Spoštovani vsi prisotni, vas vse lepo pozdravljam! Začenjam 3. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti poslanec Jernej Vrtovec, Poslanska skupina Nove Slovenije. Imam pa tudi dve obvestili glede nadomeščanja zaenkrat, in sicer poslanka Nina Maurovič bo sodelovala na seji namesto poslanke Tine Heferle, Poslanska skupina Lista Marjana Šarca, in poslanka Meira Hot bo sodelovala na seji namesto poslanke Bojane Muršič, Poslanska skupina Socialnih demokratov.

Včeraj, 6. 11. 2018, ste prejeli predlog za razširitev dnevnega reda z novo A1 točko, in sicer: Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 18.a člena Zakona o maturi, osmega odstavka 64. člena in 65. člena Zakona o osnovni šoli ter 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu in Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ustavno sodišče je omenjeno pobudo za oceno ustavnosti posredovalo 19. marca 2018 in pozvalo Državni zbor, da se o navedbah v pobudi izjasni v roku 60 dni. Vlada je mnenje posredovala 15. maja 2018, po sklicu današnje seje našega odbora pa je mnenje k pobudi posredovala tudi Zakonodajno-pravna služba, in sicer z dne 2. 11. 2018. S tem so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo pobude na matičnem delovnem telesu, ker pa se je rok za mnenje, ki nam ga je določilo Ustavno sodišče, že iztekel, je bila predlagana razširitev dnevnega reda s to točko. Ne glede na iztek roka predlagam, da tudi glede tega mnenja Zakonodajno-pravne službe ta odbor nekaj reče. Ali želijo glede tega svoja stališča o predlogu za razširitev dnevnega reda podati predstavniki posameznih političnih skupin v tem odboru? Ugotavljam, da ne. Torej, prehajamo na odločanje o predlogu, ki sem ga prej prebral, da ga ne berem še enkrat. Glasujemo.

Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (1 član.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet, torej je dnevni red razširjen z A1 točko dnevnega reda in potem še z dvema ostalima, ki ste ju prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na A1 TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI TRETJEGA ODSTAVKA 18.A ČLENA ZAKONA O MATURI, OSMEGA ODSTAVKA 64. ČLENA IN 65. ČLENA ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI, 10. ČLENA ZAKONA O INFORMACIJSKEM POOBLAŠČENCU IN ZAKONA O VARSTVU PRAVICE DO SOJENJA BREZ NEPOTREBNEGA ODLAŠANJA.

Na voljo imamo gradivo, ki sem ga prej uvodoma pri razširitvi že prebral, torej pobuda z dne 19. 3. 2018, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 2. 11. 2018 in mnenje Vlade z dne 15. 5. 2018.

K obravnavi te točke so bili povabljeni predstavniki Vlade in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Ali želi kdo od vabljenih besedo? Predstavniki Vlade? Izvolite, državna sekretarka.

Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci ter vsi ostali prisotni! Bom zelo kratko podala obrazložitev. To kar obsežnega mnenja Vlade, kot je bilo uvodoma rečeno, ste prejeli, kjer Vlada navaja podrobne vsebinske utemeljitve in se opredeljuje do vseh pobudnikovih navedb. Naj samo povem, na kaj se ti členi, kjer pobudnik opozarja na domnevno neustavnost, nanašajo.

Gre za 18.a člen Zakona o maturi, ki določa, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabljati za razvrščanje šol. To letno analizo kakovosti mature po posameznih šolah pripravi Državni izpitni center v skladu z metodologijo, ki je vnaprej določena, in ta metodologija je določena na predlog Državne komisije za splošno maturo oziroma Državne komisije za poklicno maturo, določi jo pa minister. Podobno določbo kot ta Zakon o maturi glede uporabe podatkov iz letne analize kakovosti mature ima tudi Zakon o osnovni šoli, ki v osmem odstavku 64. člena določa, da se podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja ne smejo uporabljati za razvrščanje šol.

Pobudnik očita tem zgoraj citiram določbam, ki sem jih naštela, poseganje v njegovo pravico do splošne svobode ravnanja, do svobode izražanja in pa kot staršu tudi poseg v pravico do vzgoje in izobraževanja otrok, zato ker te zakonske določbe prepovedujejo razvrščanje šol glede na dosežen rezultat na maturi in na nacionalnem preverjanju znanja.

Vlada meni, da navedeni členi niso v nasprotju z ustavo, in enako, verjetno bo kasneje obrazloženo, izhaja tudi iz mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki ga je podala, in z njim se tudi strinjamo, da torej niso podani razlogi za neustavnost omenjenih členov, in predlagamo, da tudi vaš odbor sprejme tako odločitev. Hvala lepa.

Hvala.

Želi še kdo od predstavnikov Vlade predvsem glede 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu kaj reči? Če ne, ali želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Ta odbor je pristojen za obravnavo tistega dela pobude, ki se nanaša na 10. člen Zakona o informacijskem pooblaščencu, ki ureja pridobitev zahtevanih informacij in dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja. Pobudniki ne povejo, v čem naj bi bila izpodbijana zakonska določba v neskladju z ustavo. Poleg tega je iz vsebine določbe, ki ureja dolžnosti odgovorne osebe organa v zvezi s posredovanjem informacij javnega značaja v postopku pred informacijskim pooblaščencem in pooblastila informacijskega pooblaščenca, če mu odgovorna oseba organa teh informacij noče posredovati, je očitno, da se določba ne nanaša na pobudnike, saj slednji niso ne odgovorne osebe organa ne informacijski pooblaščenec. Zato menimo, da izpodbijana določba Zakona o informacijskem pooblaščencu ne posega v pravni položaj pobudnika in Ustavnemu sodišču predlagamo, da se pobuda v tem delu zavrže.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi predstavnici Zakonodajno-pravne službe za to dodatno pojasnilo.

Ali želi razpravljati kdo od članic in članov odbora? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

Prehajamo na odločanje. Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 18.a člena Zakona o maturi, osmega odstavka 64. člena in 65. člena Zakona o osnovni šoli, 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu in Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja; mnenje se pa nanaša predvsem na tisti del, za katerega smo mi kot odbor pristojni, torej na 10. člen Zakona o informacijskem pooblaščencu. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo sprejeto mnenje vključeno, in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče.

S tem zaključujemo A1 točko dnevnega reda.

Preden preidemo na 1. točko dnevnega reda, še eno obvestilo glede nadomeščanja. Naknadno sem bil obveščen, da na seji sodeluje poslanec Gregor Židan namesto poslanca Janija Möderndorferja, Poslanska skupina… Zdaj moram pa že pogledati, katera… / smeh/… / oglašanje v ozadju/ SMC-ja, ja, hvala lepa. Hvala.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O STVARNEM PREMOŽENJU DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI, SKRAJŠANI POSTOPEK, ki ga je Državnemu zboru že pred časom predložil Državni svet.

Kot gradivo ste glede tega zakona prejeli mnenje Vlade z dne 26. julija 2018, mnenje Združenja občin Slovenije z dne 25. julija 2018, mnenje Skupnosti občin Slovenije z dne 6. avgusta 2018, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. oktobra 2018 in mnenje Združenja mestnih občin Slovenije z dne 5. 11. 2018.

K tej točki so bili vabljeni predstavniki Državnega sveta kot predlagatelja, predstavniki Ministrstva za javno upravo, predstavniki Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

V roku, ki ga določa poslovnik, so amandmaje k temu predlogu vložile poslanske skupine Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, SMC, Desusa in Stranke Alenke Bratušek, in sicer k 2. in 3. členu.

Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Predlagam, da nadaljujemo razpravo na način, da razpravljamo po vrsti o posameznih členih ter sproti razpravljamo in glasujemo o amandmajih ter morebitnih amandmajih odbora, na koncu pa še o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Verjamem, da želi predstavnik predlagatelja Državnega sveta podati dodatno obrazložitev. Izvolite, gospod Rokavec.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, vsi navzoči!

Državni svet želi s predlagano spremembo in dopolnitvijo Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti predvsem odpraviti pravno praznino, ki je nastala s sprejetjem novega zakona in njegovo uveljavitvijo letos v mesecu marcu. Namreč, ključen problem je nastal v tem, da samoupravne lokalne skupnosti ne morejo dopolnjevati načrta ravnanja s stvarnim premoženjem ali pa sprejeti načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2019 po veljavnem zakonu brez prehodnega obdobja, razen če so že pričeli s postopki pred uveljavitvijo zakona 10. marca letos, to je skorajda praktično nemogoče. Drugi problem je v tem, namreč, tako prejšnji zakon kot tudi ta je sicer dopuščal tako imenovano 20 % možnost spreminjanja tega načrta, če je ta določba zapisana v sprejetem občinskem odloku. Teh možnosti so se, po oceni, ki smo jo preučili, v Sloveniji občine posluževale zelo redko, ker je predvsem ingerenca, pa tudi na nek način interes, da pride do neposrednega odločanja pri spreminjanju načrtov razpolaganja s stvarnim premoženjem na ravni občinskega sveta. Zato tu obstaja dejansko pravna praznina, predvsem pa nastaja gospodarska škoda. Gospodarska škoda nastaja v tem, da enostavno ni možno sklepati pravnih poslov v primerih, ko nastopijo investitorji. Vemo, da investitorji, ko nastopijo, želijo zelo hitro in fleksibilno rešitev, se pravi mesec, dva meseca je tisto kritično obdobje za reševanje tovrstnih vprašanj, prehodno obdobje pa je vezano med marcem 2018 do 1. 1. 2020. S predlagano spremembo zakona tako omogočam odpravo prehodnega obdobja in omogočamo sprotno fleksibilno sprejemanje in dopolnjevanje načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem, se pravi države in pa samoupravnih lokalnih skupnosti. Seveda smo pridobili tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, vidimo, da so tukaj dejansko določeni pomisleki na neenakost in mislim, da je to možnost možno reševati tudi že eni predlogi rešitev nastajajo, predvsem kar tiče rešitve v 2 člen. Menimo pa, da so rešitve v 1. in 3. členu ustrezne, predvsem pa si želimo, da bi to pravno praznino odpravili in omogočili, se pravi na nek način odpravo povzročanja gospodarske škode, ki nastaja občinam in posledično tudi državi kot celoti. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Rokavec.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za javno upravo državni sekretar? Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Člani odbora in drugi prisotni lep pozdrav tudi v imenu Ministrstva za javno upravo!

Ministrstvo za javno upravo se absolutno strinja s tem, da je nastala pri sprejemanju zakona mogoče zaradi nevpadljivosti vseh sodelujočih tudi malenkostna težava za obdobje leta 2019 pri sprejemanju sprememb in pa na novem sprejemanju program razpolaganja s stvarnim premoženjem občin in država lahko rečemo, kajti to se lahko uvede šele z letom 2020, zato je to praznino smiselno zapolniti in enako je smiselno mogoče razmisliti v tem trenutku tudi o zapolnitvi ne samo z dopolnitvijo programa razpolaganja premoženja s strani lokalnih skupnosti, kajti identično se zgodi tudi v segmentu države in je smiselno dopolnitev zakona izpeljati tudi na način, da se kar se omogoča lokalnim skupnostim omogoči tudi segmentu države v primeru, če bi se to lahko uporabilo tudi v prihodnje. Tako, da sama sprememba kar se nas tiče ni sporna, imamo pa malenkostne pomisleke v tekstu, ki je bil napisan s strani državnega sveta, da ga je možno in tudi na pomisleke Zakonodajno-pravne službe, da je možno sam tekst oblikovati boljše in bolj jasno za rešitev tega problema.

Hvala lepa. Zdaj imam s strani skupnosti občin predvidena dva prisotna. Kdo želi besedo? Izvolite, gospod Iztok Mori.

Hvala lepa. Lep pozdrav tudi z naše strani! Prihajam iz Mestne občine Velenje, zastopam pa interese skupnosti občin Slovenije in pa Združenja mestnih občin Slovenije in pa združenja Mestnih občin Slovenije. Jaz moram povedati, da kar je bilo danes tukaj povedano s strani Državnega sveta in pa s strani državnega sekretarja, da popolnoma podpiramo to, dejansko bi pa rad predstavil kaj se nam v praksi dogaja kot v letu 2019 občine ne bodo mogle spreminjati načrta razpolaganja med premičnim premoženjem. Enostavno občine vodimo nekoliko ogromno projektov takšnih in drugačnih, recimo konkreten primer lahko povem kar se tiče izgradnje kolesarskih stez in prijave na evropska sredstva. V kolikor mi teh zemljišč, ko projektiramo kolesarske steze, ne bomo mogli odkupovati, te kolesarske steze ne bomo mogli niti prijavljati za razpis za evropska sredstva na Ministrstvu za infrastrukturo. To je samo eden izmed teh primerov. Drugi primer lahko povem so naše občanke in občani kateri imajo željo odkupovati stanovanja katera imajo na določen čas v neprofitnem najemu. Če nimamo v načrtu razpolage z nepremičnim premoženjem določeno odprodajo teh stanovanj, dejansko te prodaje eno leto stojijo in občankam in občanom dejansko to ni jasno. In za sam razvoj mesta, sam razvoj občine je nujno potrebno, da lahko občine razpolagajo z nepremičnim premoženjem, ta načrt tudi spreminjajo. Moram reči, da smo sodelovali pri tem zakonu od samega začetka in da se moram tudi zahvaliti vsem, ki so pripravili ta zakon, da so to določbo, da lahko spreminjamo načrt tudi med letom, upoštevali in dali tudi v zakon. Problem je samo ta prehodna določba, ker v let u2018 in 2019 tega ne moremo početi. Vemo pa vsi, da prihajamo nekako v obdobje črpanja teh sredstev s strani Evrope in da občine ta zemljišča, ki jih kupujemo, nujno potrebujemo tudi za to. Hvala. Jaz mislim, da kar se tiče same utemeljenosti spremembe tega, da je kar dovolj dobra, zdaj, če še želite stališče s strani naše pravne službe, pa lahko še podam besedo kolegici, če se, spoštovani vodja, strinjate. Hvala lepa.