Lep pozdrav na 2. redni seji komisije.

Obveščam, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani komisije, in sicer opravičili so se mag. Bojana Muršič, Jernej Vrtovec, ki se je opravičil za začetek seje. Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastilom pa sodeluje Jože Lenart… Ne, se opravičujem. Namesto Jožeta Lenarta Nina Maurovič, potem namesto gospoda Janše ga nadomešča poslanec Danijel Krivec. To sta ta 2, ki nadomeščata.

Zato prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje… V redu. Poslanka Andreja Šušmelja pa nadomešča poslanca Vojka Starovića. Drži? In še Luko Mesca nadomešča Primož Siter. Sem prav povedal? Siter, evo. Zdaj smo pa obdelali vse, ki nadomeščajo. Hvala.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije z eno točko dnevnega reda, in sicer Predlog zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za leto 2017. Vaših predlogov za spremembo dnevnega reda v predvidenem roku nisem prejel, zato dnevni red ostaja tak, kot ste ga prejeli s sklicem.

kot matično delovno telo. Za obravnavo te točke imamo naslednja gradiva, in sicer v tiskani obliki ste prejeli spremni dopis Vlade, kazalo, tabelarni del predloga zaključnega računa, torej splošni in posebni del, konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin ter pojasnila Vlade o razlogih za neupoštevanje posameznih predlogov, popravkov revizorja. Potem ste prejeli celotno gradivo, javni del, ki je objavljen tudi na spletnih straneh Državnega zbora, pa revizijsko poročilo o Predlogu zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za leto 2017, ki sicer nosi oznako 'poslovna skrivnost' po ZGD-1 in ste ga prejeli v varnostni predal UDIS, revizijsko poročilo z zakritimi tajnimi podatki, ki je javno dostopno na spletni strani Računskega sodišča, in ste prejeli sestavni del gradiva kot tudi obrazložitev zaključnega proračuna, Proračuna Republike Slovenije za leto 2017 (tega ste prejeli proti podpisu), pa mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki je tudi objavljeno na straneh Državnega zbora, in revizijsko poročilo Zbirna bilanca stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2017 (tudi to je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora skupaj s sklicem). Zdaj v zvezi z gradivi, ki so označeni z oznakami 'zaupnosti', vas prosim, da v primeru, če boste želeli govoriti o teh podrobnostih iz teh poročil, da na to posebej opozorite, da bomo zaprli sejo za javnost. Sicer bi pa želel, da o zaključnem proračunu ne bi govorili na zaprti seji, ampak da ta del opravljamo na odprti, odprtem delu.

Obveščam vas, da so na sejo k tej točki povabljeni Marjan Šarec, predsednik Vlade, ki se je opravičil, dr. Andrej Bertoncelj, minister za finance, Rudi Medved, minister za javno upravo, Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, Državni svet, Vlada, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za javno upravo in Računsko sodišče. Naj pojasnim, da so minister in Ministrstvo za javno upravo k tej točki vabljeni, ker imamo kot del gradiva tudi analizo plač v javnem sektorju v letu 2017.

Zdaj predlagam, da uvod v razpravo podajo predstavniki Vlade oziroma Ministrstvo za finance, ki so zaprosili tudi za pač video predstavitev. Potem pa bodo svoje ugotovitve iz revizijskega poročila povedali še predstavnik Računskega sodišča in pa seveda, če bodo želeli, predstavniki Državnega sveta. Nato pa bi prešli na razpravo poslancev. Besedo torej najprej dajem predstavnikom Vlade oziroma Ministrstvu za finance in potem še Ministrstvu za javno upravo.

Prosim, gospa Jazbec.

Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni.

A bomo, lahko prosim…

Ja.

… videli tole. / oglašanje iz dvorane/ Ja, jaz tukaj ga tudi vidim. O super, najlepša hvala. Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu.

Vlada Republike Slovenije je Predlog zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za leto 2017 pripravila in posredovala Državnemu zboru v sprejem, hkrati pa tudi dokončno poročilo Računskega sodišča. Zdaj dovolite mi, jaz sem pripravila oziroma s sodelavci smo pripravili eno tako krajšo prezentacijo, da ne bomo naštevali samo veliko število številk, ampak da so, kakšne stvari se bistveno lažje pač vidijo, če so še na kakšnih slikicah ali pa v tabelah. Tako da zaključni račun vsebuje te dele, to so opredelitev makroekonomskih izhodišč, splošni del proračuna, se pravi tukaj so prikazani prihodki in odhodki po ekonomski klasifikaciji, potem posebni del proračuna, kjer so prikazani uporabniki, torej institucionalna klasifikacija in pa programska klasifikacija, kako je bil denar porabljen, in pa tretji del, načrt razvojnih programov, to je pa najbolj podroben del proračuna, kjer so pa v bistvu prikazani vsi projekti in ukrepi, ki se financirajo iz državnega proračuna. Poleg teh številčnih delov ima zaključni račun tudi obrazložitve posameznih delov, se pravi, kjer se opiše in posamezne te ekonomske kategorije in potem posamezne tudi uporabnike. Se pravi to je zelo, zelo debelo poročilo, ki ga dobite na mizo, in sicer te številke so prikazane v, torej, sprejeti proračun, potem kakšna je bila dejanska realizacija in pa odstopanja in pa tudi pojasnjeni so razlogi za odstopanja. Poleg teh 3 delov proračuna so dodane tudi obrazložitve podatkov iz bilance stanja, poročilo o upravljanju denarnih sredstev enotnega zakladnega računa in pa še posebne druge tabelarne priloge.

Zdaj, če pogledamo natančneje, kakšni so bili ekonomski kazalci, na podlagi katerih je bil pripravljen državni proračun, vidimo, da se je dejansko letna nominalna rast, da je bila napovedana, da bo 2,3-odstotna, medtem ko je bila dosežena 5-odstotna, se pravi bistveno bolje, kot je bilo načrtovano, tako BDP kot posamezne komponente, predvsem rast izvoza in pa osebna potrošnja, in pa trg dela – in to posebej poudarjam zato, ker potem, ko bomo videli številke, bomo videli, da so bili pač doseženi prihodki višji od načrtovanih iz teh domačih virov in da je pač tole, da so podlaga te napovedi, ki so bile v bistvu na vseh teh ključnih področjih nižje od pričakovanih, pardon, nižje od dejansko potem realiziranih. Rada bi pa opozorila tudi na to, da je, da so bile investicije, da je bila stopnja investicij, ki je bila, torej rast investicij v osnovna sredstva, ki je bila v preteklem letu še negativna, glede na predhodno leto je bila načrtovana, da bo 7 %, in je bila v bistvu rast investicij 12-odstotna. Tako da so bile dejansko vse te, vsi ti kazalniki so bili boljši, kot je bilo načrtovano oziroma kot so bili tisti, kose je dejansko proračun sprejemal. Proračuna za lani sta bila v bistvu samo dva, se pravi ni bil potreben rebalans in bil je pač sprejeti proračun, ki je načrtoval 8 milijard 846 milijonov prihodkov in 9 milijard 527 odhodkov er primanjkljaj v višini 681 milijonov, medtem ko dejansko realiziranih je bilo 8 milijard 830 milijonov, ali 99,8 načrtovanih in pa odhodki so bili nižji. Znašali so 9 milijard 156 v globalu. Se pravi je bil dosežni primanjkljaj več kot pol manjši od načrtovanega. Če pogledamo nekoliko natančneje strukturo prihodkov, tukaj je prikazana realizacija preteklega leta po tem kakšna je bila v sprejetem proračunu načrtovana in kakšna je bila potem dosežena. Dejansko vidimo, da smo povsod presegli načrte in da je v bistvu edina siva lisa, da tako rečem, so prejeta sredstva iz Evropske unije, kjer so bili načrti bistveno višji od dejansko dosežene realizacije, ampak naj tukaj že tudi takoj povem, da so evropska sredstva z vidika doseganja salda,da so v bistvu nevtralna, ker če ni odhodkov, potem tudi ni prihodkov. Tako, da te nižji prihodki ne vplivajo na sam saldo tekočega leta, ampak pomenijo pač potem prenos te sredstev tako na prihodkovni kot tudi odhodkovni strani v naslednje leto. Tukaj je še struktura največje prihodkovne postavke, da tako rečem, to so davčni prihodki. 45 odstotkov vseh davčnih prihodkov predstavlja davek na dodano vrednost. Druga največja postavka so trošarine. Tretja je davek od dohodkov - tretja je dohodnina in potem ej še večja postavka davek od dohodkov pravnih oseb. Vsi ti davčni prihodki v bistvu so se realizirali v višjem znesku kot je bilo načrtovano. razloge sem pa tudi pojasnila. Potem pa, če si pogledamo še odhodke, samo nekoliko podrobneje pač po teh ekonomskih skupinah. Najvišjo postavko predstavljajo tako imenovani tekoči transferji. V teh transferjih so največji transferji javni zavodi. To so torej plače in materialni stroški v javnih zavodih, ki so znašali- lani so bili pač te drugi tekoči domači transferji realizirani v višini 3 milijarde 360 milijonov. Največ torej za transferje v javne zavode in drugi transfer je transfer v skladu socialnega zavarovanja. Gre predvsem za transfer v pokojninsko blagajno. Torej ta dopolnilni transfer, ki uravnoteži, zato ker prihodki pokojninske blagajne - torej iz prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne zadostuje pač za izplačilo vse pokojnin. Potem naslednja postavka - in še tretja večja postavka v tekočih transferjih so pa transferji posameznikom in gospodinjstvom. Teh je bilo milijarda 261 milijonov. Večina gre za družinske prejemke in starševska nadomestila, to je 507 milijonov. Za zagotavljanje socialne varnosti je šlo 272 milijonov ter za nezaposlene 168 milijonov. Med tekoče odhodke potem spadajo pa stroški dela. Teh je za milijardo 174 milijonov. Predstavljajo 4,2 odstotni porast glede na predhodno realizacijo. To so samo stroški dela neposrednih proračunskih uporabnikov, medtem ko so ostali že skriti- mislim skriti - zajeti v tekočih transferjih. Se pravi sredstva za plače pri tako imenovanih posrednih proračunskih uporabnikih. Med tekočimi odhodki so na drugem mestu obresti. Teh je bilo lani za 977milijonov v skladu z načrti in pa izdatki za blago in storitve, ki so znašali 727 milijonov oziroma 6 odstotkov manj od načrtovanega. Investicijskih odhodkov je bilo v prejetem proračunu sicer 497 milijonov, realiziranih pa pote 371 milijonov. Razlog za nižjo realizacijo tukaj bi bila dejansko ta evropska sredstva, ki so bila načrtovana pa potem neporabljena. Večino teh investicijskih odhodkov se realizira pri Ministrstvu za infrastrukturo. In investicijski transferji. So pa znašali 233 milijonov, od tega recimo občinam 94 milijonov in pa javnim zavodom 60 milijonov. In pa plačila sredstev v proračun EU: ta so pa približno bila pač v skladu z načrtovanimi. Tukaj smo pač odvisni od višine BDN, od DDV, od pobranih carin in pa od tega kako hitro države članice črpamo ta evropska sredstva in se potem prilagaja znesek potrebnih vplačil. Zdaj, če pogledamo glede EU, tudi lani smo v odnosu do Evropske unije realizirali neto proračunski presežek. Sicer v višini 9 milijonov evrov. Na sliki je prikazano kateri so bili glavni viri. Glavni viri so bili dejansko izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike, medtem ko je pač kohezijska politika nekoliko pač zaostajala. Iz proračuna EU smo prejeli 387 milijonov, vanj smo vplačali 378 milijonov, od tod presežek. Vetu 2017 je bila pa izplačanih tudi 63 milijonov za izvajanje finančnih instrumentov, te se pa evidentirajo v financah prihodkov in odhodkov državnega proračuna. Na hitro še B bilanca, tako imenovana, se pravi, prejemki računa finančnih terjatev in naložb. Prejemkov je bilo tukaj 6 milijonov, predvsem so kupnine iz postopkov lastninskega preoblikovanja podjetji, ki jih je DSO plačal v proračun in pa poplačila unovčenih terjatev. Unovčenih poroštev. Potem, glavnino izdatkov v B bilanci predstavljajo ta izplačila za poplačilo starega deviznega varčevanja jamstva in pa dokapitalizacije. Tako, da je bilo v bistvu tako imenovani saldo B bilance je znašal 189 milijonov evrov. C bilanca so torej odplačila dolga in pa najem novih posojil oziroma izdaje novih obveznic. Realizacijo odplačil dolga lani je zapadlo dve milijardi 774 milijonov, to je 97 procentov načrtovanih sredstev. Dolg državnega proračuna na 31. 12. 2017 je znašal 28 milijard 700 milijonov oziroma 66,4 odstotke bruto domačega proizvoda. V lanskem letu se je dolg povečal za 1,6 milijarde. To je logično, dokler pač državni proračun izkazuje primanjkljaj, tako v A kot v B bilanci se je treba za ta primanjkljaj dodatno zadolžiti. Sestavni del zaključnega računa je tudi zbirna bilanca stanja. Tukaj je prikazano zelo na grobo njena activa passiva. Se pravi na aktivni strani je približno 23 milijard 800 dolgoročnih sredstev in sredstev v opravljanju in za 7,7 milijard kratkoročnih ter 252 milijonov zalog, medtem ko je na passivi vir tega, so pa predvsem lastni viri in dolgoročne obveznosti. Tega je 25 milijard in pa kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve. Zdaj največja postavka, torej na aktivni strani, so dolgoročna sredstva in sredstva v opravljanju. Tukaj gre pač za dolgoročne finančne naložbe, to so sestavljen - torej - državnih družb, finančnih institucij, javnih podjetji, javnih skladov. Tega je za 122. 8 milijard. Potem 6,2 milijardi je knjigovodska vrednost nepremičnin in pa tretja največja so terjatve za sredstva dane v opravljanje, se pravi to je to kar je v opravljanju pri posrednih uporabnikih proračuna. Toliko z moje strani zdaj kot uvod. Jaz bi mogoče tukaj povedala samo še no, da je Računsko sodišče, je v predlogu zaključnega računa proračuna podalo mnenje s pridržkom, medtem ko na zbirno bilanco pa ni podalo mnenja. To je v bistvu praksa zadnjih let. Da dobimo tako mnenje Računskega sodišča glede teh ugotovljenih nepravilnosti v revizijskem poročilu. Tako za zaključni račun kot za bilanco smo se med letom na bilateralnih sestankih z Računskim sodiščem usklajevali glede predlaganih rešitev. Mi moramo pripraviti tudi odzivno poročilo na zbirno bilanco stanja do - imamo rok naslednji mesec in bomo pač to tudi pripravili. Računamo, da na podlagi predlaganih rešitev, ki jih pripravljamo v tem odzivnem poročilu, da bodo v porevizijskem poročilu te naši popravljalni ukrepi opredeljeni kot zadovoljivi.

Jaz bi se sedaj tukaj ustavila. Bom pa, potem poslušala odgovoriti na kakšna dodatna vprašanja glede na pač teme, ki bodo izpostavljene.

Hvala lepa.

Hvala.

Obveščam, da poslanca Aleksandra Reberška nadomešča poslanec Jožef Horvat iz Nove Slovenije. Želi MGRT kaj dodati? Potem pa predajam besedo Računskemu sodišču.

Gospod Vesel.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Na kratko bi predstavil revizijsko poročilo.

In sicer, revizijsko poročilo predloga zaključnega računa proračuna in potem lahko tudi zbirne bilance stanja, ker ti dve revizijski poročilo seveda velja obravnavati skupno, ker se lotevata več ali manj iste tematike.

Kot že rečeno Računsko sodišče je podalo na predlog zaključnega računa glede splošnega dela proračuna mnenje s pridržkom in glede pravilnosti poslovanja torej poslovanja v skladu s predpisi tudi mnenje s pridržkom, pri čemer je tudi predlagalo popravek revizorja, ki vam ga bom poslušal razložiti v nadaljevanju. Zgolj nekaj ključnih podatkov, čeprav so bili že povedani pa morda tudi z našimi poudarki v revizijskem poročilu je pa seveda o tem napisano veliko več.

Prihodki proračuna so bili višji v letu 2017 glede na leto 2016 za 6,2 %, odhodki pa tudi višji za 1,7 % kot v primerjavi z letom 2016. To potrjujemo v svojem revizijskem poročilu. Imeli smo proračunski primanjkljaj nekje v višini nekaj malega več kot 326 milijonov pri čemer poudarjamo, da je delež državnega proračuna v bruto domačem proizvodu narastel na 66,4 % torej nekaj je razrastel glede na leto 2016. Posebno pa izpostavljamo nekaj, kar ni novo niti za Državni zbor niti za davkoplačevalce in to je, da imamo zelo slabo črpanje iz evropskih sredstev. V proračun smo vplačali sicer 9,2 odstotka manj kot je bilo načrtovano, vendar smo iz proračuna Evropske unije prejeli 58 % manj kot je bilo načrtovano v letu 2017 in smo bili zelo blizu statusa neto plačnika v evropsko blagajno. Le 9 milijonov nas je ločilo od tega zelo sicer privilegiranega statusa, če sem lahko malo ciničen. Zakaj toliko manj? Zato, ker smo imeli zelo slabo črpanje prihodkov iz strukturnih skladov, 91 % manj kot je bilo načrtovano - to je seveda podatek, ki ga posebej izpostavljamo - in 61 % manj prihodkov iz tako imenovanega kohezijskega sklada. Pa tudi iz drugih virov financiranja, kar v revizijskem poročilu natančno poročamo je bilo črpanje slabše. Načrtovani presežek iz vidika evropskih sredstev je bil preko 505 milijonov evrov realiziran presežek pa je bil 9 milijonov evrov. Samo toliko o razliki o čemer govorimo. To je resda pomembno vplivalo tudi pa ne zgolj samo to na nižjo realizacijo tako imenovanih investicijskih transferjev in investicijskih odhodkov. Kajti, pomemben podatek, ki ga izpostavljamo v našem revizijskem poročilu je, da so bili investicijski transferi v letu 2017 za 32 % nižji od načrtovanih. Investicijski odhodki pa nižje od načrtovanih za 25,4 %. To je seveda pomemben podatek, ker govori o tako imenovani razvojni komponenti proračuna. Razkrili smo nekaj napak v računu finančnih terjatev in naložb v tako imenovanem splošnem delu, kjer izrekamo mnenje s pridržkom. In sicer menimo, da imamo za 2,5 % podcenjenih prejemkov in pa za 6,2 % precenjenih izdatkov državnega proračuna. O natančni vsebini tudi poročamo. Pri previsoko izkazanih izdatkih gre seveda izpostaviti ključni del, kjer že nekaj let pravzaprav imamo razpravo o evidentiranju izdatkov za posojila javnemu skladu Republike Slovenije za podjetništvo in javnemu skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja v višini preko 12 milijonov evrov. Ravno za ta sredstva predlagamo popravek revizorja, kar nam daje posebej možnost šesti odstavek 27. člena Zakona o javnih financah in to ponovno predlagamo Državnemu zboru in smo v osnutku revizijskega poročila seveda predlagali tudi Vladi in Ministrstvu za finance, pa do tega že nekaj let ne pride. Nepravilnosti pri izvrševanju proračuna se tako kot prejšnja leta vežejo na zelo različne predpise ali pa zelo različne načine in vrste izdatkov. Največje nepravilnosti, najpogostejše so na področju transferjev, torej transferjev zavodom, drugim prejemnikom sredstev, kjer govorimo predvsem o problematičnem nadzorovanju, načrtovanju in tudi seveda kontroli potem takšnih izdatkov. Pomemben del se veže na plače oziroma tako imenovan delovno-pravni sistem, na druge vrste odhodkov, ki jih bom natančno pojasnil, in tako imenovano splošno proračunsko rezervacijo, kjer pri splošni proračunski rezervaciji velja omeniti, da se sredstva te splošne proračunske rezervacije zagotavljajo ali pa porabljajo za namene, ki jih je bilo mogoče načrtovati, in ne za namene, ki jih ne bi bilo mogoče načrtovati, torej za ta inštrumentarij, ki ga je potrebno načrtovati v izvrševanju proračuna, ne pa za, torej porablja se za predvidene dogodke, tiste, ki jih je potrebno… / nerazumljivo/ ne pa za nepredvidene dogodke. Sredstva iz splošne proračunske rezervacije so bile zagotovljene(?) za sanacijo naravnih nesreč, za kar so predvidena sredstva tudi že v proračunski rezervi, torej obe dimenziji, razlikovani med proračunsko rezervo in splošno proračunsko rezervacijo. Pri samih kršitvah predpisov je Računsko sodišče se seveda ni omejilo zgolj na Zakon o javnih financah, pa Zakon o izvrševanju proračunu ali pa nekaj podzakonskih predpisov obeh teh predpisov, temveč tudi na številne druge predpise. In recimo razkrivamo nekaj razkritij, povezanih z Zakonom o vodah, kjer Vlada ni pravočasno izdala uredbo o rabi termalne vode recimo, kjer se ne zaračunavajo koncesijske dajatve, kot bi se morale pri uporabnikih termalnih voda, pitne vode in tako naprej, in tudi v tem delu smo zahtevali jasne in eksplicitne popravljalne ukrepe. Mi smo zahtevali popravljalne ukrepe oziroma odziv na poročila za 3 ministrstva, prejeli smo jih praktično pred oziroma proti koncu meseca oktobra. Trenutno jih pregledujemo in vam bomo poročali v porevizijskem poročilu o ustreznosti vseh 3 odzivnih poročil. Odzivna poročila so se vezala na, torej na porabo teh naravnih virov, torej vode, in pa na evidentiranje oziroma povračila, vplačila v državni proračun iz naslova najemnin nepremičnega premoženja, ki je v upravljanju javnih zavodov. To je problematika, ki je izrazito problematična, tako s sistemskega vidika, kajti zlasti manjši javni zavodi ali pa večji na področju šolstva, zdravstva, kulture oddajajo sredstva, ki so jim dana v upravljanje, pa ta ne preidejo kot prihodek državnega proračuna. Zato smo tukaj zahtevali odzivna poročila z, bom rekel, natančno opredelitvijo, koliko je teh sredstev. Teh sredstev sicer vemo, koliko je, preko 6 milijonov na nivoju vseh teh zavodov, vendar natančno po strukturi zavodov, kaj velja tukaj narediti in mislim, da se bomo s tem vprašanjem ukvarjali tudi v letošnjem letu pri revidiranju državnega proračuna, ker ga seveda moramo revidirati v vsakem letu.

Naj omenim še nekaj predpisov, nekaj razkritij, ki jih vendarle velja morda posebej izpostaviti. V skladu z Zakonom o javnih financah tako razkrivamo, da pristojna ministrstva niso ustrezno nadzirala javnih zavodov in skupaj z Vlado niso zagotovila, da bi bile najemnine, kot že omenjeno… / nerazumljivo/ stvarnega premoženja države na en prihodek državnega proračuna. V programu prodaje finančnega premoženja, ki je bil edini cilj prodaje doseganje čim višje kupnine, niso bile določene metode prodaje, kot so predpisane z zakonom. Pri Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2017 in 2018 bi posebej radi izpostavili dejstvo, ki ga razkrivamo, da posrednim proračunskim uporabnikom niso bila pravočasno posredovana izhodišča za pripravo njihovih finančnih načrtov, kar je izrazito problematično z vidika izvajanja njihove dejavnosti seveda. Obenem tudi izhodišča za pripravo finančnega načrta posrednih proračunskih uporabnikov niso vključevala celotnega obsega zahtevanih sredstev. Pogosto niso bila izdana soglasja k letnim poročilom zlasti srednjih šol, dijaškim domovom, višjih strokovnih šol, kar vse govori o realnem problemu dometa doseganja, dometa nadzora nad izvajalci javnih služb, torej tisto, kar ustanovi država, bodisi skozi javne zavode ali druge oblike, torej imamo nek izrazit problem, ki se kaže tudi v tej javnofinančni dimenziji. Za občine je posebej zanimivo in problematično, da občinam niso bili pravočasno posredovani podatki o deležih za sofinanciranje njihovih investicij, da z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja recimo niso bila predpisana merila za vrednotenje materialnih stroškov, da z Zakonom o gimnazijah niso bili določeni podrobnejši pogoji v zvezi z obsegom financiranja in načinom(?) izobraževanja tujcev, da z Zakonom o vodah Vlada ni pravočasno izdala uredbe, ki je bila nujno potrebna za zagotovitev vseh potrebnih ukrepov pri rabi termalnih voda, da z Zakonom o investicijah v javne zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija – in to res želimo posebej poudariti – Ministrstvo za zdravje recimo ni zahtevalo… / nerazumljivo/ dela amortizacije od tistih zdravstvenih zavodov, katerih ocenjena vrednost investicijske(?) dokumentacije pri javnem zdravstvenem zavodu je bila posamično ali pa skupno manjša od 500 tisoč evrov in si je nekako ministrstvo pridržalo pravico oprostitve teh amortizacijskih stroškov, kar po našem mnenju vsekakor ni v skladu s tem predpisom. Po Zakonu o javnih skladih recimo v sklepu Vlade ni bilo razvidno, da premoženje, ki ga se bo preneslo na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad vplačuje kot namensko premoženje v kapital tega javnega sklada. Obenem omenimo tudi to, da glede uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti nepremičnine, ki so bile kot stvarni vložek prenesene na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, niso bile vključene v lanski načrt razpolaganja z nepremičnim premoženje. In vsaj najmanj toliko je tudi drugih razkritih nepravilnosti, ki so zaradi svojega konteksta narave pomembnosti ali obsega sredstev botrovale temu, da je Računsko sodišče izdalo mnenje s pridržkom glede pravilnosti izvrševanja državnega proračuna. Podali smo tudi številna priporočila tako Vladi Republike Slovenije, zlasti izpostavljamo sistemsko… / nerazumljivo/ določbe 80. člena Zakona o javnih financah. Potem Ministrstvu za finance, Ministrstvu za notranje zadeve in Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer smo opazili nekaj nepravilnosti in smo tudi zaradi tega izdali ne samo poziv za ukrepanje oziroma, pardon, zahtevo za predložitev odzivnih poročil, temveč tudi priporočila. Obenem pa še enkrat poudarjam, da predlagamo popravek revizorja glede na ugotovljene netočnosti oziroma napake pri splošnem delu proračuna. Glede zbirne bilance stanja je Računsko sodišče, torej posebne revizije na dan 31. 12. 2017, je Računsko sodišče mnenje zavrnilo zaradi pomanjkljivosti analitičnih evidenc in nezadostnega nadzora, predvsem nad terjatvami za sredstva, dana v upravljanje, neustrezne dokumentacije in informacije o… / nerazumljivo/ osnovnih sredstvih ter neusklajenosti podatkov v informacijskem sistemu organa upravljanja, kar je svojevrsten problem, ki je problematično tudi z vidika relativno nizkega, ne relativno, ampak nizkega črpanja evropskih sredstev, in informacijskem sistemu organa za potrjevanje. Gre za, redko Računsko sodišče izreče oziroma ne, ne izreče mnenja, temveč ga zavrne, vendar menimo, da v tem trenutku ne obstaja podlage, da bi z gotovostjo lahko zatrdili, kakšna je natančna bilanca stanja države. Mi sicer v našem revizijskem poročilu opredelimo, kakšna je bilančna vsota na dan 31. 12. 2017, skorajda 32 milijard vseh sredstev in obveznosti do virov sredstev neposrednih proračunskih uporabnikih proračuna Republike Slovenije, vendar mislimo, da nimamo natančnih zagotovil, da bi lahko podali mnenje. To ni prvič, to pravzaprav imamo že nekaj let, vendar skupaj z Ministrstvom za finance - upam, da se bo to tudi nadaljevalo v prihodnje – poskušamo poiskati rešitve, kako počasi ali pa hitreje recimo, no, da ne bomo vse na počasi poskušali vendarle dobiti ustrezna zagotovila, da bi izrekli lahko tudi mnenje o zbirni bilanci stanja. In mislimo, da se bo to lahko zgodilo, v kolikor Vlada in Ministrstvo za finance izvede neke ukrepe v relativno kratkem času.

Hvala lepa.

Hvala predsedniku Računskega sodišča.

Zdaj pa dajem, odpiram razpravo in dajem besedo gospodu Černaču.

Hvala. Lep pozdrav vsem prisotnim tudi z moje strani!

V tem primeru pa tudi številnih drugih, ko imamo pred seboj številke, lahko ugotovimo, da ko začnejo številke govoriti, leporečenje ne pomaga več. Če bi tako bilanco dobil nek lastnik neke urejene gospodarske družbe, bi se verjetno vprašal zakaj ni direktorja zamenjal že tekom leta. To kar smo slišali do zdaj in podatki, ki so bili predstavljeni, govorijo o tem, da smo imeli v letu 2017 ne samo zelo slabega gospodarja, ampak katastrofalnega gospodarja. Ob vseh ugodnih zunanjih okoliščinah, ob tem, da je k 5 % gospodarski rasti, če se izrazim prosto po Luki Mesecu, najbolj pripomogla Ahilova peta slovenskega gospodarstva, torej izvoz, ob tem, da smo bili v letu 2017 o katerem danes govorimo, v jedru, v sredi finančne perspektive 2014-2020, ko bi moral biti zagon pri investicijah iz naslova evropskih sredstev največji, ob tem, da so bile vse ostale okoliščine ugodne, je ta država, ta Vlada v letu 2017 realizirala 326 milijonov primanjkljaja in je bilo še nekako s strani državne sekretarke čutiti neko veselje, da tega primanjkljaja ni bilo preko 600 milijonov. Če v takih okoliščinah kot smo jih imeli v letu 2017, ob vseh pozitivnih elementih ni mogoče narediti nekega preskoka, če v takih okoliščinah ni mogoče za investicije nameniti več kot 4 % odhodkov, 4 %, lepo vas prosim, marsikateri župan bi se ob tej številki zgrozil. Ne poznam občine kjer bi namenjali manj kot 20, 30, 40 ali pa celo 60 % odhodkov za investicije. 4 % je bilo namenjeno, za skoraj tretjino je bil ta znesek nižji kot je bil načrtovan. Zakaj, vas vprašam? Zakaj? Če smo imeli na razpolago izjemne prilive v proračun, če smo imeli na drugi strani odprto finančno perspektivo in potem poslušamo zdaj že dva meseca, zadnja, leporečenje o tem kako smo pa kar se teh sredstev tiče dobri, nismo slabi in smo počrpali več kot bi bilo potrebno. Danes so številke na mizi in bi rad danes slišal koga od tistih, ki je pred dnevi govoril o tem kako je ta država uspešna pri črpanju evropskega denarja. Danes, naj kdo pove, če si upa to povedati naglas. Od predvidenih 929 milijonov v letu 2017, torej skoraj milijardo evrov sredstev je ista Vlada načrtovala, da bo tega denarja, ista, ki ga ni realizirala, torej Cerarjeva, je bilo realiziranih 416 milijonov. Se pravi, več kot pol manj. Več kot pol manj. In namesto neto učinka preko pol milijarde, 500 milijonov evrov ga je bilo za skromnih 9 milijonov evrov na koncu. Skromnih 9 milijonov evrov. Malo je manjkalo, da ne bi bili neto plačnik in to sredi finančne perspektive v okviru katere imamo na voljo preko 3 milijarde evrov sredstev, ki jih očitno na tak način kot se sedaj gospodari in to gospodarjenje se nadaljuje, ni nič boljše, je še slabše v zadnjih mesecih, ne bo mogoče niti do konca porabiti v tej perspektivi, če ne bo nekih hitrih ukrepov in strukturnih sprememb, ker vemo, da je razlika s prejšnjo perspektivo, kjer je Pahorjeva vlada tudi zapustila neko slabo bilanco pri koriščenju leta 2011, razlika v tem, da smo takrat imeli vseeno na voljo neke konkretne projekte, kjer se je dalo bistveno več sredstev nameniti v posamezni projekt, tukaj imamo pa razpršene projekte na minorne vsebine, tako imenovane mehke vsebine kjer tega denarja preko teh vsebin do leta 2020 sploh ne bo mogoče pokoristiti in počrpati. In ob teh podatkih beremo, da je dolg državnega proračuna konec leta 2017 že na nivoju 28 milijard 740 milijonov evrov. Se pravi, v letu 2007 se je povečal za milijardo 611 milijonov evrov. Če ste šli pogledati vmes na spletno stran ministrstva za finance, ste lahko ugotovili, da je zdaj še večji. 31. 7. je bil že 29 milijard 339 milijonov evrov, se pravi, smo že skoraj na številki 30 milijard do konca leta. 30 milijard evrov. Veste koliko je bil ta znesek pred desetimi leti, konec leta 2008? Tisti, ki malo bolje vidite, ste ga videli prej na tabeli gor, ko je državna sekretarka te zneske predstavljala. 10 let nazaj, konec leta 2008 je bil ta znesek 7 milijard 182 milijonov ali 18 % tistega, kar ta država ustvari. Sedaj je pa skoraj 70 % tistega, kar ta država ustvari. Kam je šel ta denar v 10 letih? Se je kdo vprašal? Kam je šlo preko 20 milijard evrov v 10 letih? Ali zaradi tega imajo ljudje boljše plače, imajo boljše pokojnine, imajo boljšo zdravniško oskrbo, imajo boljše ceste, imajo boljše železnice, boljše storitve javnega prometa? Ali imajo kaj od tega, od teh 20 milijard v 10 letih? 20 milijard je le nek impozanten znesek. Jaz mislim, da s tem denarjem se da urediti in zdravstvo in šolstvo in pokojnine in ceste in železnice in vse ostalo. Nič od tega nimajo, nič, ker tudi ne morejo imeti. Če imamo mi v okviru budžeta, ki je velik 9 milijard, manj kot 500 milijonov letno za investicije, 400 milijonov, še manj. Mislim, da je bilo 391 milijonov rečeno, da je bila ta številka. Torej, jaz mislim, da ne glede na to, da gre za nek formalen akt, ki naj bi ga, ne vem, se z njim danes seznanjali, smo se seznanili. O tem, mislim, da ni debate. Vendar pa jaz na tem mestu moram reči, da takemu načinu gospodarjenja bi se moral že nekaj let nazaj narediti konec. Predvsem pa v obdobju, ko smo imeli vse zunanje in notranje okoliščine ugodne. Ko je bilo okolje z visoko gospodarsko rastjo v naši okolici in tudi v državi, ko smo imeli odprta vrata do evropskih sredstev, tega ni bilo narejenega. V letu 2017 bi to lahko bilo narejeno. Država bi lahko bistveno več sredstev pridobila iz naslova evropskih skladov in bistveno več bi se lahko na nek gospodaren način investiralo. Vendar smo slišali, da v vseh teh letih niti tega s čimer ta država razpolaga pravzaprav ne ve, da nima niti evidence stvarnega premoženja. Sedaj mi pa vi povejte, kako naj se z nečem pametno in dobro gospodari, če niti ne več kaj imaš? Kako naj potem s tem gospodariš pametno in gospodarno? Tukaj je stvari kar nekaj. Vse govorijo o tem, da je, brez zamere, struktura tudi uradništva v teh letih pozabila kaj je njen bistveni namen. In da ni bilo na političnem nivoju očitno v zadnjih nekaj letih nekoga, ki bi temu uradništvu to povedal. Se pravi, dal ustrezne in pametne usmeritve, da se z našim skupnim premoženjem čim bolj učinkovito in dobro gospodari. In ta država že nekaj let, predvsem pa v času Cerarjeve vlade in to se sedaj v času Šarčeve nadaljuje, deluj po neki utečeni birokratski logiki, brez nekih jasnih političnih usmeritev glede bodočega razvoja in strukturnih sprememb, ki jih je potrebno narediti, če želimo preseči ta mrtev tek, ki ga gledamo tukaj v bilanci za leto 2017, ko so bile vse okoliščine ugodne. Kaj se bo šele zgodilo, ko se bo to kolo začelo ustavljati, kar se nam sedaj, kot se kaže, napoveduje? Ko bomo imeli nižjo gospodarsko rast v prihodnjih letih, pa višje davke. Kajti, ta pot višjih davkov, ki se je začela, beremo o nepremičninskem davku, beremo o večjih dajatvah za zdravstvo, za pokojninsko zavarovanje. To bo začaran krog iz katerega več pametnega izhoda ne bo. Tako da to politiko, po moje, je potrebno presekati. In če je kje bilo to mogoče narediti je bilo leto 2017, ko so bile vse okoliščine za to ugodne, žal ta priložnost ni bila izkoriščena. Jaz, če bi ocenjeval to realizacijo in ta proračun, ne zasluži pozitivne ocene. Hvala.

Hvala. Gospod Horvat.