako, da mi bomo to podprli. Ne vidimo nekega razloga zakaj se je to zavlačevalo glede na to predsednik… Jaz sem mislil, da boste to sklical glede na to, da v magnetogramu piše, da ste takrat na to mojo pobudo dajal. Ne vidim nobene ovire, da ne bi imeli seje odbora na terenu. Upam, da bo vsaj danes to sprejeto.
Točno drži ta navedba. Iz prejšnjega magnetograma žal pa nismo glasovali o predlogu za terensko sejo tako, da bomo danes to storili. Za besedo pa je želel še kolega Franc Jurša. Izvolite.
Hvala za besedo.  Jaz tega predloga ne bom podprl smo pa pripravljeni sprejeti sledeči predlog, da obiščemo Poček, da si ga ogledamo in da terensko sejo opravimo v Državnem zboru, ker takrat bo ta zadeva tudi bistveno lažje tehnično izpeljana.
Izvolite še.
Glede na to, da me kolega Žan Mahnič na neki način popravlja. Jaz predlagam, da si ogledamo Poček in da opravimo sejo v Državnem zboru, ker je tehnično to bistveno lažje izpeljati kot pa terensko sejo.
Naj povem eden predlog oziroma kako so to naredili na Komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu, ko so šli na Koroško ogledati institucije naše skupnosti in so potem zaradi lažje organizacije imeli terensko sejo seveda v Radovljici. V tem primeru bi lahko mi šli na ogled terenski v Postojno in se potem vrnili v Ljubljano in opravili sejo tukaj. Jaz sem odprt za vse možnosti in tukaj ne bom prav nič kompliciral. Kar se bomo oziroma boste odločili to bo veljalo.  Kolega Robert Pavšič je želel najprej besedo.
Hvala. Jaz se vsekakor strinjam, da ne bi preveč zapletali zadev, med tem ko potekajo pogovori med občino Postojna in tudi Ministrstvom za obrambo, da bi prilivali olje na ogenj še s takšno terensko sejo. Vsekakor pa je potrebno opraviti razpravo o tem. Ampak saj pravim, zelo previdno, ker je to zelo kompleksno vprašanje. Hkrati bi morali obravnavati in mnenja lokalne skupnosti, civilne iniciative, občinskega sveta, pregledati mnenje Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za infrastrukturo, si ogledati rezultate monitoringa. Mislim, da okoljski monitoring ravnokar se tudi zaključuje. In bi bilo smiselno počakati tudi na nove izsledke. In potem vse skupaj paketno obravnavati. Sem pa vsekakor za to, da si odbor zadeve ogleda na terenu. Glede na to, da sem pa sam Postojnčan je pa tukaj rahel konflikt interesov pri meni osebno. Malo težko se bom sedaj o tej zadevi na hitro tako odločil, ampak mislim, da ima kolega Mahnič neko kompromisno rešitev.
Izvolite, kolega Mahnič.
Jaz se strinjam tako v delu z gospodom Juršo kot tudi ne strinjam. Strinjam se, da se ogleda Poček. Ne nazadnje v prejšnjem mandatu smo bili enkrat. Mislim, da smo si eno vajo ogledali. Ne morem se pa strinjati, da je problem izpeljati terensko sejo. Sedaj, če smo jo v Poljanski dolini izpeljali v enem bunkerju gori na Rupnikov liniji, potem verjamem, glede na to, da je kolega Pavšič tudi član občinskega sveta, da bo brez problema lahko uredil, da imamo sejo tam, kjer pač zaseda občinski svet občine Postojna. Če je potrebno dodatnih dva tedna, tri tedne nimam problema s tem, da pač naredimo na način, da si Poček ogledamo in da potem tudi z vsemi deležniki govorimo. Vendar pa tako, če ne bo v enem tednu odgovora, kako bomo zadevo izpeljali, potem bomo pač v SDS zapisali zahtevo za sklic izredne seje in bomo pač v dveh tednih o tem tukaj govorili.
Sedaj tako, v Postojni najbrž ne bo neposrednega prenosa seje na tretjem parlamentarnem programu, tako da…  Bomo glasovali najprej o… / oglašanje iz klpi/ Izvolite, postopkovno kolega Pavšič.
Jaz bi prosil 5 minut, da se posvetujemo v koaliciji.
Okej. Odrejam 5 minut odmora. nadaljujemo čez 5 minut, to je ob 10 uri in 50 minut.
Mislim, da je minilo 5 minut odmora. V tem času smo oblikovali predlog sklepa, ki ga bom sedaj prebral in odprl razpravo. Predlog sklepa se glasi: Odbor za obrambo si bo ogledal osrednje vadišče Slovenske vojske na Počku, po pridobitvi izsledkov okoljskega monitoringa ter poročil Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor pa sklical sejo Odbora za obrambo v Državnem zboru Republike Slovenije. Izvolite, kolega Mahnič.
Ja, jaz bom ta sklep podprl, vendar bi pa prosil za časovnico.
Glede časovnice, jaz ne vem kdaj bodo izsledki okoljskega monitoringa. Mogoče bi kolega Pavšič kaj več vedel, kot občinski svetnik v Občini Postojna, pa tudi nek rok bomo potem dali Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za okolje, da pripravijo ustrezna poročila. Jaz o terminu bi težko zdaj povedal.. Lahko rečem, da bo seja čez 1 mesec, pa če ne bomo imeli gradiva, je ne morem sklicat. (nadaljevanje) Za besedo je prosil državni sekretar, mag. Miloš Bizjak, izvolite.
Miloš Bizjak
Glejte, kar zadeva Ministrstvo za obrambo, mi tu nimamo problemov. Z monitoringi, ki jih imamo in s končni poročili vas lahko seznanimo kadarkoli. V tem trenutku pa ne vem, kateri vsi monitoringi še potekajo in kdaj bodo ti rezultati, lahko vas pa v dveh dneh obvestimo točno o določenih monitoringih in o predvidenih rezultatih, ne o vsebini rezultatov, ampak časovnici, kdaj bodo rezultati.
Hvala lepa, gospod državni sekretar. Jaz bom na glasovanje ta predlog sklepa, bom pa poskrbel za to, da bo seja, da bo ogled terena čim prej in da bo čim prej tudi seja odbora oziroma takoj, ko bomo pridobili ustrezna poročila in ustrezne izsledke okoljskih in morebitnih drugih monitoringov. Bo v redu? Potem dajem na glasovanje naslednji sklep: Odbor za obrambo si bo ogledal osrednje vadišče Slovenske vojske na Počku, po pridobitvi izsledkov okoljskega in drugih monitoringov ter poročila Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor, pa sklical sejo Odbora za obrambo v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije. Predlagam, da o tem sklepu glasujemo. Glasujemo. Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep soglasno sprejet. S tem se vam zahvaljujem za udeležbo na današnji seji in vas lepo pozdravljam.